Poliliski pregled. * Prof. Masaryk. Veliki politiški dogodek preteklega tedna je govor prof. Masaryka za obrambo učiteljske svobode in svobode učenja na vseučiiiščih, svobode vede in vere in svobode vesti in prepričanja. Komaj je dobil Masaryk besedo, se je zbralo okolo njega nad 300 poslušalcev, med njimi so bili tudi glavarji klerikalcev. Govornik je dejal, da se je z raznih strani hotelo vplivati nanj, naj bi uraaknil takozvanim državnim neobhodnostim na ljubo svoj predlog. On ni tega storil, ker bi to bil velik pogrešek, ako bi se Ijudski parlaraent izogibal temeljnim vprašanjem kulturnega in duševnega življenja. Nedavno je posl. Eenner izrazil potrebo kulturne politike. Tu je prilika za to politiko. — Stvar, za katero nam gre, je Luegerjeva zahteva po pridobitvi vseučilišč. S tem je Lueger izrazil to, kar zahteva njegov sistem: pokatoličiti vseučilišča je proglasil za nalogo in verstvo za pogoj prave znanstvenosti. To je glavna stvar. Obdolžil je nadalje vseučilišča, da širijo prevratne ideje itd., kar so zastopniki vseučilišč že sami zavrnili. Govornik opisuje, kako neopravičeno in neumestno je prizadevanje katoliške cerkve, katera bi si hotela podvreči vsa vseučilišča v Avstriji. K temu nima nikake pravice in bi to škodovalo vedam in vseučiliščem. Veda temelji edinole na izkušenosti in na razumu, zato zahteva za svoja preiskovanja svobodo. Gerkev in nje bogoslovje temelji pa na razodetju in na avtoriteti. Tu ni mogoče najti posredovalne zveze med obema nazoroma, v tem tiči nepremostni razpor, katerega je spoznal in pribil tudi filozofski papež Le? XIII., izdavši nanovo indeks, v katerem so obsojena vsa imena, na katerih je zgrajena moderna kultura. S temi pikrirni in naprosto odklanjajočhni nazori oficielnega Eima se ne vjemajo najboljše glaVe posvetnih katoličanov ne na Nemškem ne na Francoskera ne v Italiji in tudi v Avstriji ne. 0 tem pričajo imena: Krauss, Schell, Loisy, Ireland itd., ki so si vsi prizadevali sprijazniti katolištvo z moderno vedo in moderno kulturo, toda zaman. Eim, pod vplivom jezuitov, je izdal nov Syllabus in nov indeks in ostro obsodil vse to gibanje, katero imenuje: modernizera; izdal je nove naredbe o vzgoji duhovnikov, o tiskaDJu knjig in časopisov, o predavanjih itd. Tako se nam kaže tudi Luegerjeva grožnja proti šoli, kakor tudi ves avstrijski klerikalizem sarao orodje Eima proti naprednemu gibanju v katoliški cerkvi sami. Avstrijsko duhovstvo, ki ni nič drugega nego del avstrijskega fevdalizma, se ponuja na škofovskih konferencah Bimu za biriča. V dobi, ko se verni katoličani že sami upirajo oficielnemu rimskemu sistemu, pač ni mogoče, da bi se vseučilišča pokorila srednjeveškim nazorom. — V dokaz, da njegova sodba o katolicizrau ni preostra, navaja Masaryk kDJigo msg. Scheieherja, profesorja moralne teologije, duhovnika, ki je izdal neko špansko knjigo, v kateri se liberalizem obsoja kot naglavni greh in kateri gotovo ne rnore biti na sumu, da je liberalen. Msg. Scheicher je izdal svoje spomine iz mladosti, v katerih brez vsega priznava, da je glavna slabost avstrijske cerkve ta, da je državna cerkev. Dokazuje nadalje, kako si ta državna cerkev samo prizadeva prikupiti se mogotcem, kako potrebuje kapitalizma in kako molči k vsi nemoralnosti. Msg. Scheicher dokazuje, kako