ZA IZBOLJŠANJE LISTA GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. OTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnov« naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en do-lar sa dvomesečno posknšnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 — SeccoJ Ctmmm Mattor Scpteikr 21st. IMS at Um Pmt Office M Htm Y»rk, N. I, ouder Act of CmtgnM of March Srd, 187». iNfo. I 3. — Stev. I 3. ' _ NEW YORK. TUESDAY, JANUARY 17, 1939—TOREK, 17. JANUARJA, 1939 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK "--— I ,...,.. .... Volume XLVII. — Letnik XLVII. ZAHTEVAM ITALIJE V AFRIKI BO ZADOŠČENO Jeklarji se pojavljajo z novimi zahtevami LIGA NARODOV ZOPET ZBORUJE -PRVO ZBOROVANJE PO ZNANEM MONAKOVSKEM SPORAZUMU Anglija in Francija boste Italiji dovolili posebne pravice. — Džibuti bo razglašen za svobodno pristanišče. — Anglija bo tudi Italiji dala večje posojilo. 2F.NEVA, Sv*ca, 16. januarja. — Iz verjetnega vira prihaja poročilo, da Anglija in Francija izdelujete načrt, po katerem bo Italija v Džibuti ju dobila pravico do svobodnega pristanišča in ravno tako v angleški Somaliji v Zeili. Angleški vnanji minister lord Halifax in francoski v n an j i minister Georges Bonnet, ki sta prišla na zborovanje Lige narodov, sta sinoči razpravljala o italijanskih željah glede Afrike. Lord Halifax je prišel v Ženevo iz Rima, kjer sta s Chamberlamom razpravljala o političnem položaju z ministrskim predsednikom Benitom in Mus solinijem in vnanjim ministrom grofom Galeazzom Cianom. Po poučenih diplomatskih krogih bo Italija dobila naslednje koncesije: Od Francije bo dobila pravice svobodnega pristanišča v Džibutiju, do koder vozi železnica iz Addis Ababe; eden ali dva sedeža v odboru družbe Sueškega prekopa; znižano carino za prevoz skozi prekop in enake pravice za Italijane s Francozi v Tuniziji. Od Anglije pa bo Italija dobila celo večje ugodnosti, pravico svobodne luke v Zeili, kamor se stekajo vse ceste iz Abesinije in v ta namen bo Anglija izboljšala pristanišče. Zeila se nahaja okoli 30 milj jugovzhodno od Džibutija. Anglija tudi razmišlja o dveh načinih posojila Italiji- ali bo dala znatno posojilo naravnost Italiji, ali pa posredno po fašistični Španski, ki bo plačala del vedno nadraščajočega fašističnega dolga v Rimu zA vojni materjal. Francija pa bo vstrajala pri tem, da Džibuti, četudi bo imela Italija pravico do svcdbodnega pristanišč. ostane Še dalje pod francosko zastavo. To bi bilo v soglasju z Daladierovo izjavo, da Francija Italiji ne bo odstopila niti pedi svoje zemlje. 2ENEVA, Švica, 16. januarja. — Delegati in časnikarji prihajajo iz vseh delov sveta na prvo zborovanje sveta Lige narodov po monakovskeni sporazumu. Toda pozornost ni toliko obrnjena na mogočno stavbo Lige narodov, kot na hotel Carlton, kjer je angleški vnanji minister lord Halifax imel v gostih francoskega vnanjega ministra Geor-gesa Bon net a in mu vlival v poslušna ušesa popolno poročilo o tem, kar sta Halifax in Chamberlain dosegla v Rimu tekom svojega obiska. S poročilom lorda Halifaxa je bil Bonnet popolnoma zadovoljen, ker mu je zagotovil, da ni nikake vojne nevarnosti saj za sedaj. Kot pravi lord Halifax, sta s ChamberlainoTti dosegla štiri zelo vezne stvari: 1. Mussolini je Chamberlainu obljubil, da bo vpošteval vse določbe anglečko-italijanske pogodbe glede Španske. Chamberlain bo o tem poročal v parlamentu in Bonnet bo v francoskem parlamentu naznanil, da je od lorda Halifaxa prejel po polno poročilo o stališču angleške vlade. 2. Navdušenje italijanske javnosti za Anglijo je oživelo, kot se je pokazalo pri sprejemu, katerega sta bila deležna Chamberlain in lord Halifax po vseh krajih Italije. FAŠISTI SO ZAVZELI TARRAG0N0 Gen. Franco prodira dalje proti Barceloni. — Republikanci so se v popolnem redu umaknili iz mesta. RIBBENTROP BO OBISKAL VARŠAVO HBNDAYE, Fiancija, 10. januarja. — Španski fašisti naznanjajo, da so zavzeli Tar-ragono in njihova armada se na celi katalonski fronti bliža Barceloni. Republikanska vlada je spočetka zanikala padec Tarrago-no, na po-led pa je izdala naslednje poročilo: 4 4 Španska armada, pokoree se povelju vrhovnega j>ovelj stva, se je umaknila v pošto janke, ki so bile že prej določene ob obrežju med Vallsorn »in Tarragono. V južni Kataloniji je fašistična črta obrnjena kot velik trnek, čegar konica je obrnjena proti vzhodu na utrdbe pred glavnim mestom, ki je cilj 2o-d ne v ne ofenzive gen. Franca. Konica trnka se je zapičila tik prod novo republikansko bojno črto, kjer se gorsko pobočje spušča proti morju, okoli 53 milj jugozapadno od Bar-eelone. Vojaški opazovalci so presenečeni nad tem, kako lia-^lo se je republikanska armada umaknila. Opazoval«^, pa so mnenja, da se je armada umaknila v nepričakovano močno u-trjeno črto pred Barcelono. Ti opazovalci tudi ne vidijo ne-]K>sredne nevarnosti za glavno mesto, ker so mnenja, da je armada izvedla že dolgo izdelani načrt za kar najmočnejši odpor pred Barcelono. V ladna poročila so že dalje časa namigavala, da se bo armada umaknila severno od Re-be, ako bi bil fašistični pritisk le prevelik, da bi še vedno i-mela zvezo s Francijo za do bavo municije. MADRID, Španska, IG. jan. —Španski republikanci so prekoračili reko Targus ter so na-napadli fašiste okoli Malpice, zapadno od Toleda, v namenu, da olajša pritisk na katalonski fronti. Fašisti so bili pregnani iz prve vrste zakopov blizu Castillo de Villalba. Ti boji so v teku 53 milj jugozapadno od Madrida in 22 m'l j zapadno o l Toleda. V Estramaduri so republikanci dosegli velike uspehe v bližini Azuage in vzhodno od bogate rudarske pokrajine o-koli Fuenteovejune. Nemški vnanji minister bo obhajal petletnico nenapadalne pogodbe. V Moskvi se bodo pričela pogajanja za trgovsko pogodbo. VARŠAVA, Poljska, lli. ja nuarja- — Nemški vnanji minister .Joachim von Ribbon trop bo prihodnji teden obiskal Varšavo, kjer bo gost polj skega vnanjega ministra Josipa Becka. Pri tem