NaroČil j na naj 8e naprej pia Čuje in pošilja uredništvu v spiral-skih ulicah hž št.
273 v Ljubljani.
Časopis s podobami za slovensko mladost.
Štev. 12.	V Ljubljani 1. decembra 1874.	Leto IV.
Rogati Cernodo lski kmet, Razüstnega bahača zet, Mej bratci vino pije, S pestjó ob mizo bije.
V mladosti res je bil surov, Tepež je posel bil njegov, Ponoćno popevänje Ter glasno razgrajanje.
Pravičnike zaničeval, Sosede vse poniževal, Boga je bil pozabil, Blagó si tuje grabil.
Samó pijančke je cestii, Mej njimi je najrajši bil ; Za vino ga slavili In v zóbe so hvalili.
Za stražnika je psa imèl, Da na dvorišči je sedel, Kjer je oblastno vladal In tujce rad napadal.
Primeri se, da mèi je sneg, Pokrivši sela, dol in breg, Doma je kmet pri peči Široki grel si pièci.
Na dvoru zunaj kraški pes Zalajal je togoten ves, Ker tujca je oznanjal Ter vanj se hud zaganjal.
„Kaj biti li utegne tó, Ka pes razdražen je takó?" Zavpije kmet in vstane Ter k oknu hitro plane.
Zdaj stopi v hižo starček bled, In zmerzel ves in brez besed Kleèé z rokama vije, Na lice solze lije.
„Slaboten sem po mrazu šel, Kar name pes je zavohnèl, Popadel me razkačen, In v sneg sem bil potlačen."
„Vprašajte hlapca, da je res, Ki je iz hleva skočil vmes Ter me usmiljen branil, Da nij me huje ranil."
„„Naduha zmerzla, stara kost! Kaj tvoja me skerbi slabost?"" To reče, nanj se spravi, Po pasje sam ga davi,
Brezdušnik starega moža Pretéplje in z nogó peha: „„Pogini, para naga 1 Na snegu zunaj praga. " "
Kervavo ranjen, ves pobit Priletel starček je ob zid, Kjer solzen omaguje In kmetu prorokuje :
„Ne mine ti premnogo dnij, Ko bodeš sam prosjačil ti, Iz hiže v hižo lazil, Na snegu terd se mraz ill"
„,,To tebi zdi se, hä, ha, hä!"" Takó se kmet zagrohotä, Od zida ga porine Ter v gorki hram izgine.
Minólo nij premnogo dnij, Sovražnik divji prihrumi, Blago mu vse pobere In dom do tal razdere.
Na ramo kmet je vrečo vzel In v roko palico prijel, Iz hiže v hižo lazil, Na snegu terd se mräzil.
Prišel je oster zimski dan, In mraz je bil povsod strašan : Za plotom na samoći Kmet zmerznil je po noči.
P. Gro*.
Na sveti večer.
(Po „Smilji" poslovenil Iv. Tomšič.)
I.
Bilo je rano zjutraj, ko je uže po konci bil gospod Blaževič, stari odvetnik, ter skerbno prečitdval pisma, ki so v velikih kupih ležala pred njim na mizi. Gospod Bllževič je bil še čverst in krepek starec, a na bledih licih se mu je videlo, da je serce prazno ó il ili sladkih čutil, katera človeku dajč veselje in zadovoljnost. Iz očij mu je gledala žalost in bridkost.
Kaj li je starcu, ka otožen sedi za mizo ter tako globoko vzdihuje? Kaj bi ne vzdihoval ubogi oča, imevši jedinega sina Branimira, ki je lani z vojsko šel na sovražnika. Oh, še zdaj se spominja žalostnega trenotja, ko je sè solzami v očeh svojega ljubljenca izprémljal do svetega znamenja pri cesti, kjer ga je zadnjič objel ter na serce pritisnil.
Vojna je uže okončana; vojaci so se vernili domóv, a čni, kateri so na bojišči ubiti, poslali roditeljem poslednji pozdrav. A Branimir? Oh, o Branimiru nij glasü, nij poročila. Ali je na bojišči umeri? To je bridka skerb, ki je bolnemu očetu legla v serce in na lici.
Denes uže nekako zadovčljnejši in veselejši pregleduje pisma. Baš je hotel pisma zaviti v velik papir, ko njegova žena tiho stopi v sobo. „Kaj si denes tako zgodaj po konci? Imaš li toliko posla?" vpraša gospa Bldževička, verna podoba dobre duše. Nje odkritoserčnost, nje prijazno lice, nje ljubeznjivi glas, vse to te sili, spoštovati jo. Ali tudi na njej so znamenja bolečega serca: pogledi jej bolje v objokani oči in ozri se na gubasto čelo. Tudi ona sirota žaluje ter čuti bridkosti, kakor nje dobri mož.