odveč in nepotrebno je snovati katoliško vseučilišče, ko se duhovnikom prepovedujejo shodi in ko se bogoslovcem brani čitati celo katoliške liste, kakor hitro so malo bolj prosto in stvarno pisani-. In kanonik Scheicher pričakuje, da povede delovanje te državne cerkve do pogube ne samo za eerkev, ampak tudi za državo. Zavrniti zahteve duhovstva na vseučilišče, je torej več nego opravičeno. — Nato je govoril še o svojem razmerju z vlado, kateri očita, da zlorabi parlamentarizem, trdeč, da je parlamentarna vlada, kar pa ni, ker bi se sicer morala opirati na neklerikalno večino in ne na klerikalno manjšino. Končno pravi, da mu odgovor uaučnega rninistra samega v tem vprašan.ju ne zadostuje, da hoče slišati odgovor cele vlade, kako stališče zavzema tem klerikalnim napadom nasproti. — Govor je napravil na zbornico velik vtisk. Klerikalci so storili vse,. da bi z neslanimi vzkliki in šalami potlačili vzvišeno obzorje govornikovo na obzorje njih bezniškega politikovanja, pa zaman. — Za Masarykom je govoril tudi naučni miuister Marchet ter izjavil, t o p o t v imenu cele vlade, torej tudi ministrov Ebenhocha in Gessmanna. da bo branil dosedanjo zakouito zajamčeno prostost učiteljstva in učeDJa na visokih šolah. Ta odgovor si je treba zapomniti za pozuejše dobe. — Generalnimi govorniki sta bila izvoljena Krek contra in Pernersdorfer pro. Posl. Pernersdorfer govori v prid ločitvi cerkve od države. Posl. Krek je rekel, da hoče liberalna javnost inscenirati z Masarykovim predlogom nekako ouverturo francoske politike. Ne na politiškem polju, ampak na kulturnem priborijo si katoliki vseučilišče. Pozivlje katoliške dijake, naj si z učenostjo pribore profesure na vseučilišeih. Tudi on se je izrekel za ločitev cerkve od države. * 0 nastopu arstrijskih Slovanov za Poljake r Prusiji. Znani nemški poiitik prof. Delbruck se je kaj nepovoljno izrazil o pruski politiki nasproti Poljakom. Ta politika da je neizdatna in škodljiva ter izzivlja Poljake na skrajni odpor. S takimi nasilnimi sredstvi se ne napravlja dobrih državljanov. Niti se jim ne more usiliti nemškega jezika. — 0 nastopu slovanskih strank za Poljake v Prusiji pa meni Delbriick, da se mu ni čuditi. Samoobsebi umevno je, da so Poljaki ogorčeni ter da poizkušajo vsa sredstva proti taki politiki. Nastopa slovanskih strank Delbriick ne odobruje, a ga uraeje. Tudi Nemcem v rajhu je težko, če so njihovi rojaki v drugih deželah tlačeni. Pelbriick koustatuje, da so tudi v nemškem državnem zboru že tožili proti Madjarom, da je cesar Viljem I. posredoval pri ruskem caru Aleksandru II. za baltiške Nerace. Delbriick zaključuje: Na noben način ni dobro, ako so Slovani v Avstriji ogorčeni proti Prusom. Zakaj s Poljaki sirapatizirajo tudi Gehi. Avstrijska vlada potrebuje podpore Slovanov. Zveza z Avstrijo je za Nemčijo važna. Iz vseh teh razlogov je obsojati šovinizem in prenapenjanje državne misli nasproti drugojezičnim narodnostim, ter dušenje teh poslednjih. * Grališkl Poljakl proti Nemcem. Iz Levova javljajo : Šest poljskih ženskih društev je izddlo oklic na trgovee, naj ne kupujejo od nemških tvrdk. Eavnateljstvo mestne elektrarne v Levovu je odpovedalo naročila 29 nemškim tvrdkam. * Uinrl je švedski kralj Oskar II., star 88 let. Bil je velik pospeševalec znanosti in umetnosti.