se bo von Ribben-trop poslužil priložnosti, da obhaja peto obletnico nenapadalne pogodl>e.med Nemčijo in Poljsko. Ta pogodba je bila sklenjena 26. januarja, 1934 in je bila sklenjena za 10 let Von Ribboiitroo in Beck bosta podpisala skupno izjavo o obhajanju obletnice. Von Rib-l>entrop pa bo najbrže skušal pregovoriti Becka, da pogodbo podaljša čez dobo desetih let. Vein lar pa Poljska ne bo pri-stofiila k protikomunistični zvezi, kot je storila Madžarska. Ko bi Beck podpisal to pogodbo, tedaj bi opustil svojo politiko "sedenja na ograji" med Nemčijo in Rusijo. Da se je Madžarska odočila, da pristopi k protikomunistični zvezi, je v Varšavi povzročilo veliko presenečenje. Po mnenju poljskih državnikov bo odpadlo vsako upanje, da bi kdaj imeli Poljska in Madžarska skupno mejo. V sredo l»o iz Varšave odpotovala 'velika diplomatska 'in trgovska delegacija, da prične pogajanja s sovjetsko unijo. Ako bodo pogajanja uspešna, se bo trgovina med obema dr žavama potrojila. HRVATJE BOJKOTIRAJO SKUPŠČINO Mačkovi pristaši trdijo, da sedanja narod n a skupščina ni bila pravilno izvoljena. — Baje je samo krinka absolutizma. Z A UR KB, Jugoslavija, 16. januarja.—Pod predsedstvom dr. Vladpnirja Mačka so se v nedeljo sestali pred kratkim izvoljeni hrvatski poslanci v narodni skupščini, kakor so se zbrali takoj |hj volitvah leta 11*35 ter sami nadaljevali "hrvatsko narodno zastopstvo." Po-lanci pravijo, da narodna skupščina ni postavna, da jc bila po njihovi trditvi izvoljena po volilni postavi, ki dovoljuje polici ji, da prisili volilen k glasovanju in dovoljuje terorizem, korupcijo in napačne navedbe. Po zatrdilu hrvatskih poslancev je narodna skupščina samo krinka absolutizma. Poslanci so na svojem zborovanju izjavili, da za hrvatski narod ne l>o veljavna nobena pogodba, katero bo odobrila narodna skupščina. Hrvatje so slednjič izrazili upanje, da ne bodo priinoram, da se jKjrslužijo samoobrambe, ako pa bi prišlo do tega, tedaj hrvatski zastopniki odklanjajo vsako odgovornost. UVELJAVITI HOČE JO NOV NAČIN POBIRANJA UNIJSKIH PRISPEVKOV PITTSBURGH, Pa., 1 5. jan. — Odbor za Orga niziranje jeklarjev, ki je priključen Lewisovemu CIO ter mu načeluje Philip Murray, bo pozval jeklarske družbe, naj organizaciji pomagajo kolek-tati unijske prispevke. V tem slučaju ne gre za ta-kozvani "check off * sistem, ki je pri drugih unij-skih podjetjih že zdavnaj uveljavljen. BRANDEIS JE RESNO BOLAN AMERIŠKI MORNARIŠKI MANEVRI ŠTUDENTKO JE USMRTIL | MILWAUKEE, Wis., 16. januarja. — 37 letna vdova Mrs. James Scott je zaslišala v svoji spalnici neobičajen ropot. Se predno je prižgala luč, jo je nekdo udaril s težkim predmetom jk> glavi. Na njeno kričanje so prihiteli sosedje in pregnali napadalca. V sosednji spalnici se jim je nudil strašen prizor. Xa tleh je ležala vdo-vina šestnajstletna hči Ruth. Bila je napol gola in roke je imela zvezane nad glavo. Bila je mrtva. Coroner je dognal, da jo morilec ni posilil. Napadalec je moral razmere v stanovanju natančno poznati. 3. Mussolini je zagotovil, da v bližnji bodočnosti ne bo stavil svojih zahtev Franciji. 4. Mussolini je prav določno rekel, da je njegova prva skrb, da je vzdržan mir. V prvi vrsti se je' proti Franciji pritožil zato, ker so francoski listi 1 pisali, kot da hoče vojno. H CRLSTOBAL, Kanalska zona, 15. januarja. — Pacifiško vojno brodovje jc plulo skozi Panama kanal, da se pridruži atlantskemu brodovju v največjih mornariških manevrih Združenih držav. Skozi kanal je včeraj plulo 85 bojnih ladij — velike bojne ladje, križarke, matične ladje za aeroplane, rušilci in pobiralci min, tako da je v Carra-biskem morju zbranih 160 bojnih ladij. V Caraibskeni morju pa se nahaja tudi 'več sto aeropla-nov in submariuov. Pri teh manevrih bo vojno brodovje v prvi vrsti skušalo braniti stra-tegično važni Panamski kanal in celo južnoameiiško obrežje. Po kanalu je bil vstavljen ves trgovski promet. V veljavo so stopile odredbe kot v vojnem času. Vojaki straži jo zatvorni ce kanala in aeroplani krožijo nad celo pokrajino. Na manevrih je udeleženih 60,000 mornarjev in 3800 častnikov. Brodovje bo razdejeno v napadalno in obrambno skupino. Manevrom ho poveljeval admiral Claude C. Bloch, vrl hovni poveljnik ameriškega vojnega brodovja. Admiral Bloch. se nahaja na bojni ladji Pennsylvania; 82-letni sodnik najbrž ne bo mogel več vršiti svoje službe. — Imenovanje Frankfurter ja še ni potrjeno. WASHINGTON, D. C., 10. jan. — Imenovanja profesorja Fclixa Frankfurterja za člana najvišjega zveznega sodišča senat še ni potrdii, toda potrdil ga bo vkratkem. Vse kaže, da bo imel pred sednik Roosevelt priliko ime no vat i nadaljnega (četrtega) člana najvišjega sodišča, kajti 82 letni sodnik Louis D. Brat*-deis ji' nevarno zbolel. Pred dobrim tednom se ga je lotila gripa, ki noče popustiti. Četudi preboli bolefcen, jo vprašanje, če ho mogel še kdaj vršiti svojo odgovorno službo, kajti možak je zelo oslabel. Iz dobro poučenih krogov se je izvedelo, da bo senat imenovanje Frankfurterja soglasno potrdil. Sodnik Brandeis je eden najbolj liberalno mislečih članov naj v i š joga so< 1 i šča. SPOSOBEN ZA ELEKTRIČNI STOL OS S1X1X0, X. V., 16. jan. — V Sing Singu čaka *mrti Philip Chaeff, ki jr. lani ustrelili policista Michaela J. Foley a. Njegova usmrtitev je določena za dan 26. januarja. — Pred dvema mesecema je zbolel za sladkorno boleznijo in je bilo le malo upanja, da bo o-kreval. Kaznilniški zdravniki so uporabili vse svoje znanje in ga ozdravili. 26. januarja ga . . . , „ i t i . i i * i stenami bo zelo povečana ne bo treba nesti na električni . , ... 1 I bono v njej zborovali poleg I drugih tudi jiovi poslanci iz 'Avstrije in sudetske pokraji- Predvsem pride vpoštev Carnegie - Illinois Steel Company, ki zaposluje nad 120,000 delavcev, nadalje Allegh e n y Steel Company, Jones Laugb-lin ter American Steel and Wire Co. Murrayevi svetovalci s o mnenja, da je treba v tem pogledu odločno nastopiti, ne o-ziraje se, če pridejo v nevarnost pogodbe, sklenjene med Odborom in kompanijami. Navzlic temu so pa delavski voditelji uverjeni, da bodo 'velike družbe ugodile zahtevi, Kakorhitro se bo to zgodilo. l>odo tudi manjše družin* sledile njihovemu vzledu. 