skim spom eniškim horizontom , ki je odpiral pot nad aljn jem u raziskovanju, čeprav njegova teza o istovetnosti M ojstra kranjskega oltarja z anonim nim sli­ karjem z 1 . 1504 datiran ih stenskih slikarij pri Sv. Prim ožu nad K am nikom ni obdržala veljave. Iz številnega seznam a njegovih spisov, katerih skupna izdaja se p ripravlja v Švici, bi opozoril posebno na tele: Die Zeichnungen der niederländischen Schu­ len des XV. & XVI. Jah rh u n d erts (1928 kot tretji zvezek kataloga risb grafične zbirke A lbertina); R em brandt: W erk und Forschung (1935); O esterreichische H andzeichnungen des XV. und XVI. Jah rh u n d erts (1936); D er M aler A lbrecht A ltdorfer (1939); R em brandt: Selected draw ings (1947); V enetian draw ings of the eighteenth century in A m erica (1947); K leine G eschichte der K unst in O esterreich (1950); The D raw ings of R em brandt: A critical and chronological catalogue, I—VI (1954— 1957); M eisterzeichnungen der A lbertina (1964). Fr. Stele Dr. Rochus Kohlbach Dne 14. feb ru arja 1964 je um rl v G radcu stolni župnik in prelat dr. Rochus Kohlbach, pom em bna osebnost v k ulturnem življenju na avstrijskem Štajerskem , ki se je vidno uveljavila tudi v književnosti in um etnostni zgodovini. R. K ohlbach se je rodil 13. avgusta 1892 kot p etnajsti od dvaindvajsetih otrok km ečke družine v H irscheggu n a Štajerskem . L. 1917 je bil posvečen za duhovnika in je služboval kot kaplan do 1920 v Weizu, Leobnu-W aasnu in Eibisw aldu (Ivnik). Prom oviral je za doktorja teologije. Poleg osnovnega duhovniškega poklica je K ohlbacha veselilo tudi pisatelje­ vanje, posebej pa časnikarstvo. K ot volonter je deloval nekaj časa pri listu Reichspost, m ed leti 1930/38 pa je bil zadnji glavni u rednik lista G razer Volks­ blatt. Ob nacistični zasedbi A vstrije so K ohlbacha zaprli; pozneje je smel op rav ­ ljati duhovniški poklic v A utalu in Hirscheggu, 1946 pa je postal kanonik sekovskega stolnega k ap itlja in h k rati stolni župnik v G radcu, k je r je živel do sm rti. K ohlbachova publicistična zapuščina je dokaj bogata in raznolična. Kot pisec katoliške sm eri se je uveljavil z rom anom D er B auem bub in z novinarskim p ri­ ročnikom K reuz und Feder. Posebej pa je zaslovel v zadnjih letih svojega živ­ ljenja, ko je le bežno opravljal službene funkcije in se je dom ala ves predal raziskovanju štajerske zgodovine. V razm erom a k ratk em času dvajsetih let je izdal k a r pet zajetnih del: D er Dom zu G raz (1948), Die gotischen K irchen von G raz (1950), Die barocken K irchen von G raz (1951), Die S tifte Steierm arks (1953), Steirische B ildhauer (1956) in Steirische B aum eister (1961). Ni p retiran o reči, da je pom enil nastop R. K ohlbacha na štajerskem um et­ nostnozgodovinskem področju pravcato odkritje. V vseh delih je nam reč pisec objavil tolikšno m nožino dotlej neznanih arhivskih podatkov, kot jih poprej niso odkrila desetletja. P ri tem gre zasluga predvsem njegovi izredni raziskovalni vnem i, za ilu striran je svojih k njig pa si je znal organizirati m režo spretnih fotografov. N edvom no leži največja vrednost K ohlbachovega dela v p rav teža­ škem odkrivanju dokum entarne podobe štajerskih um etnin. V tipkopisu je zapustil tri obsežne zvezke izpisov iz cerkvenih in graščinskih arhivalij, izpisov iz m atičnih knjig in občinskih protokolov, dragoceno dediščino, ki jo je po nje­ govi sm rti prevzela avstrijsk a spom eniškovarstvena služba. K ohlbachu bi m orali biti hvaležni že za to opravljeno delo. Pisec sam pa je hotel še več in je skušal odk ritja p redstaviti tudi z um etnostnozgodovinske plati. K ot laik na tem polju je