„Idem, draga žena, idem v me^to. Dene:? mi je zastopati pravdo naše sosede, vdove Rožnikove. Veš, da tist hudobni Petelinov Luka bi jej rad vzel hižo in vse, ter pehnil v nesrečo siroto in dvoje drobnih otrok, jedino tolažbo
uboge matere. Ne, ne morem dovoliti, da bi ta brezduSnik tako neusmiljeno delal z vdovo in ubogimi otročiči! Kaj za Boga bi počela mati, kaj ii drobni otročiči!"
Zdaj globoko vzd-lhne gospod Blàzevie, a žena si z robcem prikrije gorko solzico, ki je pritekla iz očij. Izvestno (gotovo) je mislila o svojem jedinci.
„Zdaj z Bogom, draga žena! Do večera se me nij treba nadejati!" reče odvetnik, poljiibeljši soprogo ter pobravši pisma naglo odide po stopnicah doli na dvorišče, kjer so ga uže čakale sani. Zopet prijazno pozdravi soprogo, ki je skozi odperto okno gledala na dvorišče, a v tem hipu uže potegneta konjiča ter zletita proti mestu.
II.
Pravda je bila okončana. Stari Bldževič je srečno zmogel protivnika ter tako obläzil Eožnikovo družino. Baš tam, evo ga, ide od sodišča z veselim in
......MiiiiKiPlgiilliill^; v^'ii^iii'n1':^!!!«,.	zadovoljnimlicem
ter hiti k cerkvi, ki osaméla stoji sredi mesta. Ponižno se odkrije in stopi v hram Gospodov. Grobna tišina je bila po cerkvi, v ka-
_ _ terej nij bilo vi deti
..............,	r^fSSHf žive duše. Stari
■ifW rs-888"*............'MM» BMževičjebašho-
lil	tel iti gori po cer-
Upf'-	■fggmfßß^^^m^mi'lj^^HI stranskega oltarja
K-' '	;■ i !| 111 1.1 'i;	lillllJ uho zadene nežen
I	glasmoMčeg*
za našega prijatelja, gospoda Bläzevica,' iu morebiti me dobri Bog usliši, ker j^ neizrečeno ljubil otročiče, ko je še po zemlji hodil." Tako je molil najstarejši sin vdove Bolnikove, ki je takój po dokončanej pravdi z otročiči hitela v cerkev, zahvaljat Boga o pomoči ter blagoslova prosit svojemu dobrotniku.
BMževič je bil ves srečen, slišeč molitev nedolžnega otroka. Nij vedel, ali se mu sanja, ali je resnica, kar je slišal in videl v cerkvi. Uže davno se ga je veselje ogibalo; a denes se je čutil zopet srečnega in zadovoljnega. Tiho poklekne v klop, obriše si solze iz očij ter gorko zamöli. Serce se mu je od veselja
12*

smijalo, mislečemu, kako nedolžni otrok njemu prosi blagoslova, ter opomni se sina — Branimira. Gorke solze ga oblijd ; a nijso mu težke, nego mile in sladke. Starec se razjoka, vzdigne glavo, in evo, oltar se mu dozdeva lepši, podoba matere božje se mu nasmebuje, in ta nasmeh je tolažljiv. Zdi se mu, kakor bi Branimir pred oltarjem klečal ter molil za svoja roditelja. Oh, Branimir, da bi ga samo še jeden krat mogel videti in pritisniti na serce! — Starec se dvigne, obriše solzne oči, pogleda še na Rožnikove, ki goreče molijo zanj, ter tiho otide, globoko ganen, iz božjega hrama.
Konja dirjata, da sneg odletava na vse strani, a Bldževič ne sliši niti ne vidi ničesa. Na berzih sanéh sedi v globokih mislih, a njega duh je daleč, daleč. Morebiti je-tam v cerkvi, poslušajoč nežno molitev nedolžnih otrok, ali morebiti on sam tudi — moli. Zdaj se sani ustavijo. Starec se prebudi iz globokih sanj terozerši se vidi, da je uže doma. Žena mu stopi naproti. Prijazno jo pozdravi Bldževič in zadovoljen reče :
„Preljuba moja, veseli se z menoj f pravdo sem dobil in oteta je hiža sosede Rožnikovke. Kako mi je zdaj lehko ob serci, ker nijsem vzel ónih novcev, katere mi je ponujal prederzni človek, da bi me bil pridobil na svojo stran. Kaj li je slajšega na svetu nego vesela svest, da sem delal človeški ter tako mater in uboge otročiče otél velike nesreče, ki jim je pretila." Tako je pozdravil verli stari odvetnik in poljubil soprogo, katera ga je jedva Čakala.
„Nu, kaj je to, da si v lice tako ponosen in vesel, a glas da ti je tako nenavaden ter oči objokani?" skerbna žena povpraša moža.
„Oh, nič nij, nič. To utegne biti samo odsévanje moje denašnje sreče,'« odgovori Bldževič, kajti ako bi jej bil povedal vse, kako je uboga vdova z otročiči zanj molila v cerkvi, kako mu je nje najstarejši sin blagoslova prosil od nebeškega očeta, izvestno bi dobra žena bila udarila v jok, a nje solze so mu uže tako bile huda, pekoča rana.