'Kakor rečeno, unija ne zahteva uvedbo "check-off" .- i-stema, kar j>omeiii, da mora vodstvo družbe vsakemu delavcu odtegniti od mezde linijski prispevek. Unijski voditelji -predlagajo, naj vsaka jeklarska družba prizna zaupnika unije, ki bi imel pravico kolektati prispevke v tovarni. HIŠO SI JE KUPILA Z RELIEFNIM DENARJEM PHILADELPHIA, Pa., H. januarja. — Državni reliefni uradnik James Shaffer je obtožil Mrs. Mildred Crisouiio, da je sprejemala že od 1932 državno podporo, četudi je ni bih* potrebna. Z denarjem, ki ga je dobila za podporo, je kupila hišo. Xaj-brž bo morala ves sprejeti denar vrniti državi. POSLANSKA ZBORNICA BO PRENOVLJENA BERLIN, Nemčija, 16. jan. — Staro poslopje poslanske zbornice, katero je poškodoval znani požar leta HKJ3, bo zopet popravljeno, kot pravi nemško časopisje. Velika dvorana z okajeniui i in stol, ampak bo sam šel. SMRTNA KOSA trije no. Dodaua bo tudi sprejemna dvorana za Adolfa Hitlerja. Veliki trg Koenigs Platz, na prednji strani palače, bo pove« čan in bo namenjen za kake ve-like demonstracijo. V New Vorku jo umrla v mestni bolnišnici po štiri leta trajajoči l>oleziii Mrs. Ana Guar-dia. Truplo leži v pogrebnem zavodu 600 Melrose Ave., med! Z = 150. in 151. eesto v Bronxu. — POZOR! Pogreb bo v četrtek ob poide-' Rojake opozarjamo, da lah-setih dopoldne iz omenjenega 4-o, ko naročijo posamezne ko-pogrebnega zavoda na St. Bay- made Slovensko-Amcrikanske-monds Cemeterv. Freemontga Koledarja za 1939, namo- Ave in Eastern Bpulevard. Pokojnica je bila blaga žena. Vsem prizadetim izražamo naše iskreno sožalje. sto, da pošljejo svoto — 50c v gotovini ali Money Odru — priložijo k naroČilu cnaxake 3 oziroma p§ 2 centa, . W. rt ft rt * r -fin* r-» "flL'iil ViBOB A"—N«w York Tuesday, January 17, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY M GLAS NARODA .-Ho leto . . $7 Ou Za |n»I leta ................S3.PO 7m liiox4>m«tro aa «-elo leto .. «7..*U ...............»3.50 O LAH NA JU »DA' IZHAJA V8AKI IIAN IZVZ'CUfil NKUEIJ »N PRAZNIKOV «ula6 nakhir, slff weht i8i* street, new york, n y. mtnUl.NC: COctaa S—1242 SOVJETSKI ODLICNJAKI OOPI81 bre. |«ii4aa ta oaebooatl ae ne prlobčujejo Denar «a naročnino mml ae blagovoli po Uowy Order. Prt .pre^uibi kraj. JSS3ET ** ~ lttUI ^<«• DESETURNI DELOVNIK V NEMCUI /** inv.1 iiit-tH-i >„ v Nemčiji zaradi jHu.iaujkaiija delav-<«-v povijali redni delovni ras v nekaterih strokah na 8 i„ 11 r** /j4ii|j l'a l*>rocajo iz Berlina, da >o 1. janimrja I v določenih primeriti jKivišali delovni t-as na 10 ur dnevno For malim bo tudi še v IkkW veljal 8-urni delavnik, U pa se lahko podaljša na 10 ur, ee U»do to zahtevali splošni interesi V i-rednih primerili m- lahko podaljša delovni 'as do 10 ur dnevno, in nicer enkrat v treh tednih. Po novih predpisih s,- za čiščenje strojev in delavuie ne plačajo več «nezd za nad un-Izjemlii 16-urni delovni ea* se že izvaja pri gradnji utrdb o;. 1 rancoski meji na takozvani Siefffrie«km liniji. V Nemčiji primanjkuje predvsem strokovnih delavcev, ker j.« potreba takih strokovnih delavcev zaradi ogromnih dr zavrnil naročil v zvezi z oboževanjem znatno narasla. (1,1 podaljšanja delov nega ea>a pa si obetajo predvsem |«ieeiiitov prodBkeije umetnih in nadomestnih sirovin, ki m, v mnogih primerili znatno dražje kakor naravne sirovim*, možem* iz"ta-jine. Isto velja tudi glede izkoribanja inan.ivrline ieieziie rudi- v rudnikih druilie Reiehswerke Hermann Uoeriiig. Ta ž-lina ruda ima le majhen odstotek železa, kar zuatno (»odra žuje produkcijo. Kakor kaže, I ki Nemčija prisiljena nadalje zmanjšati uvoz inozemske železne rude in drugih inozemski!, sirovin te' izsiliti nadaljnje povečanje produkeijc domače ži*lezne rude in domačih sintetičnih sirovin. ker nemški izvoz v iiiozem tvo nazaduje in je Nemčija priinorana zmanjšati celotno vrtnino-! uvoza iz inozemstva. Direktor Reielmhaiike Kieke j«> !»• dni izjav1!, da j»* leto«; vrmlHost nemškega izvoza za 7l*l milijonov mar!, manjša ka kor lani, dočiin znašli zmanjšanji* vrednosti uvoza le IKK) milijonov mark. /lasti je v zadnjih me>e«*ih oltčutno nazadoval nemški izvoz v Združene države, kj«*r propagirajo Iwijkot nemškima blaga. Povišanji* delovnega časa zaradi povečanja m-mŠke domači* produkeije >irovin j«- smatrati kot nekak proti utež Nnofije proti hojkotnim akcijam v tujini. V zvezi a | km la I j šii njem delo\nega časa ji* značilna tudi naredita, ki jo je izdal predsednik nemški ma državnega ura-• In ki |»o> redo vanje di*la, |k> kati*ri morajo lokalni ura« 11 z, da se :i<* morejo navaditi na truifio dela in ua rtetnško hr.tio. odnesel .svojo ljuoieo v šotor, kjer sta se .na ciganski način kar ponoči tporočila. » Za mrtvega se je proglasil, da bi se rešil ječe. Bi'.vi zVanični k rečne plo-vifcbe Ljuibomir Uroševii* v IVo^iadu si jt pre-krlx*l lani j mrliški list, in >«• tako proj^la-i -iI za tin tvc^;, da l»i r^i* rešil j jrče. M /, ima na vesti več | mehov in priti bi moral pre«l |.sodišče. l>a bi e t« mil izoj^-. nil, .sr je oliruil na starejra sve-|čr,*;ika, >n napravil, da 11111 ;je napisni mrliški li^t za nj«*-! r.< vo mater. T nirlhški li-t je : i onai i ilil. da >e .}<* irlasil na j nje£«:vi> ime in tako jt* bil u J radii mrtev. I*roševiča .j«* iz-i lala n«'ka užali«'na ljul»osuiiin:i j žer.ska. STRAŠNO TRPINČENJE 6 LETNE DEKLICE. ^ "GLAS NARODA" j ^ pošiljamo v staro do- J ^ movino. Kdor ga ho- # ^ če naročiti za svoje f I sorodnike ali prijate- ^ ^ Ije, to lahko stori. — 4 ^ Naročnina za stari ^ ^ kraj stane $7. — V j ^ Italijo lista ne poši- 4 ^ ljamo. • • • • "Ji,, „<•■<»<»*,Si ^»MHIJ. .................ni,. .iMiitaii«,...lumni,,, •iH»»«ii,1..iii«Hiii,liiii imajo velik uspeh ij med njimi Molotov in Stalin, nosijo krsto s jja sovjetskega letalea Valerijat 'kalo\^i. ki je zrakoplovni nesreči. t ni]-lom slovite l»i! usnirčeii v Iz Jugoslavije Namestu zdravila popil oetovo kislino. \ zagrebški t>olni>nii*i ji* umrl delavi-e »Iržavnili železnic iMa^otin Fv.rkaš. -dar .