pogosto zašel v prenagljena sklepanja in drzne dom neve, čeprav bi m u tud i tu ne mogli odrekati razvite intuicije in bistrega očesa. Skozi vsa dela veje avtorjeva velika ljubezen do k u ltu rn ih spom enikov; teksti so bogato ilustrirani, zanim ivi pa so tudi po živem, skoraj reporterskem načinu pisanja. K ohlbachov um etnostnozgodovinski opus im a znaten pom en tu d i za sloven­ sko um etnostno zgodovino. O dkril je m noge vezi, ki so se spletale med Š ta­ jersko, zlasti m ed G radcem , in slovenskim i pokrajinam i. Posebej sta za nas dragoceni knjigi o štajersk ih k ip arjih in stavbarjih. K ohlbach je prip rav ljal še tre tje delo te v rste — štajersko slikarstvo. 2 e m očno bolan se je še vedno zani­ m al za svoje delo. G ojil je m nogo stikov s slovenskim i um etnostnim i zgodovi­ n arji, p rip rav ljal se je n a daljše potovanje po Sloveniji, vendar ga n i več dočakal. Njegovo kratko, a nad vse plodno delovanje v um etnostni zgodovini zasluži, da ga tu d i m i ohranim o v častnem spom inu. Sergej V rišer Prof. Remigio Marini Dolga leta so slovenske um etnostne zgodovinarje povezovala s tržaškim kole­ gom prof. Rem igijem M arinijem . N ajprej sm o ga spoznali kot avtorja zaokro­ ženega pregleda o slik arjih tolm eške šole (La Scuola di Tolmezzo, Padova 1942), še bolj pa se nam je približal z obsežno m onografijo o slik arju Jožefu Tom incu (Giuseppe Tominz, Venezia 1952), ki m u je že leta 1949 posvetil študijo v reviji »La P anarie« in leta 1963 ponovno v rev iji »L’A rte« (G. Tom inz e q u attro m e­ diti tom inziani). M arinijeva m onografija je razgrnila pred nam i obsežni Tom in­ čev slikarski opus v številnih ilustracijah, h k rati pa je slik arja poskusila tudi slogovno opredeliti; kljub retušam , ki jih je prispevala velika Tom inčeva raz­ stav a v Gorici in L jubljani v letih 1966 in 1967, bo to delo še dolgo ostalo tem eljno za študij Tom inčevega m ojstrstva. Po vojski je bil prof. M arini m ed prvim i italijanskim i um etnostnim i zgodo­ vinarji, ki je kot bližnji sosed obnovil stike z L jubljano, kam or ga je vabila zlasti arh itek tu ra in slikarska dekoracija lju b ljan sk e stolnice. N jenem u arh itek tu A ndreju Pozzu je posvetil več razprav, v k aterih ga je zajel n ajp rej kot slikarja (A ndrea Pozzo Pittore, Trento, C. A. T. 1959; A ndrea Pozzo e i suoi dipinti d’al- tare, A rte V eneta 1959— 60; A. Pozzo e S. M aria M aggiore a Trieste, Em porium , m aj 1961), zadnji čas pa nas je zaprosil tudi za posnetke a rh ite k tu re stolnice, k a r kaže, da se je nam eraval lotiti Pozza tudi ko t arhitekta. Posebno skrb je posvetil M arini tud i G iuliju Q uagliju, slik arju fresk v ljubljanski katedrali. N jegovo delo je zasledoval najprej v F u rlan iji (G. Q uaglio e gli inizi friulani, Firenze, Valecchi 1954; G. Q uaglio e il suo prim o decennio in Friuli, A rte V eneta 1955), n ato pa je posegel še v njegovo zrelo in pozno fazo, k je r se je seveda srečal s slikarijam i n a Slovenskem (stolnica, P u štal pri Škofji Loki, O bršljan pri Kom nu) ter pri tem rev id iral ali vsaj dopolnil dosedanje zaključke o stilnem značaju teh del (G. Quaglio; La m atu ri ta e la vecchiezza, A rte V eneta 1958). Razen tega je objavil še lepo število razprav, ki so v glavnem posvečene pro­ blem om beneškega in furlanskega slikarstva in ki av to rja p rav tak o kažejo kot dobrega poznavalca gradiva, odličnega stilista in strogega presojevalca. Novica, da je prof. R. M arini 26. novem bra 1964 v T rstu izdihnil, je prišla p ra v v dneh, ko smo upali, da ga bom o pritegnili k delu za Tom inčevo razstavo, za k atero je naša N arodna galerija p rv a dala pobudo.