Žena se je pomirila ter vedla moža v sobo, naj bi odložil plašč in druge popotne stvari, ter potem je sedla k njemu, da bi jej povedal, kake novice je prinesel iz mesta. Uže se je mračilo, a öna sta se še razgovarjala in prebirala misli, kako bi se urédilo to in óno.
„Čuješ li," za nekaj časa reče gospod Bldževič, a glas mu se je tako žalostno tresel, da se je bilo takój nadejati, da pové kaj neveselega, „znaš li, jutri bode sveti večer! Lani ta dan sva bila srečna; vesela sva čakala svetega dne, kajti imela sva še pri sebi preljubega" — tu prestane starec in se opómni, da se je izpozabil ter novič jel razgrevati staro rano. Gorke solze mu ulijö po licih, a soproga si z belim robcem zakrije oči ter zaplaka, da bi se je kamen usmilil.
„Prestani, ljuba, prestani, ne jokaj! Anti veš, da je bila volja božja, in tudi sama si Branimiru često govorila: ,sin, kar koli se ti dogodi, prebivaj poterpežljivo, ker tako Bog hoče!' Nu, zaradi tega nehčeva opustiti svetega večera, nego lepo ga je treba proslaviti. Ha, krasna misel mi je na umu; pokličiva Rožnikove, da se bodo z nama veselili rojstva božjega. Dà, dà, ta dva nedolžna otročiča bodeš poljubljala namesto svojega Branimira, a jaz blagoslov, ki ga sem do sih dob dajal svojemu ljubljencu, letos dam njima." Tako je govoril stari odvetnik in tolažil žalostno ženo. Po večerji odmolita zdsg in za sina Branimira ter k malu sladko zaspita.
III,
s,
Sveti večer priđe. Po vasi je bilo vse nekako živo in veselo; soseda k sosedi hiti, da si izposodi dišave za božične kolače, a sosed gazi po debelem snegu do zidanice, točit vina, kajti veseli božič je pred durimi. Kamor koli v hižo stopiš, povsod vse dela, samo pri starem odvetniku Bldževiči je nevesela tihota.
Gospa mési kolače ter često zdihuje ; več krat je treba prestati in obrisati solzico, ki je nehoté pritekla po lici.
Gospod lMževič sedi v pisarnici ter piše; trudi se morebiti poštenjak, da zopet pomore kakej dobrej, ubogej duši.
Uže se je zmračilo. Odvetnik in žena sedita v lepo razsvečenej sobi ter pričakujeta povabljenih gostov. Zdajci se odpró vrata in vdova Rožnikovka vnfde z otročičema. Otroka takój shitita ljubit rok gospó in gospodu.
„Bog vas sprimi, draga Katarina!" reče Bldževič. „Baš mi je milo in ^ drago, da ste prišla; a vidva mala golobca, radujta se rojstva Jezu Kristovega ter mi bodita vesela!"
„Oh, predober ste, milostivi gospod ! Ne samo da ste nas obranili gerdega sovražnika, nego verhu ste nam še storili tolikošno čast! S čim vam bi mogli vse to poverniti?" Gospa Bldževička jej dalje ne dà govoriti, nego snemši z nje in z otrok zimsko obleko, posadi vse za mizo. Jeli so se razgovarjati o različnih gospodarskih stvaréh ter naposled tudi o Branimiru.
„Ne žalostite se, milostiva gospi Dragi Bog ne bode terpel, da bi ostali na stare dni brez tolažbe in veselj^" tó6i».jo vdova Rožnikovka.
„Res je," pristavi Mirko. „Uže" cesto sem slišal gospoda župnika reči: , ,kedór v Boga upa, dobode plačilo.' A gospodič Branimir nij umeri, ne smè umreti ; on domčv pride, da mu pokažem, kako lepo sem hranil knjižico, ki mi jo je podaril." To deček tako reče, da ga gospa Bllževička ljubeznjivo objan ter mu gorek poljub na čelo pritisne. V tem trenotji jej je bilo tako milo, tali? lehko ob serci, da sama nij znala, kaj se jej godi.
Zdaj vstopi stari sluga Matija ter gosti pokliče k večerji. Gospa Bldževička vzame vdovo Katarino pod päzuho, in gospod prime za roci oba mila otročička ter vsi otidó v obednico. Po sobi je bilo razsuto nekaj slame, a na mizi so gorele mnoge sveče. V velikej čaši je stalo žitnega in debeljdčevega (koruznega) zernja, v katero je bila zataknena trojnata voseéna sveča ; okrog in okrog po mizi so ležala rudeča jabolka, hruške in drugo ovočje.
Bl&ževičevi se zdaj sè svojimi^sj^vi približujejo k obilo naloženej mizi. Odvetnik in za njim vsa družina začnč moliti, da bi jim oblagoslovil Bog večerjo ter srečno dal učakati zore človeške odrešitve. Gospod Bldževič in njega žena sta molila še za jedno dušo, za svojega Branimira. Posedejo za mizo, a predno začno večerjati, prižgč še trojnato voščeno svečo.