*)1 let. Zadnje ča>e j Im>1« hal in hotel je Vzeti zdi a vilo, pa je pomotoma popil im-1 \«> kislino. I 'rtipi'l ja I i nji >j<-,-1- N I h »t a i ^-iiii-o. toda življenja mu niso Juo*tl) r<*šitj. 400 rudarjev ostane brez zaslužka. I'prava pr< m< ^ovnika Mon t«* Proti*nina j»* s t, janimrj<*iii odputsfila 4'M» di*lav.eev. I pr;t-va utemeljuj'' >\oj s!ch-f» z /.a stojem \' prodaji premoga, ki ^a ima muo^o v zalogi. 103 leta stara žena umrla. Iz Varaždiu {»oročajo, da /p* limrl.-i l>ora 1'la.saj, stara PCI li la. Stali' Viilii je |»i i -voji 7o h*t stari lio*ri 1*11] llatirun. l)o zadnji^ra j«* 1»• I čila in zdrava, tako da lahko opravljala \sa d<*mača di4a. Novorojenček ležal vso noč v kanalu in ostal živ. Orožnisk;i p Irulja \ \a-i Orloveu blizu Slavon*>Ue^a Hroda je našla v ka ntin oh t*e ~ti iH»voroj«-iička. tire /.a m* Ziik< iisk« jfa otiok.i Tii'k«*^a va šk«*vra til. Po porodu j<* n«* sla sinčka k njihovi materi, češ da j** nn*n vnuk. toa*tL V (o inji (iračaniei pri Ze-niei s|a ('amil Mehičič, delavec v želiztirni in njegova žena Ka-diima, inwia celih «^em mese-jcev zaprto v temni in mrzli j sobici brez okna 7-letno Siko, jCamilovo 'hčerko iz pvrt**?:: i/akona. Tam ^ta jo mučila in stradala v želji, da I»i umrla in l>i tako njima pripadl i premoženje. ki izn je deklica pole-i do\Ti4a oil "Voje rajne materi*.' Pnd šestimi leti je umrla pr- j pa ("amilova ž« na. Zapustila1 je pa /. vilami prodrl vrat,j j,, omdetne dekletce Siko. ka ! je Pož* i? obležal mrtev, j teri .'h* zapisala v>e ,š\ oje pn* i »i I« tako oUM»rčeiii,l,,H'^MI*'• t iu koža. Od stradanja in večnega .sedenja kakor tudi Zi;radi nesnage, dt-kliea skoraj ni bil več podobna eIovi»ške- mu bitju, (j-niti s„ ji začele lia,>i>ldivjaske kretnje k o-'ti in ines . Končno je to strašno trpljenje uUoire deklice prišlo na dan in riodiŠče je nečloveškim .stiirši*m odvzelo o-t roka, k' ie pri-irb lal zdravnik in da ikljub najboljši ne \i otrok šk< raj tovo ne l»o ;;s 1 a! pri življenju. Otroka >'> zopet izročili stricu. Proti nečloveškim staršem je bila uvedel s,..jna pr>knva. POROČNA ŠPEKULACIJA KORČULANSKEGA ČEV LJARJA IN DUNAJSKE ŽIDINJE. Domačini na Zapadno indijskih otokih, mulali, Kreoli in Indijanci, si, kakor ljudje di n i^oi 1 po svetu, na vse mogoče načine služijo vsakdanji kruh. Posebno dobrotlošli so jim ameriški izletniki, ki imajo toliko sredstev, da >i lahko privoščijo pozimi izlet v tiste ro mailtične kraje. Ko je pristal izletniški pai-nik v "pristanišču, so se zbrati na obali mladeniči in dekleta ter v pestrih, zelo pomanjklji vili oblekah zaplesali svoj narodni ples. Ameriški izletniki so uživa li ob pogledu na vitka telesa in in s , obdarovali plesalce z drobi ženi: liiklji in dajmi. Vča>i je bil celo kakšen dolar vmes. Zdaj so >e pa menda vloge zamenjale. Nedavno je neka izletniška ladja, ki jt? krožila po Karibej-skem morju, pristala v pristanišču Curacao. Na obrežje si je vsula skupina mladih ameriških izletnikov. Nekje se je oglasil gramofon. Malo pod vplivom alkohola, malo pa pod vplivom tropskega podnebja so izletniki kar na pomolu zaplesali naj ko Spopad Na K rčuli se je te dni po-'modernejši ameriški ples. hoteli I »rata Šuntek lin-j11' »"benega. ki bi m »g« val \ r,M'' nia^ni • evljar Ivanj Domačini strmeli. In |- troka, je vzel Siko k srbi i» imeli letn> božič.. Ž<» del j časa so vražili Ivian Požeg tel na lir-k rva v se brata V eigaii.sAt'iii M lil ske S' 1 ji de aa Štefanovo ponoči iegani zaradi l*e|K- IG letne ciganke. l-dki i" -odel valo KO eVganov i-:i cigank, ("igiiii Josip Horvat j'* 1*11 do ušes zaljubljen v 1C h 1110 cigank o Marico. Zve-<"ur je prišel'v nieii šotor, da bi j .s pomočjo » ve jih .-ointlnikov in prijateljev ugrabil. Dekle je pa jelo klicati ua pomoč in njen" klice je s|j;a| njen Ijub-«"-«-k Ivan Sarkczi, ki ji je prihi i< l nt pomoč. Tako s,, j,, vnela bitka, v k- teri i«' obležalo toTioir'f ranjefidi. Sa-rkezi je TI stricu m teti se j prav dobo dilo ,ineda .sta jo zelo radi ". Pred dv» ma let ma se j«* ('nmila |x>novno oženil z liO-letrio Riihl'iiio. ()če in mačeha ni sta mogla t pet i male Sike. .Mislili o0 Siko in jo pripeljal domov. Doma sta jo oče 'ni inačeba zaprla v sobico brez okna in ji ilrijala h toliko hrane, da ni od lakote umrli. Mala dekliea je ležala i^ola na *_Tolib tleli brez JMf-s-telji* ill ode- o~tala po -ezoiii v Jugo-l viji novec ter in da bi si pridobila jiiifo-lov•. zaplešejo. ■ Ii*žiivIjaiistvo. je napravila ]>o-' ročno spcikulaeijo s čevl jarjem.; Pogodila a st. *_>n tsoč In.j — polovc' mu je zplač; la še! pred poroko, ko ji je podpisal; pogodbo, da ji ne bo v nobenem ozirn kratil -v bode, dru-i ^fo ipolovico pa j' če vi jar dobil po poroki. Svojega namena pa mlada že-ua ni dosegla. 7\o jt-prosila pri r bčini za domovni-eo. s() njeno prešujo i.dbili. češ. 1 zakonca s|f!,,J] ne mislita živeti -ktipaj. V akcijo je mora! spet sp piti čevljar. Alia doporočenea ^ta si najela skupno stanovanje in zdaj l»*. I>u najčavika »i»osliličila ^vojo -rečo pri N'i^ ji obli-isti. _\ko \ \ MMj \\ Al K OBISK VH js V K TOV \« > i; \/-ST\\n. \ \\\ ta ^.KMIJKMp NfcoltMO I »M.» J-II T1; F it|. \ _ Jfkiip in Tono Šantok zaradi m ke ženske, ki je ludavno polila svojega zaročenca z oetovo kislino. O tem je po v;iei vh* govorilo, nihče p;( ni mislil. «la Iki 11a sam božič ti*kla kri. Ivan Požeg je bil sicer oženjen in žena mu je rodila že enega o-troka, vendar je pa lazil za !