Dopisi. Iz Ljubljane. (Podkovska šola. — Vabilo.) Novo šolsko leto aa podkovski šoli 'ljubljanski se pričae 1. novembra 1882. Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati: 1. s spričalom, da se jc pri kakem kovači za kovaškega pomočnika izuoil, 2. z domovinskim listom, 3. s spričevalom svojoga župnika ali župana, da je poštoaega obnašaaja in 4. da zna brati in pisati slovensko. Za revae nčence dovolilo je vis. c. kr. ministerstvo poljedelstva za aolsko lcto 1882/83 štiri štipendije po 50 gold. in vis. deželni zbor krajnski dve štipendiji po 60 gold., katere se tedaj razpišejo. Prosilci za štipendije imajo predložiti 1. ubožni list, 2. spričevalo pošteaega obnašanja in 3. potrdilo, da so uže dve leti kot kovaški poraočaiki delali. Prošaje z dotičaimi spričevali imajo poslati vsaj do 25. dae t. m. glavnemu odboru c. k. kraetijake družbe v Ljubljani. Šola traja pol leta. Kdor preskušujo dobro prestoji, more po postavi od leta 1873 pateat podkovskega mojstra dobiti, ker aedaj brez preskušnjo nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za to, da ai za šolaki čas oskrbi živež in staaovaaje, ter potrebne šolske kajige. Stanovanje dobijo učeaci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci aaj se oglasijo vsaj dva dai pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo vpodkovstvu izučeaih kovačev in zdravuikov kopitnih bolezin, zato naj bi županstva svojo skrb obračala na to, da dobi vsaka občiaa vsaj eaega dobrega kovača. Karol baron Wurzbacb mp. predsedaik c. kr. kmetijske dražbe kraajake. Dr. Karol vitez Bleiweis mp. začasni vodja. Z Ribnice na Pohorji. (Naš kr. šolaki ogleda. — Solske razmere. — Vreme in letiaa.) Že iz aapisa se vidi, da imam daaes poln koš; pa tndi ai čuda ako se tvariaa tako dolgo spravlja, da bi je bilo ravno raalo. — V Ribnici imamo že čez leto novega šolskega ogleda • pa kakor nam njegovo ,,marljivo" delovanje kaže, nijsmo z ajira prav aič zadovoljni. Med tem, ko je pod atarim šolskim ogledo, aamreč g. Gasteigor-om, v maogih letib se vse mirao godilo, glede kazaovaaja staršev, zavoljo zamudnega šolakega obiskovaaja otrok; tako da aijsmo vedeli, kaj je kazen; je to zdaj vse drugače. Ako otrok kakib par dai izostaae, bodi si uzrok kakšea koli, pride — aavadao še le čez mesec dai ali še dalj, — naznaailo, — seveda aemško, — plačaj ali pa na ,,rest." Tako se je v kratkem času ajegovega šolskega aadzorovaaja nabralo že dosti takih, ki so bili kazaovaai. Tu pa ima tudi prste zraven gosp. naducitelj g. Z. o kterem ae po Ribaici ae sliši aič drazega, kot želja, da bi ga — Ijubi veter nesel v drage, ajemu ljubše aemške pokrajine, kjer bi bila za ajega delovaaje —, ugodaiša tla, lepši aapredek in ,,srečaeje življenje! — Žal, zlo žal aam je, da ao pri teb omeajeaib kaznovanjih zlorabljeni tadi vse časti vredni možje, celo aarodnjaki, ki to germansko grobo komaado še celo podpirajo. To je žalostao! —¦ V aaši fari imamo šol maogo; smo tedaj srečai, ako bi nove šole, aova omika rea vsrečevala revao ljudstvo. Pa da temu ni tako, to spričuje vse : slab napredek, razuzdaaost šolskib otrok, ki znajo kleti, prej kot očenaš, tepsti se prej, da veliko prej, kakor delati. Kaj bo iz takih šol, v kterib aima pravice več šiba, kjer ai več aobenega straha, itd., to si bomo v kratkib easib skušali. — Pa še draga aadloga. V naši fari imamo štiri šole 8 5 ačitelji, katehet pa je le edea, aamrec č. g. kaplan, ki je toraj vsak daa vprežea, da mora obiskovati peš po uro boda oddaljeae šole, zraven drugih opravkov. Da je to prebudo, to spozaavajo nekteri, pa — pomagati ae morejo ali aocejo. Da bi bilo tolikemu trudu, tudi primerao plačilo, tega aijsnio čuli od nikogar, pač pa, da se še obutev ae bo plačala, ki se raztrga aa potu. Ali ai to prav liberalao ?! Ali ni teaiu poraoči V Prosimo gg. poslaace naj se spomaijo aa to!! — Naši nemškutarji ao postali bolje tihi in mirai, meada so se nekaj spametovali. Veadar aekteri so še zlo mogočni; tako