„Ha, ha!" plesne z otročjim veseljem Mirko ob roci in reče: „evo, to je svečica milostive gospé, óna je gospodova, a ta je Branimirova." Z neko posebno zadovoljnostjo se gospod in gospa nasmejeta prijaznemu dečku. Voščena sveča se uterne.
jp3vo," zavpije veseli deček, „Branimirova sveča še tako lepo gorf; nijsem li rekel, da gospodič Branimir ne sme umreti ?" Gospod in gospd Bldževička se spogledgta. V tem stari sluga Matija, kakor besen, plane v sobo.
„Milostivi gospođ, draga gospà, oh veselja! — Blagor meni, ubozemu siromaku! — Prišel je — prišel je!" tako vpije stari sluga Matija ter se zalétuje po sobi in vesele solze mu deró iz oči j.
„Nu, kaj je, kaj je, Matija! povédi kaj je?" vpraša gospod Bläzevic ter naglo vstane izza mize. A zdajci se vrata odpró in v sobo stopi mlad, lep človek.
„Oh, Branimir! moje preljubo dete!" zavpijeta oča in mati ter objameta čverstega sina, poljubljäje ga, da se nij bilo iztergati jima iz rok. Vse je molčalo, samo vesela otročiča sta skakala po sobi ter s tem kazala veselje.
„Oča nebeski, hvala ti bodi ! Upanje, s katerim si me navdehnil, ko sem klečč molil v tvojem svetem hramu, izpolnilo se je. Oh, preljubi moj sin, pogledi srečnega očeta in srečno mater! tako reče stari odvetnik in k sercu prižema sina. Dolgo so se poljubljäli, ter naposled zadovoljni in veseli posédli okolo mize. Presrečnima roditeljema lice od veselja žari, vedno gledata preljubega sina, o katerem sta mislila, da je uže davno mertev. Stari odvetnik prime Mirka za roko ter mu veselo reče:
,,óna tvoja nedolžna molitvica, s katero si včeraj mene blagoslavljal, potolažila je starega očeta in zaželeni blagoslov počiva uže tukaj na mojem serci. Srečen človek, za katerega molijo nedolžni otroci! — Nu, preljubi sin, povédi nama, zakaj si naju tako mučil, ter ne poslal niti najmanjšega poročila o sebi? A ne, ne; jutri nama to povédi; nocoj se nam je radovati rojstva Jezusovega. Oh, kolike nama sreče! Z rojstvom Odrešenikovim je prišla v našo hižo zopet sreča in zadovoljnost."
Roditelja se s hvaležnim očesom ozretaknebu, a na ljubljenih persih jima sloni veseli in radostni sin Branimir. Z jutranjo zòro je v hiži starega BMževiča napočil presrečen dan rojstva Jezusovega, dan veselja nedolžnih otrok, sveti dan — božiči
O Božiči.
Otročičil sem hitite K jäselcam, kjer božji sin Kojen je, ter ga čestite Vsi iz serčnih globočin.
Zibel mu je v jaslih slama In odeja zimski mraz, Vol, oslèk mu pred nogama Dihata gorkó v obraz.
Steza dete k vam ročici, Ko igra nasméh sladak
K jäselcam vsi pokleknite,
Na njegovem božjem lici ; Naj kleče ga moli vsak!
Vbožen je nebeski sin, Pójte mu ter ga slavite Vsi iz serčnih globočin:
„Vedno tebi čast in slavo Naj vesoljni svet glasi; Ti ustvaril si naravo, Eod Adamov rešil ti!"
Fr. Šetina.
Prišla sta k nekej vasi in ugledala krasno kmetsko deklico, ki je gosi gnala pàst na bližnjo lého (trato), ter je potem v vas nazaj hitela, popustivši gosi. „Deklica!" kliče jo sv. Peter, „zakaj ostavljaš gosi same tam na travi? Zakaj jih nehčeš pasti?" — „Ej, kaj vam li je na umu? Denes je grMMr pWSéènje, in tudi jaz se hočem na plesÄeasukniti." — „Kdo li botiamosi pasel, da se nobedna ne izgubi?" Peter rdaT^ vpraša deklice. — „Denes'naj jih sam dragi Bog pase!" To izrekši je odhitéla deklica v vas, od kodar je odumé\pila "vesela godba. „Peter, ali si slišal ?" vpraša Izveličkir, „denes ti "boguješ, zat<f *ši dolžen na gosi lepo paziti!" Peter se je začel braniti, a»napósled se je udàl. Sédel je na zeleno travo in pasel. A to je bilo trudno delo, ker gftfcnijso hotele mirovati; letäle so kričeč sem ter tja, da je bil ubogi svetnik ves poten ter poslédujié tako upéhan, kakor da je deset dnij potoval. A Krist je šel v vas, kjer se je dobro gostil na „proščenji." Ko se je za večera na lého povernil, priteče mu sv. Peter hitro naproti in bogovànje izroči v njegove roke ter mu reče: „o Gospod, kako težko li je vesoljnemu svétu vladati, ko uže čreda gosij toliko truda prizadeva!" Od tedaj sv. Peter nikoli dalje nij želel bogovati in vladati zemlji.