<•-|k» Moseik>vo hčerko In zaradi nje se je prepiral z bratom 1 Santeic. Na -fveti dan zjutraj je brata ftantek 'blizu *voje hiše izzival in baje ju je napadel s sekiro. Tenia j je pa Josip iSanftek pograbil vrle in začel utirihaitiz njimi Požego-po glavi, hrbtu in nogaih. Konano 0CK015N0ST SVET0VME RAZSTAVE f « E W Y0MU R) SUHE* MEGA fHESENETILA Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939——= j * »* . .9 ' * t » . • POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA ^I^^C s poitnino Ne zamudite te prilike! Z. 1 J J. 15 $ 4.7.'» $ 7.ifc» »ll.Oli pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: l»ia. loti lHli. I »in. I »in. .*>uo 1 »iu. tmii I »in. JUt«) V Italijo: Za $ $ 1-'.- $ JU.— * 57,— Ur 100 Lir LtJU I.lb £>00 Lir IOOO $112.50 .......... Ur 2000 $167.— .......... Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO liENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah. dovoljujemo ie boljše pogoje. nujna nakazila izvrsu-Sjkmo po cable letter ZA pristojbino $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (travel bureau) %1« w. 1mb ST., . new.york Ujmiiiost jf K'j»a reiinost, lo»la človek mora znati hiti u-Ijuilen. Z enim samim stav kinu laliko polomi, da .,<- Ali vam je znan.t tista o ro j a k n, ki je bil povabljen na vere rjo ? Jedel jt- za tri, in gospodinja je bila že v skrbeli, kaj ho ze družino ostalo. Navzlic temu >e ji jt* pa dobro zdelo, da mu je > svojo jedjo in kuho u^o dila. Po večerji nekoliko dr zno, toda prijazno vpraša: — Pa imate vedno tako dober tek? — O, to ni Ae nie — je odvrnil rojak. — ow n to wiiu in Biookh-nn, — ki imajo oleti v Californijo peljali. Kaprol Hitler nima sreče s svojimi adjutanti. Pred leti je moral ustreliti svjjega niini-stra Hoelima, ker se je le piv-rad zabaval z mladimi fanti, nedavno mu je pa napravil škandal propagandni minister Goebbels. ki se je i>reko svojih ogromnih ušes zatc-lebal v lepo češko igralko tfarovo. Prijatelji igralkinega moža so G-oebbelsa zalotili pri izpolnjevanju nedržavljan.-kih dolžnosti in ga neusmiljeno pretepli. Baje je še zdaj v bolnišnici. Kot pravijo, je Goering, ki je prvi Hitlerjev oproda, najel napadalce. IgiaJka Barova je nezuanokam izginila, njen mož je v koncentracijskem taborišču, Goebbelsova žena b; se rada ločila od svojega moža, pa ji Hitler ne pusti. Iz vsega tega je razvidno, da ima Hitler, ki ni poročen, družinskih trublov več kot preveč. Tuesday, January 1 7, 1939 I r SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY H «• . i.' ' A ' » /• 'l i AVTOGRAM IVi vrat ill -lovite |ith&U'ljk* klevala. Pristala je, ill la iz-piavljic xm mlatliiio Mjtlelainc'U t je bil |»a<* prvi, ne pa edini, je jMjavouilo in kajti Madolainc jf dobila wail ( oui lM't«m Ntitv.nicM je prinesla vizitko. topi^ Pribajam k vam z neko prošnjo,'* j«» »prvicmoiil «>his-kovalec |iotem, ko jt* |H»ljubil pi-al« Ijiei roko. ** Moja mala V vrt i Im> jutri (»Miajala svoj oHiii ro>tni dan. Ob tej priliki bi ji rad napravil največje veselje. 1'okloniti ji nameravam knjigo pravljic z vašim a vto-jra mom.** Mfirklain«'. oHarljiva Made-lain«- j«> Vrji > revna se,irla na polico p<» cito heroed svojih pravljičnih luijig ter napisala na prvo >tran: 44 Moji udi neznani ča.stilki V veti na nje o^mi roj-t ni dan «nl pisatelji-<*«• Miidclain«* <'mirtjetove.'* Duranihmi takšno V lopa d en jo. da rH* je počutila, prav domačo v -njegovi družini. Duraml ji je 'pri]>ovedoval o svojih tvoj*-nioah, vprašanjem o ma»li Yveti pa so jo spretno izmikal. V-e ,kar jo {Hivedal je bilo, da Sa mala Yveta vežo na žensko, ki je mati toga otroka. Želji, »i: bi videl« otroka, pa se jt morala Madolaino vedno in vedno otfc|K>vedati. Končno, ko -ta »i v poznan •-itvil stopila 'že precej blizu, je Durand otlpeljai Madolaino v neko kopališče, k.'er j«' Yveta. kakor sc je izrazil, pnživljrla svoje |km"it-nicc. Tt»«la ob nju-■neni prihodu je «>tr«'k " Zvečer .sta >o Durand in Courl>otova spnhaiala po peščini. Xa nebu -o žarele zvo-z«h' in morje je šumelo kakor v (pravljici. Daloč naokoli ni Ko -t' ji š' Durand zali val je-1 bilo videti, in r-lin ti žive du^o. vhI. ji* (hIvrnila: I Takrat je Duran«! objel Afade- " Nikar, nikar toliko liv\;l«». Mi p'r-atcl ji. ki k> maj Udaj pridi .no skuiiaj > čitatolji naših teujig, občutimo takšen >tik, kakor Me ga vi |>o*rodovali vn*i hčerki, kot tnmutefc -iver, priznanja iu uspeha.'* Xek vj titii j hiznejo jc Durand zo|H't potrkal mi vrata pi-atcljii-c i'oulH'rtove. Princ-H*l ji j«- v< 11 le cv« 1 ja. Iz- r< . iI na ji j«* /. Ur-rdaini. da ,ira |M»šiljai mala YvHm v dokaz uc-'r/.iiM'ine hvaležnosti za kujiir<» pravljic - |>o-v! -biti pisateljico -prihodnji tc-drn na kratek izlet - svojim avtomobilom. Madclaue ni n- lano z obema rokama ter jo )>«»-Ijubil na ustnice. Madolaino lie le, da sou i ibra.ii i 1 a, nasprotno, vnuvela je poljube in je na 'koncu Durandu tako krepko položila roko na tilnik, kakor bi ga ne hotela nikoli več izpustiti. Ko sta -o nekaj časa di'žida v objemu, pa je uenadn ima prekinila molk in vprašala: "Xu, kaj pa Yveta!" 44llm. Yveto -om popolnoma pozabil/' jo rekel Durand. Sploh /pa, kaj bi besedovala o toni!" 4'Kak« ! lii'viio Yveta jo važna oKeba z ozirom na to, kar so ztlaj »plota mod nama." jo Couribetova (poučila Duran-tla. 44Jta-z se no morem odločiti za nObon korak, dokler ne vi-dini tfi^a ^troka.*' 44 Hahaha!'* >o j«* tedaj za sni« jal Durand. ", moram biti sevei bil izmislil samo zato. da som -mol priti do Madolaino Onurbetovo. Yveta je otrok mojih -anj — če pj hoče Ma«le-litin«* Oourlw-tova, v< «lal. da ima prtNl eeboj enega hsmed telesnih stražnikov 44 veliko belo kraljice" Kliasiib-kih gričev, kar je zadevo napravilo sove-ku<šono, 19-letno dekle za ženo. Deklo in še bolj njena, mati fcta ponud-Im> starega moža, ki je naprav ljal Wis častitegb in itnovitega človeka, z veseljem sprejeli. Upali .