strabuje eden celo občino, dmgi pa aboge stariše ,,štrafuje" tako, zavoljo otrok, kakor prej, ko je bil oficir, nerodne vojake. Tretji, inače učitelj, ue ,,oberlerar"! ta je pa siromak. Kako da ga ae šolarji nijso pobili, saj strahujejo ga baje tako že! — Vsi drugi so še bolje pohlevai, ter se le ob volitvab sponaaijo na svoje velikogermanske prijatelje, a la Hammer-Ambosa, Sorscbagg itd. Ako ai v predpustu kaj ne namislijo, potem je pa že celo leto dobro! — Vreme imamo letos silno slabo; vedai dež in burja, sta aam že silao presedala. Sedaj se kaže bolje, kar Bog daj! — Letiaa je takaj srednja; pšeaica, rž, oves, so še precej obrodili; slabše kaže turščica, ktera ima pri aas sila sovražaikov, kakor: šoje, vraae, posebno pa komzai črvi to važno rastliao silao ugonobljajo. Krompir sila gnjije, ker je zmiraj deževao ; zelje je pa prav lepo. Ajda ia druge pozne rastline kažejo prav lepo, da bi le vreme ob spravljaaji kaj ae pokazilo. Posebno obilno so tu aapravili sadaega mošta, tako da je žo posode majakalo. Sicer smemo še z vsem zadovoljni biti, da bi aam le ljabi Bog vse srečao spraviti dal ia povrb še svoj sveti blagoslov! Iz Dobrne. Podpodružnico kmetijske družbe) smo aedavno pri nas oanovali. K prvemu zboru, ki se je vršil 1. oktobra, bili so povabljeai vsi tukajšnji gospodarji, da si aiso društveni členi; tako se nameni goditi v prihodnje pri vsakej podobnej akupščini. Ob 3. uri popoludae začelo se je zborovanje. Dubovni svetovalec in župaik, veleč. gosp. Gajšek, ao v svojem ogovoru omenjali velikega napredka v sedaaji dobi. Kaj neki bi stari ljudje, ki ao že zdavnej se preselili iz tega sveta, rekli, ko bi danes gledali naše železnice, brzojave ali telegrafe, s pomočjo katerib si ljudje dopisujejo, električno svečavo, pri katerej do stotine lučij v trenutka prižgeš in ugaaneš, telefone, po ka- terih se ljudje med seboj pogovarjajo  Mimogred bodi omeajeno, da celo aa Dobrni 2 poslopja med aeboj vežejo 4 svila ali droti, ki so 328 metrov dolgi; to je naš telefoa. Kakšae li miali bi, pravi govoraik, obbajale staroslavne Grke in Rimce, ko bi med narai opazovali raznotere aaprave v aajnovejaem časn ? Svet pač vaeatraaski aapreduje. Tudi gospodarstveae zadeve so po razaib krajih veliko na boljšem, kakor o svojem čaau. No, kako je v tem oziru pri naa? Naa kmet svoje zemljišče še danes aa isti način obdeluje, kakor je delal njegov oča ia dedek. Toda, če primerimo dobiček od nekdaj ia sedaj, nam ae razkaže zdaten razloček. Bili ao časi, ko ao se atroški pri meajšib potrebočah prikrivali s primerno dobrimi dohodki, a kmet si je laglje kaj prihraail. Danes dobodki niao v razmerji z izdatki. Ljudstva je vedao več in več, a itak težko skupljeni denar potrebujeiao aedaj za marsikaj, česar naši predniki še poznali nijso. Kar se zboljšanja pri pol- jedelstvvi tiče, v tem oziru na Štajerskem že veliko let deluje kmctijska družba, ta dobiva sedaj pri nas posebea oddelek, ki bo v aajožji zvczi s celjsko podmžaico, katerej načelnik je gospod dr. Laager; totega je pričujočega govornik [potem zbraaim predstavil. Poprimivši besedo je gospod doktor odgovarjal aa vprašanje, kako bi se aašemu kmetu zamoglo najbitreje pomoči? Rekel je, aaj bi si naš kmet pomagal v prvej vrsti s pomočjo — govedarstva in sadjereje. Sedaj, ko je vlada zaprla mejo zoper Rusko govedo, dotični kupci že prihajajo k aam. Te dai apr. so na nekem sejmu baraatači nakupili veliko živiae, jo odgaali na Ogersko, tam jo bodo pitali, zatem prodajali na Dunaji, kder s predraestji vred več kakor milijon prebivalcev ae malo mesa vsaki dan potrebuje. Naše sadje izvaža se v Afriko, posebno v Egipt, kjer ga zelo čislajo. Od aas je odvisno, da bomo pri gospodarstvu na pravi aačin ravaali in tako ptuji svet k sebi privabili. Minister za kmetijstvo, grof Falkeabaia, si mnogo prizadeva za vzboljšaaje zavožeaega gospodarstva. Bodi pristavljeno, da je imcaovani gospod vzet izmed vsakemu narodn pravične večine poslaacev