Gos o"b jed-nej nogi.
Jezus in sv. Peter sta šla skozi široko dolino. Ker je bilo baš v nedeljo, dà Jezus Petru novcev ter mu reče v bližnjo gostilnico iti in kupiti pečeno gos.
Peter gre in kupi gos. Ko se vrača, ne more si kaj, da ne bi snédel jedne gosje noge, ker pečenka mu je ugajala. Jezus potem pečeno gos vidi in vpraša: „Peter, kje ima gos drugo nogo?"
„Nij imela druge!" odgovori Peter.
„Kako li more gos biti samo ob jednej nogi?"
„Resnično, sin nebeski!" veli učenec. „Vidiš li, óna gos tam stoji tudi samo ob jednej nogi !" Ko Peter to izreče, pokaže čredo gosij, ki so se po léhi pasle.
Jezus umolkne ter nehče o tem dalje govoriti. Zdaj razrežeta gos in jo snesta pod senčnim drevesom, ter odideta.
K malu dospejeta v gozd, kjer Izveličar tako reče : „Peter, novcev nemava, a potrebovala jih bodeva skoraj. Pod tem terhlim parobkom je zaklad; primi kol, izruj parobek in vzemi zaklad."
Peter stori, kakor mu je učitelj velel, in res najde mnogo zlata.
Jezus prešteje, razdeli zlato na v tri jednolike kupčke, vzame kupec sebi, druzega dà Petru in tretjega ostavi na tleh.
Peter vpraša: „sin nebeski, čegov li bode ta kupec?"
Izveličar odgovori: „ta bodi tistemu, kateri je gosjo nogo snedel!"
Petra oblije rudečica, prime ga nemir in zatorej zajéca: „sin nebeski! — drugo gosjo nogo sem jaz pojedel, ker sem bil jako lačen!"
Jezus se razhudi in žalosten reče: „Peter, ako ti, ki si najbližji mojemu sercu, lažeš in me varati hočeš, kaj mi je o drugih ljudeh misliti?"
Peter je serčno žaloval o svojem pregrešku, in bridko jokajóó oprostila prosil, obetàje, da se k temu uže nikoli ne zlaže.
Ko Izveličar vidi njega resnično kesanje, oprosti mu, ker ga je ljubil.
0
i
— 192*—
Smert kra
ilkašina.
d j
allago!
enih) piše starotfcva^B^iakova stiska je bila Vjg^bih,-feta pervič Twei^J®ovito premogli pri Ténaru. Ta mož
lcÄioenike	st™f.'Vzdignil je kralj Voikašin
jMtfita : despota Oglješo in vojevodo Gojka do šestdeset tisoč izbrane vojske na
Turkov izganjat, ne sodčč, da nikdo
jvse sei)
J ter drugé vélnioze turškega carja Murataci: nij močen, gnjevu bÄmni^r^TTvo "statiT J^torej teh nijso izgnali, nego sami so bili ubiti, in tam so kosti njih padle ter nepogrebeni so ostali. Mnogo mnoštvo jih je umerlo, ti od mečeve ostrine, òni so bili v zaplén gnani, a neki izmej njih so utekši domòv pribežali. Tolika nuja in ljutost je oblila vse gradove*) in strani zapadne, kolikoršne ušesa nijso slišala ni oči videli. Kadar so bili ubiti hrabri možje, bratje kralj Voikašin, despot Oglješa in vojevoda Gojko, razsuli so se Turci ter leteli po vsej zemlji, kakor ptice po vzduhu (zraku), in té izmej kerščenikov so z mečem klali a óne v plén gonili; ostavše je pozéla negodna smert, in kdor je smerti odšel, umiral je od glàdi; kajti bil je tàkov glad po vseh stranéh, kakoršnega nij bilo, kar svet stoji. A katerih glad nij pogubil, té so po božjem dopustilu snédali volkovi, napadajoč po dnevi in po noči. Gorjé, ""nunlljeno je bilo videti! Ostala je zemlja vseh dobrih stvarij pusta, ljudij in živine in drugih plodov, ker nij bilo ni kneza ni vojarina**) ni nastavnika v ljudéh, ni spasitelja.***) Napolnilo se je vse turškega straha, in hrabra serca krepkih mož so se bila izpreménila v serca, slabčjša od ženskih. V tem času je konec vzelo tudi pleme serbskih gospodov, sedmi, ménim, rod. V resnici, tedaj so živi ljudjé oblaždvali pred njimi umerše. Verujte mi, jaz, ki sem po vsem neveden, ne bi mogel s pisanjem načertati nuje, katera je tedàj bila na ker-ščenicih zapadnih stranij.
Pozdrav, lepa navada.
(F. Rup.)
II.