«ta namreč, da bosta prej ali slej podedovali znatno imetje . •Komaj pa bo se začeli medeni t^dni neenake dvojice, je potrkala na vrata policij« in vzela sivolasega moža >s seboj. Da bi mogel nam hm" plačati poročne svečanosti in proti-starvljati imovitega moža, je bil iarvršil celo vrsto donosnih sleparstev, ki pa so bila navzlic. njegovi mnogoletni praksi v taksnih stvareh dovolj1 nerodna, da so mu prišli na sled. Pri tej priliki je mlada žena v r*vojo veliko presenečenje zvedela za vse k&zni, ki jih je bil odsed-el njen mož, in še to, da ni o njoigovem dozdevnem Logastvu nobenega govora. Preden je stopil pnnl sodnike, je moral preibiti dolge mesece v bolnišnioi. kjer s>o morali izvršiti na njem nevarno operacijo., in tam je zvedel, da je mlada žcina1 kot fKxslesliico kratkih medenih tednov dobila zdravega fantka, k-i šteje ;> moč trudi- le, da bi ga izmazale, tako da se jo sodnfku nazadnje vsa stvar zaadela pronoumna iu jo dejal: "Oe je obtoženec takšen angel, potem hi morali dostaviti. da je angel brez peruti, s katerimi so imela opravku v prvi vrsti sodišča." Zaman j« stari lopov zatrjeval, da noče ničesar dru^otga nego domov k svoji ženi, tašči in otroku, ki ga m bil še videl. P oiskal bi si -kakšno delo in začel svojo lovljenje znova. Obhodili os ga na dolgotrajno ječo. Sod-mik pa mu je za?molčal, da je njegova mlada žena med tem že vložila tožlio za ločitev. 83 let umrl mirne mrti. Se marsikdo se bo H|xmiinjal te originalne vožnje starega (iu>tava Hartmana, ki s<* jo vršila -pomladi letu 11)28 ,in o kateri so poročali 1 bst>i po vkoiii svetu. Se pred nekoliko dm«-vi je bilo vit let i krenpkega moža z večno cigaro iu uristiiim berlinskim dovtipoin v ustih nasproti postaje VaiM-e«> v majhni »stojnici, kj«*r jo prodajal razglednice in razne spominke. NAJSTAREJŠI BERLINSKI KOČIJA2 UMRL. <4Žolezni Gu-tav" nastajrej-ši berlinski koči jaz. ki je proti vtč m-go desetimi leti s sv«»j«» kočijo potoval iz Berlina v Pariz in so pov.so«l sprejemali s 4ko držuvno pravilni štvo je odredilo zaipl« tiiIhi vsega imetja bivšima tajnika v notranjeni ministrstvu iri pr^d. soilnika prometnega urada K s* trija Diniitriuja. Dimitriu jo 'bil z 'drugimi zminimi oso-bami wpletel v razlastitveni škambrl v rngln iiju. Veki od vetnik mu j«' «lal v:»-«iko v-«»j«», da bi v poljedelski m ministr BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18tli Stresi Nsw York. N. Y. -tvu «l«-«'gel izplačilo 42 milijon« v lejev. < >bt žili tudi. kt*Mi gričevju, ki j^-Jzelo pametno, mnogo ti.>oč«'tu pokrito z nepr« dirno goščavo, nudili Naga.jicev. 'Jva'kior je ugotovil častnik, gre za danes 40-letno Mary Glendiningovo, hčer nekega milijonarja, ki jo pred orom- iK.p<»l nagega domačiua iz ro- najetimi leti umrl na Kitaj- skem.. Ko je ostala samta, jt- odločila, da bt> potovala skifczL neraziskane prctlelc Indije in j«* pri tem naletela na roti Xagajcev, ki jo je navzlic divjaškim tšegam rad r-prejel, jo >;|M>štl jivo častil in si jo postavil za svojo kraljico. Tutli «lruy:i >osodni rodovi so rso ji podvrgli in tako jim je vladala prav dobro celili štiriirajist let. Angleški ča>tiiik je sporočil vest o nezakonitem kraljestvu v ahamskih džunglah vlatli v Kalkuti in ta je 'bila toliko pa-•metiifii. da je to kraljestvo z molkom priznala. Izrazila j«* |ceIio svojo pripravljenost, tla 'bi vlado l>cle kraljice potlprla s subvencijami za zdravstvene napravo. Angleška kolonialna uprava jo pač zadovoljna z vsakim rodom domačinov, ki ji da mir iu ji ne dela težav. Zaibeležila je samo to kraljico, ki je ne najdeš v gofclianuškeni ta'lmana-hu, k kratko beležko: "Mary G lent lining iz Anglije, ".velika Ibefo kraljica" v asanuski družngli." Poučni spisi: A UN'S NEW AMKKICAN INTEKI'KR TKK. — Trda vm. *_»7U frtnin* - Cena $1.10 Učna knjiga za Neiuce iu £a oue. ki »o nem-Kine smožnl. AMERIKA IN AMERlKANC1. Spisal ilev. J. M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis jiosamezuib držav; priseljevanje SIu-Teucev; ojlbo^a društva Id dru2> i^ruuue ustanove. Bogato ilustrirano. Cena $5.00 ANGIJi^KO 8IX)VENSKO BEKILO. Sextavlt dr. F. J. Kern. Vezana Cena $2.00 BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena 40c BODOČI DRŽAVLJANI naj tiaro*« knjižico — "How to become s citizen of U« United States**. V tej knjigi so vsa pojasniia in zakoni za naseljen«- Cena 35c• BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari Kngliš. 236 strani Denarni problem je zelo zapleten in težaven In ga ni mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan Češki narodnogospodarski strokovnjak, je razfiiril svo*« delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orientaCni spis o denarju. Cena 80c. DOMAČI ŽIVIN OZ D K A VNI K, spisal Franjo l>u- lar. 278 strani. t>na trda vez Cena $1.50 Zelo koristna kujiga za vsakpga živiuorejt-a; opis raznib bolezni ln zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1« -tranl. Zanimiv pt>topis a slikami tlatln krajev nafte stare domovine, ki so Slovencem ie malo ■na nI. Cena 70c. OOVEIM>REJA. Splml K. I«gvart. I4S strani. H slikam' Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Poljudni spisi o naravoslovju In svezdoanan-atvu. Cena 50c. HOKOAJEREJA. Sestavil Vaieutin Kazln«er, M strani. Cena tidoves .... JS§ BroS. .... JI KRATKA SRBSKA GRA^^TIKA. 08 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 96 strani Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. Cena 50c. KUBIČNA RAČUNICA. Trda ve*. 144 -ta. ' Navodila sa Izračunan je okroglega, /eamili In teaanega lean. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil sa kuhinjo ln dom. ' Cena 50c. MATERIJA la ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-nielj. 8 slikami. 190 gtran* Nauk o atomih. molekuUh in elektronih. Poljudno pisana razprava o iadedfes Moderna ananosti. Cena $1^5 MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. 8 slikami 108 stran L Knjiga na mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. Cena $1.00 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za knhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo NAROD, H. 1/1 MIKA. I«»: Mrani. P«>iju«icii oids najRrverueJ^ga naroda na svetu. (ucgovc fieve ln navaUe. Cena 40c. HAfiK NKOIIMIVK ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Krjavw, strnili. Itroš. Cena 40c. OBRTNO KN>1 ItiOVODSTVO. 