v državaem zboru, katerej so tako zvani ,,liberalci" aapovedali boj do smrti. Sicer pa eden človek sam ne bode mogel zaceliti tistih raa, ki jib je kmetu vaekalo blizo dvadesetletno gospodstvo nenemškim aarodom sovražnih po-imenu-liberalcev, koji so povzročili marsikatero napravo aepotrebao ali ljudskemu blagostaaju celo škodljivo to v telesnem to v dušnem oziru. Kar pa gospodar zapravljivec v teku 20 let zapravi, tega aajskrbnejši aaslednik ne more tako hitro poravnati. Govoraik jc poslušalcem priporočal marljivo obiskovaaje društveuib shodov, ki se bodo vršili vsak mesec po enkrat. Potem, ko smo si bili izvolili odbor voditeljev, kojemu so gospod Gajšek postali načelaik, so se oča Brezljan izrekli zabvalo g. dr. Laagerju. Razšli smo se ob 4, uri z željo; naj bi aam najmlajša bčerka kmetijske družbe zdatno koristila! lz celjske okolice. (Celjanka ia liajak.) Kar je grižava opica ali ,,of" proti človeku, po božjej podobi stvarjenemu, to je freimaurerstvo proti av. katoliškej Cerkvi in ,,Cillier Zeituag" s sinkom ,,Kmetskim lisjakom" vred proti ,,Sloveaakema Gospodarju". Skuaa ga posnemati, da bi dobre ljudi leži v svoje mreže lovil. Vse pa zavije aa avojo, Sloveacem sovražno, kmetom aevarao in škodljivo stran aemškib liberalcev, freimaurerjev ia sloveaskih Judežev. Le v jednem neče posnemati Gospodarja; o našem dobrotljivem cesarji govoriti, to ae diši Kmetskema ,,lisjaku." Kako nekateri italijaaski listi v Trsta, tako tudi ta ,,liajak" ni aič vedel povedati, kako ao cesar poj Sloveaskem potovali, povsod od Slovencev z veseljem bili pozdravljeni. ,,Slovenski Gospodar" pa nam je vse to razložil in porabi vsako priliko, širiti ia utrditi udanost do svitlega cesarja. In tako je prav! Slovenci ljubimo svojega avatrijakega cesarja in ne raaramo za prusko - aemškega. Goropadno natolcevaaje, nesramna laž pa je ako ,,Ccljanka" skuša svojim revnim čitateljem aavezati, češ, Sloveaci in jibovo Tiskovno društvo, Slovenski Gospodar, Narod, Slovenec itd. škilijo v Cetinje in Beligrad, kakor nemčurji v Berolia. Ves svet ve\ kako zvesti amo Slovenci cesarju vselej bili ia ostaaemo! — Večje podlosti je težko najti, kakor tiata, ki se v Celjanki šopiri in — laže! Dosta! Od Svetinj. (Prijatelj celjskemu liajačeku.) V obciai Mihaljevci sedi blizo 6 let baš kakor bi to pravico po svojem očetu podedoval na predstojniškem stolu mlad mož okroglega ia rudečega obraza. Vedao se na smeh drži, priljuden je in prijazen, in človek ne bi nikoli mislil, da mu arce napolajuje gadao sovraštvo do naroda, med katerim je rojen, med katerim je župaa, med katerim živi in med katerira bo morda tudi imel avoj grob. Do letos še aicer aismo imeli priložaosti opazovati, da bi nam občiaski predstojaik iz Mihaljevec bil v kakem obziru glede narodae stvari škodljiv aaaprotnik, ali letošnjega leta bil je od aaaprotne stranke mesto iztopivšega g. K. postavljea za kaadidata v okrajai zastop. Da je pri volitvi, dae 17, aprila sijajao propal, je zaaaa stvar, in to ga morebiti pekleni! Tudi z volitvijo, ki se je vršila, 27. dne pr. m. ni nikako zadovoljen ter psuje ia blati zaačajne ormoške aarodajake, a najgrje od njega je to, da, kakor smo slišali, prijema redao 5 listov smrdljivega ,,Kmetskega prijatelja" iz Celja ia ga daje nekaterim posestaikom čitati. JMed temi je brž ko ne jegov sosed K., posestaik ia krčmar, ki se rad s svojo nemščiao pobaba, ali da bi ti videl, dragi čitatelj, kaka je njegova nemška omika, aajbolja, da je jediao z aemško beaedo najdalje priti mogoče. Zakaj ni pa šel v veliko Nemčijo iskat ai žeae, ki bi mu otroke odgojevala v nemškem dubu ? Zakaj si je vzel hčer premožnega središkega tržana za ženo, katera aemščiae ne umeje, katere oča je značajni aarodajak, katere atric zbog dostojanatva in rodoljabja ne slovi samo po sloveaskem temveč po vseslovanskem avetu ? Grdo za človeka, ki aam avoj narod sovraži ia s strupom tega aovraštva okuži ae drugo ljudi ! — B o ž i d a r L i p o v i 5.