Poleg oménjenih pozdravov je navadnih še mnogo drugih; hotel sem le nekatere v misel vzeti. A ne samo z besedami, nego tudi z vedenjem ali s telesnim gibanjem se ljudje pozdravljajo. Prijateljem sézamo prijazno v roko, imenitnim osobam se ponižno uklanjamo ali odkrivamo. Koko poljubiti komu, kaže spoštovanje. Ženskim se tudi roke poljubljajo, osobito kedar se jim kdo dobrika. A na lice ali na usta koga poljubiti je znamenje priserčne ljubezni.
Poglédimo nekoliko dalje okrog sebe ter pojdimo na jug; tam nahajamo zelò drugačne običaje. Turek je Azijàn ostal v noši in v običajih, da-si uže
*) Grad, die Stadt. Beseda: mesto je v tem značenji po nemškem.
**) Vojarin je to, kar voditelj; besedo: vojarin so pisali starejši novoslovenski pisatelji. Beseda: vodja je nova ter napačno skovana.
***) Spasitelj stara in prava beseda, namesto: rešitelj.
dolgo v Evropi živi. Ponosen ter ozbiljen je njegov pozdrav. Obe roci dene križem na persi ter glavo upogne; priklanja se tudi do täl.
Arabljani, otroci Izmaelovi in Židom v/rodu, pozdravljajo se tako: „se-lam aleikum (mir z vami);" potem denč roko na serce teiÄoljubijo lice temu, kogar pozdravljajo.
Čuden in derzenje Be du vin; jednak je tudi njegd^ozdrav. Na iskrem konji pridirja k tebi in tik tvoje glave izproži samokres. Tako te pozdravlja sin pešččne afriške ravnine.
Kitajec se šteje mej omikane rodove; on glavo ukloni, pleskne z dlanjo ob dlan ter prijazno izpregovori. Dalje po Aziji imajo različnim stanovom tudi razne pozdrave, ter v zlo se mu šteje, kdor se v pozdravljanji zmoti. Nego ali nemajo tudi naši vojaci raznih pozdravov raznim višjim vojaškim osobam?
V Indostanu se s čelom tal dotikajo; na otoci Sumatri pozdravljajoči nogo pozdravljenega človeka dene sebi na persi ali na glavo. To so ti sužnje-dušniki; nam bi tak pozdrav ne dobril.
Laponci se z nosoma dotikajo. Muri (zamorci) pri Guineji poketäjo s persti. Nekateri rodovi severnoameriških divjakov pozdravljajo strašno kričeč.
Nahaja se pozdravljanje pri vseh narodih. Omika nij stoperv izumila pozdravljanja, samo izpremenila ga je. A pozdrav je povsod znamenje posebnega spoštovanja, velike prijaznosti ali veselja. Ako tudi je pozdrav često prazna navada, vendar se ga je treba deržati, da se nikomur ne zamerimo.
Sàhar ali sladkor. *)
(Spisal V,—ž—.)
Ljubi otroci, komu nij znan sladkor? — Vsi ga veste, kajti vsak izmej vas ga z radostjo pojé, kedar mu ga kedo dä. Tudi to: baš sladkorje, kMr ste ga uživali, kar bivate na tem svetu, osobito v mladosti. Mleko, vaša pervjP^ hrana, ima v sebi mnogo sladkornine, katera vam je tudi moč dala in pospešila rast. Pozneje, ko ste uzé sami mogli poseči po kako stvar, tedàj sta vam modra roditelja dala sladkorja in s tem obilo pripomogla k zdravju. A zdaj, ko'ste se uže dokopali razuma, često sami poiščete kosca sladkorja, ali si fa kupite, če- -imate kak novec. Tudi tedaj, kedar jeste kislino ali slanino, vam je sladkor na umu. Ne ugaja vam kava, ako nema sladkorja, še v vodo ga često raztopite kakšen kosec, da jej okus odobrite. V bolezni grenkih zdravil nehčete uživati brez sladkorja.
Vidite, dragi moji, kako koristen je sladkor človeku. Od zibéli do gröba mu je zvest prijatelj in tovariš, kateri mu sladi grenkost ubdzega življenja in mu tudi pripomaga do zdravja.
A zdaj radovedni porečete: „povedi nam še kaj o sladkorji. Kde so ga naj-pervo znali, kde najbolje raste, kako ga pridelujejo, i. t. d. Napósled nas pouči, ali je res tako koristen, kakoršnega je okusa?"
*) To besedo so Slovenci skovali v nevednosti. Ruski je: sah ar il in., srb. sé čer m., staroslov. s a h a r Ü m., sanskr. s a r k a r a , prakr. s a k k a r a,
Prav govorite, ljubi moji, vse to vam hočem zdaj po redu razjasniti. Dobro pazite!
Najpervo se ozrimo v njegovo zgodovino!
Kakor mnogo drugih stvarij, tako je bil tudi sladkor znan uže davno pred Kristom, velicemu narodu, kateri prebiva daleč tam na izhodnem delu Azije, namreč Kitajcem. Evropa niti mislila nij o njem, a bistroumni Kitajci so ga užš dvé tisoči let znali in rabili. Starim Gerkom je utegnil biti nekoliko znan, kajti 286. 1. pred Kristom ga slavni prirodoznanec Teofrast pervie omenja. Tedaj so ga sploh imenovali indska sol, katero imé je izvéstno dobil zato, ker so ga gerški kupci videvali samo v drobnih koscih, kakor se pri nas prodaje morska sol. Rimski prirodoslovec Plinij starejši ga popisuje v večjih koscih, kakoršen je naš žolti sladkor.