'J5H strani. Vez... Knjiga j«- namenjena v prvi vrsti 7& stavbno, uiuftuo in stroju«« kljii«'aviiičarsti-.» «»r žele-zoii varstvo. Cena $2.50 ODKRITJI: AMERIKE, spisal II. MAJA K. Trije deli: Kili. 141. IX'. strani. Cena mcliko vez Poljuden in iiatanV-en opis o«lkriLia novega »veta. Spis »e 0i!a kak«>r zanimiva povest ter je sestavljen i>o najltuljšili vlrib. Cena 50c- PRAKTlCNI RACLNAR. Trda vez. 251 str... Prirwua knjižica, ki vwliuje vse, kar Je pri nakuitu in prodaji ootrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE fILOZO* IJE Spisal dr. V. Veber. 341 strani. Knjigo toi>lo prip«irofamo vsakomur, ki se (T hoče K'zuauiti z Klavnimi (uauii sotiobuo filozofije. Cena 70c. KI SKI REALIZEM. Splssl tir. Ivan Prijatelj. 4i;i strani. V knjigi s«) opisani prttlhodniki in Idejni utemeljitelji le svojevrstno »uske struje. Cena $1.50 SPOMINI, fm*.. Jt.že I*vližar.) J4.'i strani. V tej KiiJkI o^TiJa naš znnnl imttipisee »upnik 1 I.avllf.ar sfimlne ua svoJm brezštevilna »>o-tovsnja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. ona bro& Cena 50c. SLOV.-ANtilJCftKI IN ANOLE&KO-SLOVEN- 8LOVAR. 148 strani. Cena 90c. HLOVENSKO-NEM&KI SLOVAR. 14.'t str. Druga polovica tnjige vsebuje uemAko-slt>-venski slovar ln kratko slovnico slovenskega ln nemSkeaa Jezika. (Jena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frsnc Veber. 352 8tr»Dl- Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Si«isdl Franc PovSe. cena brofi. Cena 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratku&tsnib spretno-atl; burke ln Šaljivi poskusi: vedeSevalna tabela; punktiranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1*8 strani. Knjiga je izila t založbi Vodnikove drutbe ^ ter vaebuje Življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod ia suženjstva ▼ svobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Zanimivosti la ruske sgodovlue In natančen opis vojaške republike za po roški h koaakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽEUSČA. «2 strani. VERNE DUŠE V VICAH ^^ 5°C" Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. t« Eden najboljših spisov francoskega mojstra Taeta la naSega kmetakega življenja. VOLK SPOKORNIK (spi -'»»•a*!)_____ Frane Meiko; s -------------------$LM Trti ves.......lJtt ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA Ne WX B O T> A™—New Yorl r * - 4, Tuesday, January 17, 1939 RLOYENB (YUGOSLAV! DAH»T SLEHERNI >c>ic> iKCifrCi^^Ciiii vc&sihi presit NA PRAGU V PROSTOST ROMAN IZ 2IVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. i 31 = Roland se oddahne. To saj ni bila odpoved. Kot hoče Botft O, * Bo^ocn je v dobrih odnosa jih in mu bo že pomagal. In zald&j je vedno imel srečo t Se le ko Gunda izg^wie v vili, gre počasi dalje. Gunda je vesela, am predstavil* ali pa ko bi ji ga predstavil kdo drugi t Te predsodke iz preteklega časa je današnja živahna in naravna mladina že davno vrgla eez krov. In Gunda o tem še dolgo razmkšlja. Dano se je go^pa Reichertova odpovedala popoldanskemu »panju in takoj po kosilu reče Gundi, da se pripravi, da gresta, k svakinji. Eno uro pozneje »«te že na poti. Svakinja j?ospe Reichertove m stanovala daleč v prijazni hiši tremi' stanovanji. Solw v pritličju je najel nek samec, kateremu jej vodila gospodinjstvo neka stara žema. V prvem nadstropju j« stanoval vpofeojen tajnik svetnik, v drugem nadstropju pal lastnica hi*e, Mdova Greuer, sv akinja gospe Reidhertove.' Okoli hi*e je bil majhen vrt. j Gundi je hiša in okolica zelo všeč in bi tukaj rada stanovala. Njene oči se ozira jo po zidu in aiaenkrat bi »skoro vzklikni ki, kajti pri odprtem oknu prvoga nadstropja stoji, — dr. Hans Roland in kadi cigareto. Isti trenutek tudi Roland zagU-da Gundo. Tn ko Gunda nena-donia zardi in se nato v drugo smer ozre, za-žare njegove oči. Pozdraviti je ne more več, kajti obe ste že izginili v hiši. Gundi vtriplje *rce do grla. Ko pridete do prvega nadstropja, vidi pri vratih napis "fi^land** in nič drugega. Gunda si takoj misli, da tukaj »stanujejo starimi dr. Ro-ijuwla. Venela je, da sta šli nkozi prvo nadstropje, ne e oporammejo. Gunda je zelo vesela, ker ji ni bilo 'treba plačati več kot pri gospej 'Plu-ki. Na razpolago je imela celo le|»o kopalno so»bo. »Ddbrla je poleg tega še dovoljenje, da r»i je smela (zjutraj skuhati kavo in zvečer čaj. Slednjič se še tudi dogovore, da bo Gunda imela pri goepej Breuerjevi kosilo. "Prav vedela o vedno trdil, d a je napravil alarmno napravo tako, da funkcionira samo ob jk>-izikusu vloma. Možno .je, da je petardo sprožilo rukanje ali pa kovanček sani, iki žrelo puščice «ni hotelo sprejeti. Čigavo je najdeno dleto, se tudi ni moglo ugotoviti. Sodniki senata se niso pridružili temu mnenju. Spoznali ko (Koširja za krivega in ga obsodili za po izkušen i vlom v nevarno puščico na 4- mesece ječe. Koširjeva pobožnost se je zdela tudi sodnikom sumljiva. . Slika predstavlja delavskega voditelja Toma Mooneva ko se poslavlja iz San (^uentin ka znilniee, v kateri je bil z aprt dvaindvajset let. ZGODBA O EKSPLOZIJI CERKVENE PUSOlCE. Dne 4. oktobra je v rožen venski cerkvi vKranju eksplodirala petarda Bil je delavnik, ura pa je bila dve. Ob delavnikih ob tie j zgodnji popoldanski uri v cerkvah navadijo ni vernikov. Močan pok je slišala nasproti cerkve stanujoča oskrbnica, ki je takoj vedela, kaj ee je zgodilo, zato je pohitela pred cerkev. "Iz božjega hrama je tedaj stopil bivši ta, ki mu je bil predsednik dr. Ivan Krelili. Košir je vztrajal pri trditvi, da je puščico samo porUkal, ker kovanec ni zdrknil skozi žrelo. Pojasoiil je sodnikom, da je zelo pobožen. Predsednik je pokukal v Ki-širjev kazenski list in .se je čudil, kako more biti človek, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvin, biti tako zelo pobožen. Koširja tudi ta uso- tkalec Matevž Košir. Za roko tovitev ni spravila iz ravnote- je držtal svojo 7-letno pastorko Nekaj ljudi je bilo tudi okrog oerkvte. SI