V poznejših vekih se je kar dlje tem bolj razširjal in je tudi cesto prišel v Evropo, — a vendar se nij vedelo, kako in ob čem ga delajo umni Kitajci. Trosilo se je mnogo lažij ; nekateri so rékali, da je méd, katerega ne znašajo bučele, nego ljudje; tudi učenjaki so se dali premotiti, da so to verjeli. Drugi so zopet menili, da je sladkor nekaka mana, ki v daljnjej Indiji pada. Svoj uk so dokazovali z njegovo čisto beloto in veliko sladkostjo. Še neumneje so govorili óni, ki so terdili, da ga delajo indske čarodejke. — Zahodni svét nij imel pravega pojma o sladkorji, dokler sloveči potovälec, Marko Polo, rodom Lah, po dvajsetoletnem bivanji mej Kitajci, nij prinesel sladkorjeve rastline v svojo zemljo ter s tem tudi ne odkril vseh tajnostij, kako se sladkor dela. V naslednjih vékih se je sladkorno pridelovanje naglo razširilo po Egiptu, Siciliji, Spanskej in po Ameriki, kder še zdaj sladkorno terštvo redi in bogati premnogo tamkajšnjih naselnikov.
Kakó raste sladkor, kak<5 se prideluje?
Kedčr je po letu videl njivo debeljäce (koruze), tä si bode lehko mislil rastlino, od katere dobivamo sladkor, le v tem je razloček, da je sladkorna bil često do po 20 črevljev visoka tur nad po 22 liber težka. Ljubi otroci, s kakovim veseljem bi vi hodili na sladkorne njive in tam lizali sok te plemenite rastline, — a te rastline nemamo na domačej zemlji, nego raste za morjem, tam — v Ameriki.
A tudi na zahodno-indskih otocih po velikanskih njivah rast<5: sladkor, kava, tabak i. t. d. Sladkorjeva rastlina potrebuje po 14 do po 15 mesecev, dokler dozori. Potem pridejo delavci in ga poženjč. Takoj mu potergajo liste, ki so podobni debeljačevim, ter stebla povežtf v snope in — hajdi v sladkorni mäliu! Ondu se sok z velikimi valici tčšči (preša), potlej kuha in cedi; tudi se mu pri-mešdvajo razne tvarine. A predno se naredi tak sladkoren hleb, kakoršne vidite v prodajalnicah, treba da sladkorjev sok često preide precejälnice; treba ga je dolgo in več krat kuhati, priméSati mu apnénice in volovske kervi, ter še mnogo druzega opravila je z njim, česar vi, ljubi moji, ne pomislite, kedar v slast serkate lepi beli sladkor.
A napak bi menili, ako bi rekli, da je od te rastline vsak kos sladkorja, katerega dobodete; kajti v poznejših časih (pred kakimi 180 leti) jel se je delati sladkor tudi od rudeče repe (pese.) Pervi je to poskusil kémik Margraf; vendar se nij obilo rabil repni sladkor, dokler nij francoski cesar Napoleon I. 1806. leta prepovedal Angličanom iz Amerike in Indije blago uvažati in prodajat
Evropljanom. Ker je ob tem času omikanim zahodnim narodom sladkor uže bil živa potreba, prisiljeni so bili trajati ob domačem répnem sladkorji.
Tako nam do malega uže 100 let služi obojni sladkor. Zdaj samo Evropa v letu dnij potrebuje 4 milijone stotov repnega in 12 milijonov pravega sladkorja, kar povprek stoji kakih 400 milijonov goldinarjev. Človek bi ostermel in vprašal, kako to more biti! A prešteli so, da je to lehko. Ako rečemo, da ga vsacemu človeku pride po pet liber na leto, uže imamo zgornjo številko ; zatorej se nam nij treba nikakor čuditi, če verhu tudi pomislimo, koliko je otrok, posebno po mestih, ki na leto snedé toliko sladkorja!
Zatorej mnogi roditelji otrokom prepovedujejo slaščice, rekoč, da si s tem zobé kvarijo, slabé želodec in okus.
A jaz, mili čitateljčki, vam nehčem greniti veselja do sladkorja, kajti kar terdijo nekateri učeni zdravniki, to je vse klevetanje na sladkor, stara vraža, zatorej neresnična ter neopravičena.
Pogledimo si mure, kateri nemajo samo obilo dela sè sladkorjem, nego tudi ga mnogo snedé, a vendar so njih zobjé tako beli, kakor slonova kost. — Sladkor se izpremmja v mast, katera največ pomaga k človeškemu življenju in zdravju. Sladkor tudi človeka debeli, ker mtìri so ob sladkornem pobiranji nenavadno cversti in zdravi ter često v malo dnéh jako odebelé. A ne samo ljudem, nego tudi živini sladkor dobri.
Yojevoda Beaufort je črez 40 let vsaki dan snedel po libri sladkorja in doučakal 70 let.
Neki Malori, tudi znan sladkorščak, živel je 100 let. Ob osemdesetih letih je bajè dobil nove zobe.
Po vsem tem sodimo, da sladkor sam ob sebi nikakor nij kvarljiv, — jedino to je, da ga ne uživaj nad mèro, kajti uže latinski pregovor uči: „est modus in rebus", po naše: „vsaka stvar ima svojo mero".
Toliko bodi o sladkorji dovolj ! Zapómnite vse, kar sem vam denes povedal, drugoč si ogledamo kaj druzega. To vara razbistriti, ljubi moji otroci, bil je zato moj naméu, ker pride k malu sv. Nikolaj, za njim božični praznici in novo leto, a vi od preljubih roditeljev dobodete lepih daril, mej katerimi tudi izvéstno dovolj sladkorja. Tedàj se opomnite „Vertca" in poprosite roditeljev, ako ga še nemate, naj vam ga naroče, da bi poleg telesne hrane dobivali tudi dušuo. Z Bogom! Po novem letu se bodemo zopet često videli.
Razne stvari.
Jezikosloven popravek.
V 10. št. „Vertca" s 1. oktobra letošnjega leta smo rekli, da nova slovenščina ter z njo vred vse južno slovanstvo nema glagola: prijati, od katerega se je porodila beseda: prijatelj. — To stvar je treba popraviti. Gospod profesor Erjavec nam je pozneje povedal, da ta glagol še zdaj živi v Hervatih, kateri govore: to mi ne prija (dasthutmir nicht wohl), ta njiva ne prija pšenici (dieser Acker ist dem Weizen nicht gewogen, taugt nicht für den Weizen) ; tako je navadno tudi v Zagrebu. — Ali glagol: prijati ne živi tudi mej belimi Kranjci? Ustregel nam bi, kdor bi to hotel razbistriti.
Rešitev skakalnice v II. listu „Vertca".
Dete revno, dete malo, Kdaj nek bodeš poplačalo Vse skerbi, kih tvoja mati Za-te mògia je prestati?
Dete malo in ubožno Bodi pridno in pobožno : S tem skerbi jej boš plačalo, Dete revno, dete malo! »S*. Jenlso.
Prav so jo rešili: Gg. Klementina Papež na Jesenicah; Irma Stegnar v Ljublj. ; Jeanéta Pire v Teržiči in Olga Haiing v Oernumlji.
Rešitev zabavne naloge v II. listu „Vertca."
To nalogo so prav rešili: Gg. Edmund Lahajnar v Ljubljani; Vekoslav Bondelj, vel. posestnik v Komnu in Klementina Papež na Jesenicah.
(Opomneti moramo tukaj, da ae ta naloga lehko različno reši.)
Denašnji list doveršuje uŽe ceterto „Vertèevo" leto.
Kedór nas list zna, vsak pristane, da smo storili vse, da bi se 3>Vertee" odlikoval ne samo po vnénjem lici, nego tudi po tvarini, katero donaša mladim Čitateljem, izpodbujdje k znanstvu in krepostim, k značajnosti in poštenosti. V tem težavnem poslu se nijsmo bali ni truda ni obilih troškov za lepe slike, s katerimi smo >3Vertec" krasotili vse leto.
Baš tako in še trudoljubiveje hočemo delati po novem letu, ako nam dragi Bog zdravje učversti in od prijateljev nežne slov. mladine dà krepke podpore.
,3 Vertec" ostane še vedno to, v kar je odménjen, namreč-, sloven skej mladini v poduk in zabavo.
Zatorej si bodemo prizadevali, prinašati samo zdravo dušno lirano ter plemenito zabavo, a to v čist e j in prav i In e j besedi, da se mladina uže zgodaj privadi čistote svojega bogatega in krasnega jezika.
V to blago naméro so nam uŽe najodličnejši rodoljubi obečali podporo.
Skerbeti hočemo, da se bode „Vevteest odlikoval z lepimi podobami tudi iz domaČega, narodnega življenja.
Zatorej vabimo vso slovensko mladino, prijatelje in prave rodoljube, da nam v obilem številu z naročnino priskočijo na pomoč.
,3Vertecis bode izhajal, kakor do zdaj, po jeden krat na mesec konČi na jednej tiskanej poli z mnogimi podobami. A če se število naših naročnikov dobro pomnoži, podajati načnemo po 20 in tudi Še po več strani).
Zatorej podvizajte, naročiti se na 33Vertee"3 ki za vse leto stoji samo po 2 gld. GO kr.. a za pol leta po i giti. SO kr. — Naročnina se najhitreje ter najceneje pošilja s poštnimi nakaznicami (Postanweisungen), ki se na vsakej pošti dobivajo po i\ kr.
Uredništvo „ Vertcevo".
V ipitalskih ulicah, hii. št. 273.
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič — Tisk Egerjev v Ljubljani,