i šali i so eksplozijo in so se prestrašili, kajti ni>o vedeli kakor oskrbnica, kaj se je v cerkvi zgodilo. Prihiteli so [»roti vhodu cerkve, tam pa je oskrbnica držala za rokav Matevža Koširja, obenem pa je tudi že poslala po stražnikia. V cerkvi je namreč eksplodirala petarda v puščici. Eksplozija je alarmirala oskrbnico, petarda jo bila tako nameščena v k*#f tu puščice da se vname le tedaj če hoče kdo s s-ilo puščico od- K preti. Košir je počakal v cerkvi, dokler ni prišel stražnik. Bil je miren, kakor da. nima prav ničesar na vesti, dogodek pa je po svoje pojasnil. Stražniku j" rekel, da je prišel v cerkev molit. Priporočil je sebe in svojo bolno žen o sv. Antonu, preden je zapustil cerkev, pa ni mogel mimo nabiralnika, da se bi vanj vrgel skromen prispevek* kajti vedel je, da je treba doprinesti tudi gmotne žrtve za naše priprošnjike v nel>e-sih. Zato je vzel z denarnice dvadinarski kovanček in ga položil v žrelo cerkvene puščice. Pa glej čudo, kovanček se .je zataknil v žrelo. Ni hotel in iii hotel zdrkniti v trebušček puščice. Koširr j>a ni nehal. Še na misel mu ni prišlo, da bi vzel kovanček iz žreba in ga vtaknil zopet v svojo denarnico. Porukal je prav močno pu-šico, toda ojoj ,tedaj je počilo. Stražnik je vzel na znanje Koširjevo pripovedovanje. O-skifonica je medtem našla pol cerkveno klopjo dleto. Prejšnji dan je pospravila po cerkvi in pometla, te#a dleta ni bilo pod klopjo. Našli so ga baš pod tisto klopjo, v kateri se je Košir pred eksplozijo priporočal sv. Antonu. Oskrbnica j« tudi povedala stražniku, da petarda v puščici ne more esklo-d i rati, če se pokrov ne odpre s silo. Ddkaza je bilo dovolj, da ^je 'bil (Košir aretiran in obtožen, da je nameraval vlomiti v puščico. . Te dni fee je moral zagovarjati pred sodniki malega sena- žja. Hodil se je pri|K>ročat sv. Antonu in konec. Le k«*ko se je mogel kovanček zatakniti v požiralniku, st* je nadalje čudil predsednik, ko je ]>ožiralnik J tako velik, da zdrkne skoz J njega v trebuh puščice 20 di-i namik in celo .">0 dinamik. Koširja tudi tia okolnost ni vznemirila kar naprej je trdil, da l;ala moža v cerkev, da bi jo priporočil sv. Antonu. Dala mu je tri kovance. Prosila je moža, naj pri-pri sv. Antonu sveče, v puščico pa vrže denar. Zaslišali so seveda' tudi klju-čavnika, ki je montiral alarmno pripravo v puščici. Njegovo st rokovnjaško mnenje je bilo, da je naprava tako dobro urejena, da/ jfietarda .ne eksplodirala, četudi bi pu-čico metali ob tla, š<» manjša je možnost, da se vname, če puščico kdo samo potrese. Ključavničar je natančno opisal, kako je njegnf" \ra iznajdba mentirana v pušči-ei. o tem pa ne bomo povedali, ker bi sicer komu nehote |>n mairati da bi vlomil v kranjsko puščico. Po ključa vničarje-vem mnenju in i/najditelju varnostne naprave je vlomilec odprl pokrov puščice s jhunarejenim ključem. Obtožencev bivmilec r»o uradni dolžnosti je dal v nič najnr-vn mnenje ključavničarja, češ. VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: ^mmhmm SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. i8th St, New York. N. V. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj'; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Visite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. ::POTNIŠKI ODDELEK "GLASA NARODA":? 216 West 18th Street New York, N. Y. ANGLEŽI BODO ODPRAVILI "MAČKO Z DEVETIMI REPI." Med angleškimi pravnimi krogi se je pred prazniki razpravljalo o vprašanju telesne kazni in debate še -zdavnaj niso zaključene. Morda se sliši nekoliko čudno, da je v tako kulturni deželi, Tcakor je Anglija za neke vrste zločincev se vedno v navadi telesna kazen. Toda za'korii, Še bolj pa pravne navade, se v konservativni Angliji menjajo le počasi. Pred nekaj tedni je bil pri pravosodnem ministrstvu ustanovljen poseben odbor, ki se je enoglasno izrekel proti telesni kazni in je predlagal, naj se odpravi. Toda v zadevo so posegli tudi sodniki in na svojem stanovskem zborovanju nekaj dni pred božičem so se z isto prostodušno^jo izrekli. n.a5en udarcev samo za roparske napfede in sjiolne zb čine. Udarci pa se dajejo z bičem na devet pnrmenev, zato .se je tega biča v zločinskem in j>oštenem svetu prijelo ime "mačka z devetimi repi.'* V novejši dobi so kazen tsieer nekoliko "liumanizirali" omilili; jermeni biča niso več iz usnja, anipak z trdili vrvic in se od prejšnjih jermenosti ločijo tudi po tem. da nimajo več vozlov. Lažji zločini se kaznujejo z kfnostavnrm pasom. Nasprotniki telesnega kaznovanja dokazujejo, da se "mačka z devetimi repi*' v zločinskem svetu ni izkazala kot zadostno strašilno sredstvo, nasprotno, je zločincem celo v pot uho, ker ta 'kazen še najprej mine, telesne bolečine se prestanejo, pa je "pravici zadoščeno.** Zato kljub •zgoraj omenjenemu stališču angleških sodnikov ni dvomiti, 23 d<> 1984 ie "mačka z devetimi repi** žvižgala s«mo 34.3 krat. Leta 1936 je bilo na *to kazen obsojenih samo 166 zločincev. T>a f>a je bila nekdaj vse bolj "v modi** pa kiaže že to, da je bilo KRETANJE PAHNIKOV SHIPPING NEW:? januarja : I le de Fraiit-e v Havre Aqultania v Cherbourg Vuluauia v Trst Li8. januarja: < 'haiuplain v Havre Conte di Savoia v Genoa 1. feliruarja : Detut-sehlauil v llauiburg 4. februarja: Aijuituniu v CUerU>urg Komi v < ienoa 5. ft-hruarja : Hamburg v Huujhur^ 10. februarja : urg II. man a : Paris v Havre Conte di Savoia v lieiiou 15. man-a: St. v Hamburg 18. rnarea : III una v (kima I le de France v Havre 21. marca : Kun »pa v Bremen 'SI. man-a: Hansa v Hamburg 24. man-a : Queen Mary v Cherbourg 2Ti. marca : Kes v Cenoa 28. marca: Bremen v Hn-uien 2J>. marca : Deutschlund v Hamburg na primer lota 11MM) 3:585 takih obsodb. Prav pred letošnjimi praizniki pa sta dva sodnika spet izrtflcla to kazen, ker je tudi dalo jvovod, da je vprašanje znovia oživelo. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — $ i. KNJIGARNA "GLAS NARODA1 Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK