Leto LXXn, št. 1
1
Preis - cena C 1
Uredniitvo ■ uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 4001-4004
Mesečna naročnina 28 lir, za inozemstvo 31.50 lir.
ček. rač. Ljubljana 10.050 za naročnino, in 10.394 za inserate Rokopisov ne vraču m o
JANUAK1944
1
SOBOTA
Forfgasig der schweren Kampfe Raunten von Schitomir mi Witebsk
240 femciliclie Panzer an zwei Tagen an tler Ostfront vernichtet - Erfolge deutscher U-Boote gegen den feindlichen Nachschuh und seine Sicherung - Die schvveren Verluste der britisehen Marine in der Biskaya
Aus dom Fiihrcrlinuptqunrtier, II. Jlezember. DIH. Das ()!>('rkonnnnudo der Wehrmaclit gibt bekonnt:
Ntirdlicli K i r o v o g r n d vvurde naeli viertiiglichen Angriffskiimpfen trot z ziilien feindlichen Wicdorstandes und stark verminten Gcliiandes eine Frontlfflcke geschlossen. Neben znhl-rcichen Gcfangencn vvurde umfaugroi-che Beute cingcbracht.
In dni Kampfraumcn von Sc h i toni i r und W i t e b s k pcben dic schvveren Kiimpfe in unverminderter Stiirko vveiter. Mit der erfolgreichen Abwehr iiborlogoner sovvjotischer Kriifte liisten siril cigone Gcgonangriffe alt, durrh die zahlroiche Ortschnftcn und belierr-schende Hiihen zuriiekerobert vvurdon.
In den bciden let/.ten Tagen \vur-den an der Ostfront 24(1 feindlirhe Panzer verniebtet.
Bei den schvveren Ahvvehrkiimpfen im Kaunie von S li i t o m i r zeirhnetc sich die SS-Panzerdivision l.eibsiaiidnr-te SS Adolf Hitler« unter 1'iihrung des SS-Oherfiihrers Wisch durrh vor-bildlichen Knnipfgoist bosondors nus.
Im Westabsrhnitt der italioni-Rcbcn Front vvurde cin vou See lier im Riirken unserer Gefechtsvorposten siidostlich M i n t u r n o gelandetos feindliebes Bataillon im Gegcnnngriff gevvorfen. An der iibrigen Front fiilirte der Feind mit starker Artillcrievorhc-reitung mehrere ortliche Angriffe. ■\Viihrond es ilini nord\vest!icIi V e -nafro gelang, eine Hiibe zu govvin-non. vvurde er an allcn andercn Stellen blutig nbgcvviosen.
Im Kam.pl gegen den feindliehen IVachsch ub ver koli r versenkten deutsche ITntcrsrrtboote im A 11 a u t i k und im Mittelmecr 5 feindlielie Schiffe mit ■H.onoBRT. 4 vveiterc vvurdon dnreh Torpcdotreffer schvver hoschiidigt. Von den zur Sicherung oingcsctztcn Streit-kriiften vvurdon an der ameriknnisehen Kiiste, im N o r d n 11 n n t i k nnd im Mittclmeer 1 Zerstiirer vensenkt.
Nordamerikanisrho Bnmbcrvcrbiinde | drangen um gestrigen Tage unter Jagd-scliuti nach AVostdeutsfhland ein und fiihrten einen Tcrroraiigritf gegen die Studie M a n n li e i m und L u d w i g s -baten. Im Verlaut erbitterter Lult-kiiuiple mit unseren Jagdgeschvvadorn sovvio dureb Flakahvvrhr vcrlnr der Keind iiber tleni Reirhsgebiet und den bosetzten AVesIgebielen ii!) Flugzeiigo. darunler eine grosse Žalil schvvercr vier-motoriger Bomber.
In den gestrigen Abendstiinden war-fen einige britisebe Flugzeiigo Bomben im It b e i n I a n d.
Deutsrlie Flugzeiigo unternahmen Storangritfo aul da s Sjadlgchiet von L o n d ti n.
\Vio durrh Sondomieldung hckannt-gegelien, erlitt die brilische Marine bei den vorgestern gemeldeten iiiehrtHglgen (iefechtcn in der II i s k a y a durch dio i deutschen Seostreilkriilto schvvero Verluste. 1'iisere unter Fllhrung des Kapi-tiins zur See Erdmenger stebenden Zer-stiirer- und Torpedoboote besrhadigten in barten und laug andauernden Kiiiup-len die britisehen Kreuier >Glasg«w< und iEnterprise< und sehnssen einen von ilinen in Krand. Deutsche Untersee-bunte griflen in die Kiimpfe ein und tor-pedierton in srhneidig gelfiihrten Angrif-fen sechs britisebe Zerstiirer. I)er Un-tergang von tiinf Zerstororn komite ein-waudfrei beobachtet werdcn, der des scchsten ist ebenfalls als sirher anzu-sehen. lin Vcrlauf dieser Oesamtopera-tionen gingen narli heldenhalten Kanipf gegen die artilleristiseb iiberlegenen | Kreuzer ein deutscher Zerstiirer und I zwei Torpedo-Booto mit »ehender Flag-ge unter. Teile iiirer Besatiungen wur-, den gerettet.
Ein weiterer britisrher Zerstiirer wurde durrh deutsrhe llnterseeluuite in den Oew iissern der N e n f u n d I a n d -bank versenkt. Damit bat die briti-srlie Marine erneut einen Ausfall vnn 7 i Zorsfiir« rn zu bekl.Tr^n. die s! ' tiir (ie-I leitaufgaben dringend beiiiitigt.
— II —
Teroristični napad m nmo mesto
Milan, 30. doc. T. Poročilo o ponovnem bombardiranju Kima po anglc-SkoamcriSkih bombnikih je povzročilo v severni Italiji toliko liujSe zgražanje, kolikor je bil čisto teroristični pomen tega napada z bombami velikega kalibra še jasnejši kot pri prejšnjih napadih. Napadeni so bili izključno predmestni stanovanjski okraji. Novi teroristični napadi na večno mosto par dni po božični poslanici sv. očola, v kateri je sv. oče na-filasil neminljiva načela človeške morale tudi za časa vojne, smatrajo v vsej Italiji kot eno številnih izzivanj, katerim sta bila papež in Vatikan izpostavljena za časa vojne od strani Angležev in Ame-rikancev. V Italiji se hoje močnejšega zračnega terorja, ker ni bil prizadet samo Rim, kjer so bila uničena številna delavska stanovanja in kjer so padle
■ številne smrtne žrtve, temveč tudi manjša stanovanjska središča ob ligurijski obali, ki je z nobenega vidika ni mogoče smatrati za vojaško pomembno. Tako so angloameriška letala preletela in obdelovala s strojničnim ognjem sanatorij San Lorenzo v San Remu, ki je hi! jasno označen z rdečim križem. Več bolnikov, ki so se nahajali zaradi zdravljenja na terasah, jo bilo zadetih. Krogle sovražnikovih strojnic so zahtevale enega mrtvega in 8 težko ranjenih. Mestece Recco pri Genovi in kopališčni kraj Zoadli oh obali sta bila bombardirana v ponedeljek v zgodnjih popoldanskih urah od goste jato sovražnih letal. Škodo so povzročila edino na stanovanjskih hišah in žrtve se nahajajo izključno med civilisti.
ul
Berlin, 31. dec. DNB. Mednarodni informacijski urad poroča k bojem v južni Italiji: Boji so včeraj na več odsekih postali zopet živahnejši, ostali pa so še vedno le krajevni. Ob tirenski obali so vdorne čete stopile prvič iz svoje dolge ohranjene pasivnosti ter so skušalo napredovati v smeri proti Minturnu. Imele pa so že na področju močnih nemških sprednjih postojank tako težke izgubo, da so morale s svojo namero predčasno odnehati. Istočasno v soseščini izvršeno izkrcanje ni zamoelo prinesti Amerikan-com nobenega olajšanja. Izkrcevalne čete po bile ustavljene že v bližini obale daleč od Vie Appie ter lokalizirane. V za-padnih Apeninih so bili ob vhodu k cesti Mignano—Cassino Amerikanci zavrnjeni s krvavimi izgubami, dasi so svoj napad, 'ki je bil izvršen v moči čete, dolgo pripravljali s topniškim ognjem. Odbili so bili že pred minsko zaporo. Severno od Venafra so se ponesrečili zaporedoma trije naskoki vdornih čot proti nemškim varovalnim črtam v predgorju Meinardskega visokega gorovja. Nemški protinapad je očistil sprednje polje in dovedel ujetnike. Nedaleč od tod so bili uničeni angloameriški pripravljalni položaji ob cesti pri Cerasuolu z združenim ognjem nemških baterij. Z uspehom je nemška pohota razbila na vzhodnem odseku soverozvhodno od Orsogne zbirališča VIII. ameriške armade. Na cosli, ki vodi z Orsogne v smeri proti Ortoni, so nemške udarne skupine vrgle imperialne četo po kratkem topniškem ognju iz kraja San Romano ter razširile svoje položaje. — Pri sosednjem kraju Villa-grande po usmerjali nemški topniški opazovalci ogenj več baterij na koncentracijo angleških oklopniškiii sil ter povzročili med njimi razdejanje. Tik severno od Dortune se je ponesrečil napad kanadske divizije zaradi takojšnjega gostega nemškega obrambnega ognja. Imperialne čete so se začele tukaj utr-
— II —
■ ■ "VV
i bojišču
jevati na poljih, da bi se varovale proti nadmočnemu nemškemu topništvu. — V bližini obale so prekrižale nemške prednje straže udarne manevre dveh kanadskih divizij.
Primer Girauda — svarilni vzgled
Vichy, 31. dec. T. Primer Girauda kaže, pravi »Moniteur«, kaj lahko Francija od boljševizma pričakuje, če bi v obliki alžirskega odbora stopil kot »osvo-bodilec« na francoska matična tla. Oni Francozi, ki so mu služili kol vprega, bi na kraju računa padli kot žrtve krvavega boljševizma. Pred to usodo stoji danes tudi Giraud, ki so ga Angloame-rikanci uporabili v začetku kot orodje, potem pa ga pustili pasli. Ker sta se Churchill in Roosevolt sporazumela, da prepustita severno Afriko Stalinu, morajo izstopili ne samo iz alžirskega odbora temveč tudi iz armade in uprave vsi oni elementi, ki bi lahko prepričali Stalinovo akcijo, to je program Martyja, Bogomolova in Višinskega.
Letalski gangsterji ostali dolžni odgovora
Sofija, 3<). decembra T. Današnji listi prinašajo poročila sofijskih časnikarjev, ki so obiskali ameriške letalce v ujetni-škili taboriščih in bolnišnicah. Poročila naglašajo, da so ameriški ujetniki na vprašanje, ali so iskali vojaške cilje in ali so to vojaške cilje z višino 6000 m, s katere so metali bombe, lahko opazili, odgovorili ali z izgovori ali pa so sploh molčali. »Slovo* pripominja k temu, da obstojajo na svetu kraji, kjer postavijo letalce, ki brez cilja mečejo bombe na stanovanjske kraje, pred vojaško sodišče in jih obsodijo zaradi vojnega zlo-činstva.
Nadaljevanje težkih bojev pri Žitomiru in Vitebsku
240 sovražnih oklepnikov uničenih na vzhodnem bojišču Uspehi nemških podmornic proti sovražni oskrbi in njeni zaščiti - Težke izgube brit. mornarice v Biskajskem zalivu
Fiihrerjev glavni stan, 31. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Severno od Kirovega grada je bila po Štiridnevnih napadalnih bojih, navzlic žilavemu sovražnemu odporu in močno z minami posejanemu ozemlju, odprtina na bojUču zaprta. Poleg številnih ujetnikov je bil pripeljan obsežen plen.
Na bojnih področjih pri Žitomiru in Vitebsku se nndaljujejo težki boji z nezmanjšano silo. Po uspešni obrambi nadmočnih sovjetskih sil so se 'začeli lastni protinapadi, s katerimi je bilo ponovno osvojenih mnogo krajev in važnih višin.
V	obeh zadnjih ducvih je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 240 sovražnih oklepnikov.
Pri težkih obrambnih bojih na področju pri Žitomiru se je s svojo zOledno moralo odlikovala oklepna divizija vojaSke SS »Lcibstandarte SS Adolf Hitler« pod poveljstvom višjega vodje SS Wischa.
Na zahodnem odseku italijanskega bojišča jc bil s protinapadom vržen nazaj sovražni bataljon, ki sc jc izkrcal za hrbtom r.aših prednjih straž južnovzhodno od M i n t u r n a. Na ostalem bojišču je izvršil sovražnik z močno topniško pripravo več krajevnih napadov, Dočim mu jc severozahodno od Venafra uspelo, da je zasedel neko višino, je bil na vseh ostalih mestih krvavo odbit.
V	boju proti sovražni oskrbovalni plovbi so potopile nemške podmornice v Atlantiku in v Sredozemskem morju 5 sovražnih ladij s 35.000 tonami. 4 nadaljnje ladje so bile s tor-pednimi zadetki težko poškodovane. Izmed vojnih ladij, ki so ščiitle spremljave, so bili pred ameriško obalo, v severnem Atlantiku in v Sredozemlju potopljeni trije rušilcL
Severnoameriški hnmhnlški oddelki so vdrli včeraj podnevi v zašfiti lovskih letal nad z a p a d n o Nemčijo, kjer ko izvršili teroristična napada na mesti SI a n n h e i m ter L u d w i g s h a t e n. Tekom srditih zračnih bojev z našimi lovskimi jatami ter vsled zadetkov protiletalske obrambe je izgubil sovražnik nad ozemljem Keieha in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji 3!) letal, med njimi mnogo bombnikov.
V včerajšnjih večernih urah je vrglo nekaj britanskih letal bomb« na 1'orenjp.
Nemška letala so izvršila molilne polete na I o n d o n b k o mestno ozemlje.
' Kot je bilo že objavljeno s posebnim vojnim poročilom so zadale nemške pomorske eiliuire britanski mornariri v predčerajšnjeni omenjenih večdnev nili bojih v Biskajskem zalivu težke iigube. Nasi. pod vodstvom kapitana bojne ladje Erilinengerja stoječi rušilri in torpedovke so v hudih in ilnL'itlrnj-nih bojih poškodovali britanski križarki »Cijasgovvt in >Knterprise<, izmed katerih so eno zažgali. V hoje so posegle nemške podmornice, ki so s smelo izvedenimi napadi torpedirale li britanskih rtiiilrev. Potopitev !i rušilrev je bila nedvomno opažena, za šestega pa je enako verjetno, da se je potopil. Med temi boji proti topniško nadinočnirti kri/ar kam so so v junaškem boju in z razvito zastavo potopili en nemški ritšilre ter dve torpedovki. Del njihovih posadk je bil rešen.
Nek nadaljnji britanski rnšilee so nemške podmornice potopile v vodovjih n o v o I u n d I a ii d s k i li plitvin. Zaradi tega mora britanska vojna mornarica /nova obžalovali izgubo sedmih rušilrev, ki hi jih nujno rabila pri svojih ladijskih spremljavah.
Boji na j mm krilu vzhodnega bojišča
Berlin, W dec. D>T M ■ »narodni informacijski urad poroča .i bojem na južnem krilu vzhodnega bojižča: Velika zimska bitka v prostoru pri Žitomiru, kjer skušajo očividno boljševiki doseči na vsak način daljnosežno vojaško odločitev, je divjala tudi včeraj z nezmanjšano silovitostjo. Sovjeti so pripeljali iz ozadja nove oklepniške skupine in čete strelcev, ker so bile njihove izgube v prvih petih dneh novega velikega napada tako ogromne, da številne divizije prvih napadalnih valov že sedaj nimajo nobene moči več ter so morale biti umaknjene. Ponovno se je jedro sovjetskih oklepniških skupin zbralo na južnem krilu na široko zasnovani napadalni črti z nalogo, da za ceno najtežjih žrtev izsili prodor proti jugu in jugozahodu. Boljševiškim oklcp-niškim skupinam se je sicer posrečilo odriniti nemške obrambne sile in pridobiti nekaj ozemlja. Toda večkrat začeti manevri, da bi zajeli Nemce, so bili od pripravljenih nemških rezerv tako učinkovito razbiti, da Sovjeti tudi včeraj niso imeli niti najmanjšega uspeha. Nek sovjetski oklepniški klin, ki se je pognal pri Berdičevu daleč naprej, je prišel tu v združeni ogenj nekaterih dobro skritih nemških poljskih baterij, ki so v 15 minutah zbile 23 od 30 napadajočih oklepnikov. Ostalih 7 oklepnikov se je lahko umaknilo grozočemu uničenju samo s hitrim begom. Tudi ob obeh straneh avtomobilske ceste Kijev—Žitomir so se za-
I So'i že v rgednjih jutranjih urah srditi boji, v katerih so nemške cn^te zmagovit« ter ohranile vse svoje položaje. Le na skrajnem severnem krilu velike napadalne črte bojujoče se nemške čete so se morale umakniti po številu in vojnem gradivu večkrat nadmočnim sovjetskim napadalnim skupinam proti zapadu, da se tako izognejo grozeči obkolitvi. V okviru teh operacij so bile izpraznjene tudi ruševine mesta Korosten. Omembe vreden znak te že šest dni trajajoče bitke je dejstvo, da so vse nemške divizije navzlic izgubam, ki tudi njim niso ostale prihranjene, ohranile vso svojo udarno silo, kar se izraža v tem, da so bile in so še vedno v položaju, voditi svojo obrambo tudi ofenzivno. Uničenje 72 oklepnikov samo v teku včerajšnjega dneva, kar odgovarja izločitvi dveh sovjetskih oklepniških brigad, je dokaz za nezlom-ljeno borbeno moč nemških čet. Znatne uspehe so dosegle nemške oklepne sile pri nadaljevanju podjetja v prostoru severno od Kirovega grada. Navzlic žilavemu boljševiškemu odporu so iztrgale nemške oklepniške formacije Sovjetom tukaj več pravladujočih višin ter zasedle z naskokom vrsto hranjenih oporišč. Boljševiki so imeli tukaj velike krvave izgube ter so izgubili znatne količine gradiva. S pridobitvijo novega ozemlja je bil položaj nemškega bojišča lahko znatno zboljšan in skrajšan.
Tudi na angleških tleh morajo teroristični bombniki plačevati davek za svoje napade
Stnckholm, 31. dec. T. Koliko prekašajo izgube angleškega letalstva, udeleženega pri terorističnih napadih na Nemčijo, uradno objavljena poročila o izgubah, dokazujejo vsako dnevna poročila angleških iistov o prisilnih pristajanjih težko poškodovanih bombnikov, ! ki se jim je s skrajnimi napori posrečilo še doseči angleško zemljo.
Tako poroča >Times< v eni svojih zadnjih izdaj o dveh terorističnih bombnikih, ki sta strmoglavila na angleškem ozemlju. Nad Wargravom se je nek bombnik znašel v nevarnem položaju.
Ker ni prišel do tega. da bi bil zmetal svoje bombe nad nemško ozemlje, je bil prisiljen to bombe zmetati na obrežje Temze. Takoj nato je bomhnik v zraku eksplodi ral. Nek drugi bombnik, ki je lotel samo z enim težko poškodovanim motorjem, je hotel pristati na nekom nogometnem igrišču, kjer se je vršila ravno nogometna igra, nato pa je padel ravno na neko protiletalsko baterijo. Podobnih poročil je v angleškem tisku mnogo. Gre pri tem za izgube, ki v vojnih poročilih niso bilo objavljene in ki uspehe nemških lovcev in protiletalskega topništva še zvišujejo.
800 metrov dolg most zgrajen v 16 dneh
Berlin, 31. dec. DNR. Dva nemška pionirska bataljona sta pred kratkim zgra- j dila v tli dneh 800 m dolg most čez neko j reko. Pionirji so morali postaviti 48 lo- . kov ter zabiti RV2 pilotov v 4 m globoko vodo. Most, ki jc širok 4.,r>0 m, lahko uporabljajo tudi najtežja vozila.
Amery prisiljen prekiniti govor
; Ženeva, 3!. dec. T. Za razpoloženje v Angliji so značilni medklici za časa govora, ki ga jo imel nedavno minister j za Indijo Amery v svojem volilnem I okraju Birninghamu. Medklici so po-
stajali vedno močnejši v zahtevi, naj Amery odstopi. Amerv ni mogel nadaljevati svojega govora ter jc morala policija napraviti red.
Pariz, 31. doc. DNB. Predsednik vlade Caval je sprejel turškega velepoMa-nika Šofki Berkerja, odstopivšoga državnega ministra Homyera ter nekdanjega vrhovnega komisarja Anlilov in francoske Guayane, admirala Roberta, ki je včeraj prispel v Vichy.
Berlin, 30. dec. DNB. Skupno šlevilo pri Vitebsku uničenih sovjetskih oklepnikov je naraslo na 400. Od tega je se-»Irelila ena sama protitankovska lovska edinica na odseku vzhodno od Vitcbska 80 bojnih voz. Krvavo izgube boljševiške pehote so po izpovedi sovjetskih ujetnikov zelo visoko.
IS L IGOSLOVLJENO NOVO LETO 1044
vsem naročnikom, oglaševalcem in bralcem želita
uredništvo in uprava
»SLOVENCA«
Zahteva zrelosti
Sedanja vojna je prinesla evropskim narodom spoznanje, da smejo računati predvsem na svoje lastno sile. Zato opažamo, da je narodna lavest pri onih narodih, ki mi bili potegnjeni v vojno, silno narasla. Tisti, ki so se v tem boju znašli in prepoznali pravilno smer svojega prizadevanja, so rešili sebe ne samo za fa« med vojno, temveč si utrli tudi pot v bodofnost. Nasprotno pa so oni narodi, ki se niso strnili okrog svoje narodno zavesti, izgubili idejno in oricanizarijsko hrbtenico ter padli v anarhijo. To se je moglo zgodili zaradi lega, ker so isknli svoje vsebine in svojega tirljenjukrga programa izven sebe, v slepivi tuji propagandi. V to anarhijo je potem udarila komunistična revolucija in po svoje začela graditi ljudski organizem, ki pa ne sloni na narodnostni, temveč na protina-roilnl in prolikršfanski podlagi. Tako ti. «d tuje propagande ter oil komunističnega revolurionarneea delovanja razkrojem in zastrupljeni narodi s strahom gledajo, kaj jim lin prinesla bodočnost, dočim bi enotno strnjeni okrog tradicionalnega narodnega programa lahko z mirnim srcem čakali razvoj dogodkov. Odporna sila se jim je ohromila, njihova notranja organizacija se je zrušila, tiiii denar in tuja gesla s« ustvarila razprtije in razcepljenost. Zal so tudi mnogi Slovenci zabredli pod vplivom te nesrečne miselnosti ter pomagali razkrajali narod. Toda sedaj je prišel čas, ko lahko vsem kličemo, da »puste prizadevanja, ki vodijo do cepljenja in ki še spominjajo na vpliv raz-krajalnega prizadevanja. Kdor misli pro-tikomiinisfičnn, naj bo njegovo delovanje v celoti usmerjeno proti komunizmu, naj opusti vsake druge cilje, ki protikomuni-stični borbi samo škodujejo. «'c nam grozi celotna nevarnost, mora biti naše delo tnili v celoti posvečeno le lomu namenu, da se ta nevarnost odstrani. Slovenski narod ni imel lepše prilike, da uveljavi svojo individualno zrelost. Kakor prav v Kidanjih trenutkih. f'e se bomo sedaj učinkovito strnili okrog svojega narodnega programo ler vrgli oh tla komunizem, nam bo zgodovina priznala vse liste prednosti, ki gredo doraslemu in zrelemu narodu.	v
Nocoj govori dr. Gobbels
lirrlin, :t0 dec. DNB. Državni mini.it« dr. Gobbels bo na Silvestrov večer ofc koncu leta govoril nemškemu narodu. Govor bodo ob 20. uri prenašale vse nemške radijske postaje.
Uspešni boji proti tolpam v južni Bosni
Berlin, 31. doc. T. V južni Bosni j* te dni skupina nemških gorskih lovcev napadla tolovajsko tolpo, da bi jim odrezala preskrbo po Angloamoričanih. Po odstranitvi številnih cestnih zapor so zlomili nemški planinski lovci srditi odpor obupno so boročih komunistov ter so prodrli daleč v po tolpah zasedeno ozemlje. Pri tem so dosegli mestece Gla-moč in uničili tam letališče, pripravljeno za pristanek angloaineriških prevoznih letal. Med tem časom so poskušali tolovaji napasti oporišča gorskih lovcev, da bi se jih polastili in tako odrezali nemško skupino, ki so prodrlo daleč v notranjost in jim onemogočilo vrnitev. Toda tudi li napadi so se izjalovili ob težkih izgubah komunistov.
Najhujši nasprotniki nemških sovražnikov
M mirili, 30. dec. V Barceloni izhajajoči lisi »Solidaridad Nacional« se bavi v svojem komentarju s položajem na vzhodnem bojišču. List ugotavlja, da boljševiki kljub vsem naporom, ne morejo izvojevnti resnične bitke. Zaradi tega zahteva Stalin vedno energičneje ustanovitev tako imenovanega drugega bojišča v zapadni Kvropi.
• Kljub anglosaški agitaciji«, pravi list, >se je pokazalo, dn so činilci: prostor, čas in morala najhujši nasprotniki ■zaveznikov« v tej vojni ter da delujejo zgolj v prid osnim silam. Nemčija in Japonska sta si v prvib letih osvojili dovolj prostora, da lahko mirno gledata na anglo-ameriško generalno ofenzivo. Poskusi, iz-podkopati moralo osnili narodov, so dosegli prav nasproten učinek.«
Kratka poročila
Mersina, 31. dec. Sirski zunanji minister Mardambej, ki so mudi sedaj na čelu sirsko delegacije v Bagdadu, je izjavil, da služi njegov obisk za utrditev bratstva in prijateljstva med Arabci.
Stockholm. 31. dec. Angleški general Monlgomery je izjavil: >Ako bi bilo odvisno od mene, bi si zbral vsako opoldne eno nemško meslo in ga izbrisal ter tako nadaljeval.« Angleški narod se bo moral nekoč, zahvaliti Montgomoryju. če bo žel pri sebi sadove te krvoločne setve.
Washington. 31. doc. T. Kakor poroča mornariško ministrstvo, je bila sredi septembra torpodirana v Karibljskem morju od neke sovražno podmornico srednjo velika ameriška trgovska ladja.
Stran 2
Novoletna beseda
Blagodejno notranjo čustvo, ki nas je običajno pretresalo na pragu novega leta, nam je postalo skoraj neinunn. V dobi dveh let je slovenski narod doživel svojo Kalvarijo, svojo najstrašnejše dni, a doživel je tudi svoje prerojenje. Že »daj lahko zatrdimo, da prihaja z novo letnico tudi nov duh, ki z vso svojo ostrino preganja težko in vlažno meglo komunizma. Njena svinčena teža je za nekaj časa pritisnila k tlom tradicionalno smer slovenskega naroda, ga z nezaslišano demagogijo zastrupil« in ga prepojila s tujo učenostjo. Zdelo se je, da ho slovenski narod podlegel smrtnim krčem, ki mu jili je povzročil »trup tuie učenosti. Z besnim udarom so se temno sile komunizma v vsej svoji pripravljenosti zagnale proti zdravemu jedru slovenstva in ga skušale streti v enem samem navalu. Toda ko je liila sila naj-večja. je bila božja pomoč najbližja. Res je bilo treba mnogo in mnogo bridkih ilni. preden *mo se v r«ej temeljitosti zavedeli nevarne zarote proti slovenskemu ljudstvu, ki nam in je pripravil komunizem. Treba je bilo potokov krvi, treba je bilo tisoče žrtev, treba je lnlo na stotine in stotine požganih in uničenih domov, preden smo vsi prišli do jasnega in neomajnega stališča, da moramo na silo odgovoriti s silo, da se mora ves narod strnili kakor en sam mož brez skupinskih ali političnih predsodkov, da moramo opustili vse. prav , se, samo da rešimo narod. Toda če je ta zavest prišla razmeroma nožno, je pa odpor sedaj tem večji, volja do žrtev tem močnejša.
Preživljali smo novoletne dni v letu
Harcdba o obirčzni vojni službi
Velja za ozemlje »Jadransko Primorjet«
Vsi prebivalci na operacijskem ozemlju »Jadransko pri morje« so zavezani, dati vse svoje moči za namene to vojne.
Zato odrejam na podlagi danih mi pooblastil:
Člen 1. Italijanski državljani v zakonu o civilni mobilizaciji z dne 31. oktobra 1042 navedenih starostnih razredov so zavezani vojni službi. Izjeme določam jaz. Člen 2. Obvezna vojna služba se opravlja z orožjem ali brez orožja.
C!on Obveznosti vojne službe zadosti, kdor prostovoljno služi:
a) v domobranskih oddelkih, b) v službi obnove, c) v nemški vojski, pri orožni SS in pri nemški policiji, d) v Todtovl organizaciji, e) v oddelkih nove italijansko vojske. Prijave za vstop v
katerega zgoraj navedenih oddelkov so
lahko upoštevajo tudi po že Izdanem pozivu.
Obveznosti vojne slnžbe zadostijo nadalje vse osebe, ki opravljajo posle, katere sem označil kot vojnovažne ali ki se prostovoljno obvežejo za delo v Veliki Nemčiji.
Člen 4. Izbiro obveznikov kakor tudi način njihove uporabe določam jaz. Kolikor bi bilo s tem prizadete vojaSke koristi, se predhodno doseže sporazum s pristojnimi vojaškimi oblast vi.
Pri uporabi «ve upoštevajo narodna
Člen 6. Za izvrševanje te naredbe
potrebne določbe izdam poeebej.
Pojasnilo
Ker je nešteto vprašanj, kdo naj še podpiše protikomunistično deklaricijo, ki je do 5. januarja razpoložena na Pokrajinski upravi, soba 120, vljudno pojasnjujemo, da jo lahko vsak podpiše. Vabljeni
Kolikor ae glede na	- so ^ zastopnikj na*ega javne.
novo italijansko i* r ___ „„ii»iUi riniti m
službe vpokliče kdo v vojsko, »e vpoklic ravna predpisih za italijansko vojsko.
Zakon o civilni mobilizaciji 31. oktobra 1042 se uporablja., posamezne določbe ne nasprotujejo tej naredbi, so ne spremenijo ali ne razveljavijo.
Trst, dno 20. novembra 1043.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
™ 3"™ih tž" življenja (n. pr. bivii politiki, zlasti pa po zadeviuh . Šbukovalci naiep kulturei |o je književni-
Tu priobčene naredbe Vrhovnega
jn„ ' ki, slikarji, kiparji ter gospodarske usta-koUkor ! nove C»anke. hranilnice itd.), kulturne ' ustanove in podobno.
Dosedanji podpisi kažejo, da je izostalo od podpisa le malo zastopnikov naJih kulturnih, gospodarskih in drugih ustanov, kakor da so se tudi odzvali skoraj vsi vidnejši javni delavci, predvsem skoraj prav vsi bivši politiki.
pripadnost, telesna sposobnost in poklic- ( komisarja št. 8 do 12 so objavljene v na izobrazba.
Čleai 5. Kdor se odtegne obveznosti službe, se kaznuje v denarju ali s kaznijo na prostosti v neomejenem olinegu, v hudih primerih pa s smrtjo.
uradnem listu Verordnungs- und Amts-blatt des Obersten Komissars in der Operationszone »Adriatlsches Kiisten-land«, Trst, kos 4. z dne 7. decembra 1043.
Člen
javnega
Karedba o ustanovitvi domobranskih oddelkov na operacijskem ozemlju »Jadranska Primorje«
nih potreb vojaško plačo po službenih činih. Svojcem vpoklicanih so za kritje
dvomili. Položaj je delova-
10 12 v zmotah in v bil po neutrudnem in spretnem nju komunizma na eni strani tako zamotan in težaven, po drugi strani pa tako satansko preprost in-zapeljiv, da prav za prav ni nič čudnega, če se takrat še nismo znašli. Takrat je bilo zlo na višku svoje propagandne silo. — Ne smertio prezreti, da so mnogi že vnaprej jasno videli razvoj gibania »osvobodilne fronte«, toda teh je l»;lo malo in njihov glas je bil prevpit od silnosti nasprotne nropagande. Vsi ostali pa so plašno stali v o/adiu in zaman iskali rešilne poli. ki bi jih pripeljala do preprosto jasnosti.
Novo leto 1943 že pomeni veliko stopnjo naprej. .Slovenski narod si je takrat utrl že dokaj jasno pot v svojo bodočnost. Prišel je na prelom in se odločil 7a svojo tradicionalno narodno smer. Nakane komunizma so bile razkrite, duhovi so s« začeli z vso naglico ločiti. Če ne bi bilo izdajstva od strani tistih, ki so bili po svoji mednarodni dolžnosti poklicani. da ščitiio v deželi njen notranji red in varujejo kulturne in narodne vrednote, bi nam morda že lansko novo leto prineslo popolno razjasnitev. Morda pa je bilo to celo dobro. Treba je bilo namreč, da se slovenski narod sani. prav iz svoje listne pobude, zave položaja, v katerega je zašel po krivdi svojega sovražnika komunizma. Tako se jo lotil rešitve vsega vprašanja r večjo pripravljenostjo in z večjim zagonom. Morda, l>og-ve. so bile tudi v nekem smislu potrebne vse dosedanje žrtve. Kajti če teh žrtev ne bi bilo. bi ne bilo toliko odpora, nevarnost pa bi ostala in nam na počasnejši način povzročila še več razdejani«, dokler nas končno ne bi toliko oslabila, da bi padli kot lahek plen sovražniku na milost in nemilost pod nogo. Načrti božje Previdnosti segajo daleč v bodočnost. Bog ureja zgodovino 7. dolgimi časovnimi roki. To ne velja samo za druge, večjo narode, to velja tudi za naš narod.
Najhn.iSo pr-jlzknSnjo je doživel slovenski narod ' dobi od lanskeea pa do letošnjega novega leta. A razlika med obema je velika. Letošnje novo leto praznujemo v znamenju borbe, toda žo skoraj ob popolni načelni jasnosti, ki jo prvi pogoj vsakega uspešnega dela. .Slovenski narod se vedno bolj zbira okrog svojega vodilnega počela, ki jo v osnovi protikomunistično in tesno povezano tradicionalno smerjo slovenstva. Zdaj žo lahko rečemo, da ie bodočnost v naših rokah. Lahko ž« gledamo obrise uničenega komunizma v naši domovini. Itor-ha proti komunizmu ie postala slovenska narodna zadeva. Priznamo, da smo doživeli v dobi dveh let veliko odpadov. Toda v ognju se čisti zlato. Tudi zaradi tega je bila preizkušnja potrebna, da se izločijo pleve in odstrani gniloba. Morda je bilo ponekod te preizkušnje še celo premalo in je ostalo šo vso preveč plev, ki tako rade plavajo na površju s svojo praznoto in nezanesljivostjo.
Velike nesreče navadno rode velika dejanja in velike može. To velia tudi za narode. Mnogokrat je treba bliska in groma, da se narod zopet zave svojo dolžnosti in zopet uravna svoje življenje v zdravo bodočnost. Daj Bog. da bi narodna nesreča, ki ie zadela Slovence, bila poroštvo lepših dni in znamenje popolnega ozdravljenja!	v.
saBnnaastsassaagiaagisaafflfflmaa
Nakazilo bencina in petroleja za obrtnike
Obrtniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem gospodarskem svetu bone za bencin in petrolej kot pomožno sredstvo brez posebnih pismenih prošenj na podlagi seznamov, ki ji\ predlaga Združenje indu-strijccv in obnnikov, odsek za obrtništvo, se opozarjajo, da se morajo mcsccn januarja 10H dvigati boni po strokah in imenskih začetnih črkah ob naslednjih dnevih:
mizarji: začetnica A do O 3. januarja P do 7. 4. januarja; slikarji in pleskarji: 5. januarja; urarji in knjigovezi: 7. januarja; mehaniki: H. januarja; kleparji in ključavničarji: 10. januarja; elektrotehniki in steklarji: 11. januarja; krojači, mo-(listinic in krznarji: 12. januarja. — Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone samo na dan, ki jc določen za njihovo stroko in se zamudniki ne bodo upoštevali.
1. Za pomoč pri vzdrževanju reda in varnosti na operacijskem ozemlju »Jadransko priinorje« se lahko ustanovijo domobranski oddelki.
Člen. 2. Domobranski oddelki se sestavijo iz. mož, domačih in bivajričih na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«, ki so sposobni za službo z orožjem in se prostovoljno javijo.
Člen 3. Služba v domobranskih oddelkih jo vojna služba v smislu mojo naredbe o obvezni vojni službi na operacijskem ozemlju »Jadransko primorjec z dne 20. novembra 1043.
Člen 4. Oblast poveljevanja domobranskim oddelkom izvršujejo v mojem imenu pristojni višji SS- in policijski vod ie.
Člen 5. Pripadniki domobranskih oddelkov prejemajo po natančnejših določbah, ki jih izdam, za kritje svojih oseb-
življenjskih potreb lahko dovoli vzdržo-valnina.
Pri izvrševanju službe poškodovani pripadniki oddelkov so deležni preskrbe za vojne poškodovance. Svojcem vpoklicanih, padlih pri Izvrševanju službe ali umrlih za posledicami izvrševanja službe, se lahko dovoli preskrba za preostale.
Člen fi. Za u»trojstvo domobranskih oddelkov |xytrebne izvršilne določbe k tej naredbi izdajo pristojni višji SS- in policijski vodje.
Za izvršilne določbe je potrebna moja pritrditev.
člen 7. Ta naredha ima vztrajno veljavnost od I. oktobra 11M3.
Trst, dne 6. decembra 1<M3.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
Narsdba o vojnih dajatvah v Jadranskem Primorju
Na podlagi danih ml pooblastil odrejam: '
Čl. 1. Dajatvena obveznost
Kdor stanuje ali ima premoženje na
operacijskem ozemlju »Jadransko primorjet, jo zavezan k dajatvam za vojne namene.
Odločitev o oprostitvi od dajatvene obveznosti pridržujem sebi.
Namesto posameznih dajatvenih oh-voznikov se lahko pritegne občina. Občina pa za zahtevano dajatev lahko pritegne dajatvene obveznike svojega občinskega območja.
Osebe, ki so v službi dajatvenega obveznika, so dolžne sodelovati.
Člen 2. Dajatveni upravičenei Dajatve zahtevati so upravičena za
to določena službena mesta.
Če hoče več službenih mest uporabljati isto dajatev, je treba izposlovati odločitev službenega mesta, ki ga določim jaz.
Upravičena službena mesta lahko zahtevajo v območju svojo pristojnosti dajatve tudi za druge.
Člen 3. Predmet dajatev
Dajatev je lahko prenos lastnine na premičninah in prenos pravic , ali prepustitev premičnin in nepremičnin in pravic v rabo ali pa kaka druga storitev, dopustitev ali opustitev za pripravo in ostvnritev dajatve.
Člen 4. Zahteva in potrdilo • dajatvi
1.	Upravičeno službeno meRto zahteva dajatev načeloma po upravnem oblastvu, izjemoma pa od dajatvenega obveznika neposredno, kakor to določajo posebni predpisi.
2.	Prejemnik "dajatve mora njen prejem dajatvenemu obvezniku pismeno potrdili.
Člen 5. Povračilo In odškodnina
1. Za dajatev je treba dati odškodnino, kolikor se upravičeno ne more zahtevati brezplačno.
2.	Za škodo na stvareh in osebi, za izredno obrabo, izgubo in škodo iz jamstva, ki nastane zbog dajatve ali ob njej brez večjo krivile oškodovanega in za katero se brez težav ne more dobili povračilo z druge struni, je treba dati primerno odškodnino.
3.	Višino povračila in odškodnine dajatvenemu obvezniku določi po zaslišanju prejemnika dajatve tisto upravno ohlastvo, ki je sodelovalo ob zahtevanju dajatve Če se dajatev zahteva od dajatvenega obveznika neposredno, določi to višino prejemnik dajatve.
Člen. fi. Postopanje ob sporn Ob sporu o višini povračila ali odškodnino razsodi službeno mesto, ki ga določim jaz. Člen. 7. Izvršilni in dopolnilni predpisi Za izvrševanje in dopolnitev te na redbe potrebne pravne in upravne predpise izdam jaz.
Člen 8. Italijanski pravni predpisi Za ostvarjanje dajatev za vojne namene in za to postopanje veljajoči zadevni predpisi italijanskega prava, zlasti določbo o opravljanju rekvizicij z dne IS. avgusta 1040 (objavljene v uradnem lislu z. dne 2. januarja 1041, št. 1), ostanejo v veljavi, kolikor določbe te naredbe ter pravni in upravni predpisi za njeno izvrševanje in dopolnitev ne odrejajo drugače.
Člen 9. Izjeme
Pridržujem si, odrejati v splošnem ali za posamezni primer izjeme od predpisov to naredbe in zadevnih določb italijanskega prava.
Člen. 10. Kazenske določbe Kršitve dajatvenih obveznosti, naloženih s to naredbo, njenimi izvršilnimi in dopolnilnimi predpisi in z zadevnimi določbami italijanskega prava, zlasti z določbami o opravljanju rekvizicij, se kaznujejo z denarno kaznijo in s kaznijo na prostosti nli z eno teh kazni, v hudih primerih pa s smrtjo.
Člen 11. Velja vnosi Ta naredha stopi v moč z veljavnostjo od 1. decembra 1043.
Trst, dne 6. decembra 1043.
.Vrhovni komisar: Rain
Radijskim noročnikom in poslušalcem!
Opozarjamo na slovenske ljudske radijske oddaje, ki bodo:
v petek, dne 31. decembra od 19. do 19.30;
v so bo t o, dne 1. januarja od 11.30 do 12. ure: govori gospod pre-zident divizijski gen. Leon R upnik;
v nedeljo, dne 2. januarja od 11.30 do 12. ure: »Pogled naprej in nazaj*, govori g. dr. Pui.
Kupujte
»ST.OV. KOLEDAR«
Nekaj izvodov koledarja lahko dobite tudi v lepi vezavi v polplatno. * V pol-platno vezane koledarje prodaja le uprava, Kopitarjeva ulica 6, in pa podružnica na Miklošičevi cesti. Cena za polplatno vezane koledarje jo '0 lir.
Dar Zimski pomoči
V počastitev spomina pok. soproga ob petletnici njegove smrti je daro-vuln gospa Ivank" Vodnik za zimsko tHimoč 1(1.000 lir.
$re?no in veselo nsvo leto
vsem zvestim odjemalcem in citateljem Slovenca, Slovenskega doma in Domoljuba
želi
trgovina Ivan Habič
VRHNIKA
Ljubljana, 31. dec. Pet novih svežih grobov so izkopali na Pokopališču junakov na ljubljanskem gradu, da bodo položili vanje pet novih, svežih žrtev, ki so padle za svoje slovensko in protikomunistično prepričanje ob bandilskem napadu na Kočevje. Ti novi junaki, ki so izpričali do poslednje kaplje svoje krvi trdno in neizprosno vero v lepšo in srečnejšo bodočnost našega naroda, so naši junaki — mučene,i. Zločinski moskovski plačanci so jih zvezane odvlekli v bližino Kočevja in jih nagnali v goreče barako, da so živi zgoreli.
Žrtev teh petih mladih borcev vliva vsem tisočem nihovih živih bratov domobrancev novih moči in nove volje, da zmagajo in dokončno uničijo komunistično zločinstvo, ki se jc zarotilo da v ognju in krvi potepta slovenski narod in našo ljubljeno Slovenijo spremeni v pokopališče mučeniških grobov.
Slovenski domobranci so v tej težki uri ponosni na svoje junaško padle tovariše in ponovno dvigajo svoj glas proti vsem in vsakomur, ki ni z njimi: mi ne odnehamo!
Ljubljančani!
Naše kočevske mučence bodo z vojaškimi častmi pokopali v ponedeljek 3. januarja na ljubljanskem gradu. Vabimo vse zavedno in pošteno ljudi, da so udeleže slovesne žalne službe božjo v Irančiškanski cerkvi in da pohite na ulice ter s svojo navzočnostjo pri žalnem sprevodu ponovno dokažejo, da je Ljubljana trdno in odločno s slovenskimi junaki domobranci, da verujo in zaupa v zmago njihove z mučeniSko krvjo posvečeno borbe.
Ljubljana, ki je žo ob zadnjem pogrebu dokazala svojo ljubezen do padlih slovenskih junakov, ko je na Kongresnem trgu njih krste zasula s cvetjem, naj to svojo čustvo izkaže tudi sedaj in
t teh dneh pohiti na Žale v kapelico
sv. Nikolaja, kjer začasno leže kočevski mučenci v ireh krstah, jih odene s cvetjem in moli za pokoj njihovih duš!
Vrstni red žalnega sprevoda
1.	Križ,
2.	venci,
3.	domobranski pevski zbor,
4.	trobentači,
5.	častna četa,
6.	zastopstvo slovenskega domobran-stva,
7.	duhovščina,
8.	krste,
9.	častna četa.
Spored pogreba
1.	Krste kočevskih junakov — mučen-cev bodo v ponedeljek dne 3. januarja 1944. prepeljane ob pol devetih zjutraj v župno cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljeni.
2.	Ob deveti uri se začne slovesni re-
quicm. Po rcquiemu blagoslovitev krst in psalm »Reši me...«
3.	Iz cerkve se razvije okrog 9.45 vojaški žalni sprevod na »Pokopališče junakov« na ljubljanskem gradu, kjer bodo pokopani poleg svojih junaških kočevskih soborcev.
4.	Žalni sprevod se bo pomikal po naslednjih ulicah: Marijin trg, Stritarjeva ulica, Magistrat, Mestni trg, Stari trg, Flor-janska ulica, Karlovška cesta, Pot na grad.
5.	Sprevod bo popolnoma vojaški, zato naj se civilisti postavijo samo v špalir po navedenih ulicah.
Vsem javnim in samoupravnim uradom
V ponedeljek dopoldne 3. januarja bodo z vojaškimi častmi pokopani kočevski mučenci, ki so jih v teh dneh pripeljali v Ljubljano, Vabimo vse javne in samoupravne urade, da izvesijo v času pogreba (od 8 do 12) žalne zastave.
Nakazila usnja čevljarjem
Nakazila usnja čevljarjem za mesee januar 1044 ho izdajal Pokrajinski gospodarski svet v Ljubljani iz tehničnih razlogov še le od dne 7. januarja 1044 dalje.
Porabnikom tekočih goriv in mazil
Interesente,. ki porabljajo tekoča goriva (bencin, nafto, petrolej) kot surovino ali pomožno sredstvo za industrij-ko proizvodnjo (kemični izdelki in slično) ali maziva (strojno in cilindersko olje ter tovotno mast) za mazanje strojev, poziva Pokrajinski gospodarski svet, da mu javijo najkasneje do 4. januarja 1044 točen naslov podjetja. Pri tej priliki naj tudi navedejo, koliko poedinih vrst navedenih sredstev so prejeli pri Uradu za civilno moiorizacijo v 1. 1013.
Ustanovitev komisariata Sušak-Krk
Na podlagi danih mi rejam:
Člen 1. Ozemlje civilne intendanre za priključeno, na lioko in na Kolpo meječe ozemlje (Intondenza civile per i territori annessi del Fipmano e della Cupa), sestoječe iz velikih občin Sušak, Čabar, Kastav, Ba'kar in Krk, tvori ko-misariat Sušak-Krk.
Člen 2. Za varovanje posebnih koristi tega ozemlja se postavlja izredni komisar s sedežem na Sušaku.
Člen 3. Komisariat Sušak-Krk je s pokrajino Kvarner upravpa enota.
Člen 4. Doslej za upravo na tem ozemlju pristojna civilna intendanca pri-
ključenega, na Reko in na Kolno meje-čega ozemlja (Intendenza civile per territori annessi del Fiumano e della pooblaslil od- ' Cupa), sestoječega iz velikih občin Sn ' | šak, Čabar, Kastav, Bakar in Krk, se razpušča.
Člen 5. Za izvršitev te naredbe potrebne odredbe izidejo po upravni poti. Trst, dne 20. oktobra 1043,
Vrhovni komisar: Kainer s. r.
SREČNO NOVO LETO
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Mladinska založba
Ljubljana, Stari trg 30
Postavitve komisarskih upraviteljev
Na podlagi danih mi pooblastil odrejam:
Čl. 1. Da se zapertovi preskrba lnojujočih se čet in civilnega prebivalstva, lahko postavijo prefekti sporazumno z jemškimi svctovalci obratom in podjetjem nomi-sarske upravitelje. Ta naredha se uporablja tudi za podružnice in obratovalnice, katerih glavna podjetja imajo svoj sedež zunaj pokrajin tega operacijskega ozemlja.
Člen 2. Med konrisarsko upravo počivajo pravico lastnika obratov in podjetij, pri upravnih osebah pa (vnvice njihovih organov. Te pravice izvršujejo komisarski upravitelji. Ti morajo pri tem ravnati s skrbnostjo rednega trgovca.
Člen Pri obratih in podjetjih, ki so vpisana v javne knjige i", registre mora knjižno oz. registrsko obla^tvo od-redtev komisarske uprave na prefektov predlog zaznamovati v knjigah oz. registrih.
Iz »Službenega lista«
»Trgovinski register« pravi, da je bila iz upravnega sveta Narodne tiskarne izbrisana članica upravnega sveta gospa Puc Mira, vpisan pa je l)il član upravnega sveta dr. Pučnik Josip, odvetnik v Ljubljani. Vpisana je bila tiskovna in založna družba z o. z. »Neografika«, kjer se vpišejo kot poslovodje na novo gg.: t. dr. Pučnik Josip, »odvetnik v Ljubljani, 2. dr. Ka-lan Ernest, advokat v Ljubljani in 3. Žerjav Borut v Ljubljani, Vegova 2. Izbriše se poslovodkinja gospa Mira Puc in prokurn g. Boruta Žerjava.
Občinska trošarina za alkoholne pijače v letu 1944
Ljubljana, dne 31. decembra.
Z odločitvijo gospoda šefa pokrajinske uprave v Ljubljani Il/štev. 3662/1 z dne 29. decembra 1943 se dovoljuje mestni občini ljubljanski, da s 1. jan. dalje pobira mestno trošarino ca rum. likerje itd. (tarifna postavka 1 trošarinske tarife) po lir 16 od hektoliterske stopnje, na špirit po lir 10 od hektoliterske stopnje, na žganje vseh vrst po lir 12 (tarifna postavka 2 a in b), na vino v sodih in steklenicah po lir 2.50 od litra, na verraut ljubljanske izdelave po lir 3.50 od litra, na uvoženi vermut po lir 5 od litra, na pivo po lir 2 od litra, na šampanjec po lir 30 od litra, oziroma 15 lir od 7 dl steklenice.
Pouk na I. moški real. gimn.
Pouk na 1. moški realni gimnaziji v Ljubljnni se po praznikih 4. januarja še ne začne. Pričetek bo javljen v časopisih. — Ravnateljstvo.
Člen 4. Izvršilne določite, ki so potrebne za izvrševanje naredha, se izdajo po upravni poti.
Trst, dne 20. novembra '013.
Vrhovni komisar: Rainer s. r,
k
Krinke so končno padle tudi v Višnji gori 1 Korauni™ «fL!"!!Jt?
■	^	I T^mnnl.nm le n,l nrvill nočetkov SVO- tlisliČnO ZapeljivCO in obsoja tlJlllOVl
E
Svoj čas smo že namignili, kateri so t>ili glavni sodelavci Osvobodilne fronte pri nas. Toda dobro bo, da jih objavimo kar po imenih, saj zdaj so se žo tudi sami pokazali v javnosti. Imeli pa so smolo, da so se prezgodaj. Nastopili so ob zlomu badoglievstva, ko so mislili, da je prišel čas zmage komunizma. Bili so to meščani in nekateri okoliški kmetje, ki so šli v O F iz koristoljubja, iz želje po vodilnih položajih, katere so upali dobiti pod Komunizmom. Prej so se skrbno zakrivali. Sedaj pa j\' ob dogodkih po 8. septembru postalo vse njihovo prejšnje počete jasno. Razvozljale so se zapletene niti in krinke so padle. Nihče se ne bo inogel več delati nedolžnega.
Do 8. septembra
Tz Višnje gore ni šlo veliko ljudi !V hribe. Tudi tisti so ostali doma, ki so se navduševali za komunizem. Seveda, oni so se navduševali za korist, ki so jo pričakovali od komunizma, ne a za nevarno življenje v hribih. Ta-„o so ostali v Višnji gori in iz zaledja podpirali »osvobodilno delo« člani učiteljskega zbora, uradniki sodišča in pa davčne uprave, finančna straža, železniško osebje in mnogi meščani. Nabirali s» denar, živež, obloko in druge stvari, ki so jih komunisti potrebovali. Razvijali so močno propagando. Organizirali so terensko in informaeisko službo, skrbeli za zvezo z badoljevci, s komunisti v hribih in z ljubljanskimi komunisti.
i Komunistično rovarenje se je pri iias začelo že pred vojno, ko sta prišla k nam sodnik Jože Rus in učitelj Turnher. Pomagala sta jima krojač Pajk in Jaklič. Ko so I. 19+2 komunisti obvladali vso okolico Višnje gore, je Turnher s sinom in nekaj najbliž-njimi pajdaši izginil v hribe. To je bila prva in zadnja pošiljka »ljudskega blaga« mesta Višnje gore »Osvobodilni fronti«. Po Turnnerjevem odhodu sta nadaljevala njegovo delo Pajk, ki je delal v ozkem krogu somišljenikov, in Jaklič iz Kriške vasi, ki je skrbel predvsem za vasi v okolici Sv. Duha. Oba pa sta rada priha jala na posvete v gostilno škiifcn, katere lastnik je bil sam vodilni ofar.
Zvesta Jakličeva pomočnica je bila ■njegova sorodnica INada Erjavec, tudi iz Kriške vasi. Prenašala je pošto na vse strani in je psovala poštene fante 7. »belimi psi«. Tudi občinski urad s tajnikom Nadrahom in občinskim slugom Pepelom Pajkom je bil nekako žarišče komunizma. Hinavski Pepe je razkazoval svojo ranjeno roko in lagal, da so ga pretepii Italijani. Roko pa si Je ranil, ko je pomagal komunistom prazniti občino. Pozabiti tudi ne smemo debelega mesarja Karla Še-reka.
Novi ljudje se pojavijo
Osmi september nam je prinesel tudi nekaj dobrega: razkrinkal je skrite in potuhnjene pristaše komunizma
je igral trgovec Dolenc, ki je pogosto nerazumljivo. Danes je jasno, kako so zahajal na komando v Stično.	I mogli komunisti lani »pleniti občinsko
Poleg takih posameznih komuni- ' skladišče, trgovino z usnjem, Codelli-stov smo pa imeli cele komunistične j,.v grad (lo bi mogel povedati oskrb-družine: Omahnovi, ki menda zdaj na vse kriplje dokazujejo, da so nedolžni, Prijatlovi, ki so vsi, s hčerko vred, člani komunistične vojske, njihovi sosedje Pirnatovi, ki imajo tudi hrabro borko komunistko.
Terenci iz okolice so bili: že ime-
nik, ki je imel prste vmes) in vse to pred nosom savojskih strn/, ne da bi imeli z njimi kakšen konflikt. Gos|>o-ila, ki je komunistom pomagala, je računala na sijajno bodočnost v komunističnem raju. 'I oda rdeče carstvo jim i zvečine ni prineslo raja. Zdaj se bliža
novani Jaklič, na Sp. Brezovem Poto- komunističnemu gospodarjenju konec kar, po domače Bučnik, v Dednem dolu Kavčkov oče in sin, v Starem trgu Fr. Jaklič, na Vrhu ftklopovi fantje in stari Turnherjev sodelavec, akademik in pesnikač Ahlin Ciril (ta se baje zdaj skriva doma, prej je pi sp ril grozilna pisma). Železničar Kaline je skrbel za zvezo z Ljubljano.
IJčiteljstvo in uraihiištvo je živelo v lepi slogi in v dobrem razumevanju z novimi oblastmi, gotovo zaradi poznanstva iz prejšnjih časov.
Naprej ne vem, nazaj ne smem
V luči dogodkov zadnjega časa se je pojasnilo marsikaj, kar je bilo prej
in z njim bo prišlo pravično plačilo za koritarje, ki so delali za komunizem iz koristoljnblja. Njihovo koritarstvo jih je zavedlo. Gotovo ne bodo ob času sodbe spet poskušali potuhniti se in se vrniti »nazaj« v svoj gorak zapeček. Ne bo jim uspelo, ker jih ne bodo sodila več savojska sodišča in ob-lastva. Njihova sodba je pisana z nedolžno krvjo žrtev, za katere nosijo odgovornost tudi sami, S poti, na katero so stopili, povratek ni več dovoljen brez pravične kazni. Verjamemo jim, da zdaj morda naprej več ne \tdo, a tudi liuzuj ne »mejo.
Ljubljana, 31 dee. Komunizem je od prvih počelkov svojega nastopanja stavil vse nade v delavstvo. Marx se je obračal predvsem na delavce, na proletarce vsega sveta, in jih je pozival, naj se združijo in izvedejo komunistično revolucijo. Komunisti so predvsem delavcem mamljivo slikali sijajno bodočnost in so jim obljubljali raj ter diktaturo proletarijata. Ni torej čudo, če je po tako močni komunistični propagandi bil poleg inteligenco velikokrat vprav delavski stan tisli, med katerim je žel komunizem največje uspehe. Uspehe pa je mogel imeti, dokler ni pokazal svojih pravih namenov in dokler ljudje niso občutili njegovih posledic. Kdor pa je spoznal zločinsko naravo komunizma, se ni mogel več navduševali zanj, če je imel Se trohico zdrave pameti in poštenja. Zato je komunizem postopoma izgubljal simpatije pri vseh stanovih na
dokazalo, kako ogorčeno odklanja komunistične zapeljivce in obsoja njihove zl<>-čine, ko je toplo sprejelo protikomuni-stična predavanja, ki se vrše |>o vseh ljubljanskih podjetjih in med vsemi vrstami delavcev.
Vsaka skupina delavrev ima po eno tedensko predavanje stalno na isti dan in ob isti uri. Predavajo delavci sami ali. ljudje, katere delavci že od prej poznajo, ter so imeli z njimi veliko stika in torej dobro poznajo delavske razmere in potrebe. Ti so tajniki strokovnih organiza-
cij, nameščenci
Delavsko zbornico itd. Pri predavanjih sodelujejo tudi zastopniki nekdanjih socialističnih sindikatov. To dejstvo je najboljši dokaz, da se je združilo vse, prav vse delavstvo iz vseh skupin v enotno fronto proti komunizmu. Le nekdanjih najbolj gorečih in kričavih krščanskih socialistov ni. Ti so danes l>ostali pokorna priprega komunizma.
Slovenskem, ko so so pokazale njegovo	Predavanje posluša tedensko okoli 7000
žalostne posledice.	delavcev. Tedensko se vrši nad 3» pre-
Proti njemu se je strnjeno obrnilo	davanj. Delavci poslušajo z živahnim
tudi delavstvo. S tem so če komunizmu	odobravanjem. Po predavanju so mno-
zamajala tla tam. kjer je računal na	gokrat razvije debata, kjer delavci tudi
najtrdnejšo oporo. Slovensko delavstvo je	sami podpirajo izvajanje predavateljev.
Blagodejni učinki Zimske pomoči
Odpustitve komunistov iz javnih služb
Poročali smo že o odpustitvah komu- i ne Franc, služitelj; Burja Jožef, arhivski nistov iz javnih ali samoupravnih služb. | uradnik; Erkcr Danica, učiteljica; Marin-Poštena slovenska javnost jemlje te od j ko Maks, učiteljski pripravnik; Berdajs piistilve 7. zadoščenjem na znanje, saj so Rudolf, mestni monter; Rudolf Emil, mest-popolnoma upravičene in celo pričakova- j ni tehnik; Kur lan Ivan, mestni gasili
Razsulo 8. septembra je tako rekoč naplavilo nove ljudi, ki so dozdaj tajili vsako sodelovanje ali sploh sim-patiziranje z OF, pa jih je komunizem čez noč postavil za vodilne funkcionarje I. Krevs, privatni uradnik, je vodil preiskave po svojih podrejenih, izdajal za|x>tna povelja itd. Vrhovni povcljhik je bil neki Zavodnik iz Ljubljane. Komandant mesta ali nekaj temu podobnega je postal prejšnji po-stajenačelnik Gams, ki je pridobil za komunizem mnogo železničarjev, ker jim je obljubljal vsem mesta postaje-načelnikov po končani osvoboditvi. Zdaj pa je revež še zase zaigral to mesto in še kaj drugega... Vojni refe-Tent mesta je postal sin zdravnika dr. Hudelista. Na komandi pa je bilo opaziti tudi železničarja Brunca in stud. prava Groznika, kakor tudi Grozniko-vi sestri Marto in Vero. Cestar Miha Novljan iz Peščenjaka, ki se je prej sila nedolžno vedel, je nenadoma postal komandant neke oborožene edi-nice. Novljan je bil zelo nevaren tip iz kroga Pajkovih ljudi. Neznano vlogo
iie. Sedaj smo dobili nova imena, ki jih navajamo:
Iz službe sta bila odpuščena člana vrhovnega plenuma »Osvobodilne fronte«; Hofbek Kdo, učitelj; Lcpin Danijel, železničar.
Odpuščeni so bili iz službe naslednji javni nameščenci, ki so samovoljno odšli s svojega službenega mesta in svoje odsotnosti niso opravičili: Podbevšek France, mestni gasilec; Košak Ciril, mestni trošarinski paznik; Keržnr Janez, mestni poduradnik; dr. Pelerin Stanko, uradniški pripravnik na univerzi; Potokar Min-ka, lehničarka; Marlinšek Anton, gradbeni tehnik; ing. Murko Stanko, uradniški pripravnik; Slami« Herman, gradbeni tehnik; Rožmanc Ivan, poštni pripravnik; Senk Vladimir, poštni kontrolor; Dovjak Ivan, dninar pri Pokrajinski direkciji ptt.; Kurlan Rudolf, poštni pripravnik; Gutman Josip, poštni služitelj; Kuharič Slava, poštna pripravnica; Tome Bogdan, slalni dninar ptt. delavnice v Ljubljani; Eržen Janez, uradnik Zavoda za socialno zavarovanje; Mihci Franc, tehnik-dninar; Metelko Ivana, zaščitna sestra; Smolčič Ivan, zvanlčnik-dnevničar; dr. Bevk Jože, uradnik na univerzi; Sest Jože, zvanlčnik-dnevničar na univerzi; Hribar Jože, sodni kan-clist; dr. Lajcvic Stanislav, zdravnik Zavoda za sSctalno zavarovanje; Jenko Marjan, konccptni pripravnik; dr. Schnudt Vlado, uradniški pripravnik; Anžur Tomaž, mestni služitelj; Baumgarlner Bogo mir, mestni gasilec; Košič Milan, član drame; Lubej Frančiška, učiteljica v Ljubljani; Groblcr Alfred, učitelj v Cajnarjih; Kocjančič Boris, pristav državnega pravobranilstva; dr. Tomišek Teodor, tajnik Vrhovnega sodišča; Zupan Ljudevit, dnev-ničar pri Zavodu za soc. zavarovanje; Brc-zar Maksim, tehnik-dnevničar; Koračni Jože, dnevnlčar pri bolniški blagajni Trg. bolniškega in podpornega društva v Ljubljani; Sket Boris, uradnik pri isti boln. blagajni; dr. C.vclko Dragolin, docent Glasbene akademije; ing. Stok Andrej, tehnični pristav pri poštnem rnvnalcljstvu; Zab-kar Ivan, volonter pri Pokrajinski upravi; Novak Josip, gardober državnega gledališča; Slamič Vinko, računski inšpektor pri poštnem ravnateljstvu.
Odpučeni so bili: dr. Jesenko, sodni pripravnik; ing. Kumbatovič, strokovni učitelj-pripravnik; Šlrancar Hermina, učiteljica; Savel j Anton, sodnik okrožnega sodišča; ing. Trost Maks, uradniški pripravnik; Webcr Alojzij, učitelj; Kraiger Bojan, gimnazijski suplcnt: profesor^ ing. Ladislav Pečenko, profesor;
—i 11	..vi	___i_______< ___ i-i!__:.
lleuffel Edvard, poštni zvaničnik; dr. Trampnš Vladimir, asistent; Kozina Kli-TTtTrrrf, profesorica; Schveiger Josip, profesor; Nograšek Ignac, delavec Tobačne tovarne; Sitar Franc, mestni vrtnar; Kuin-še Anton, sodni služitelj; Zalokar Josip, računovodja Poštne hranilnice; lludnik Mihael, pokrajinski ceslar; I.apajne Oblak Sonja, ing. tehnični pristav; Vilfan Frnest, uradnik zavoda za soc. zavarovanje; Hočevar Kuno, poštni uradnik; Planine Jožef, preglednik fin. kontrole; Košuta Jusl, gledališki igralec; Blausleiner Josip, cestni nadzornik; Erkcr Valter, učitelj; Dcbe Ijak Ivana, učiteljica; mestni tehnik; Zorn Miroslav, učitelj; Stre-hovcc Rudolf, učiteljski pripravnik; Dolgan Josip, mestni urndnik.
Izmed državnih uslužbencev v Kočevju so bili odpuščeni: ing. Žagar Bo-goslav, šumarski svetnik; ing. Sadar Vinko, kmetijski referent; Rusija Jožica, učiteljica; Jarc Dora, pisarniška uradnica; Fink Anton, šolski nadzornik; Pirnovar Viktor, desinfeklor; dr. Kočevar Tone. sanitetni referent; TomUič Zivko, učitelj.
Seveda še lo niso vsi. Vrsta tistih, ki so iz državne službe prešli v službo komunizma bodisi odkrito v gozdovih, bodisi prikrilo v Ljubljani, je še dolga. Zato bo slovenska javnost opravičeno pozdravila še nadaljnje odpustitve, ki so le logična posledica zadržanja nevrednih uradnikov in uslužbencev.
Najbrže še nikoli doslej ni bilo v Ljubljani toliko podpore potrebnih ljudi, kot jih imamo letošnjo zimo. Revne družine, ki so se že prejšnja leta s težavo prebijale, so letos še nu slabšem, saj imamo že tretje leto vojno in se jim dohodki niso zvišali, pač pa so se podražile življenjske potrebščine, ki jih potrebujejo. Poleg družin. ki so stalno bivale v Ljubljani, pa je letos pribežalo sem še do 20.000 beguncev z. dežele, ki so nad vse potrebni podpore. Zato si Zimska pomoč ni postavila previsokega cilja, ko si je nadela nalogo, da bo nabrala H milijonov lir.	e
Ljudje so izvečine razumeli, kaj je njihova dolžnost, in so darovali po svojih močeh, še dijaki so po šolah zbirali skromne prispevke in pokazali, da čutijo z bednimi, zlasti z ubogimi begunci, žrtvami komunističnega besa. Na splošno se je pokazalo, da imajo manj premožni in srednji sloji največ Jeločnik Pavel, | razumevanju za revščino. Pa tudi bogati se niso slabo izkazali. Le tu pa tam se je kdo med njimi čutil prerev-nega, da bi mogel dati toliko, kot se je od njega pričakovalo. A to so bile redke izjeme, ki potrjujejo, ila res sita vrana lačni ne verjame zmeraj.
Za Zimsko pomoč prispevajo prav vsi, tudi mnoge ustanove, ki organizirajo razne prireditve v korist Zimske pomoči. Take ustanove so n. pr. gledališče, dramsko in operno, razni dilelantski odri, tudi kinematografi, Prosvetna zveza itd.
Dvajset knjižnih nr.grad
razpisuje v letošnjem letniku naSa
Družinska pratiha
Žreb j h bo 15 mprca razdelil med one tekmovalce, ki bodo piavilno rešili be sedno uganko Kdor želi sebi in svojim napraviti ve-el o naj ne zamudi kupili
izvod neše pralike. Dobi se še povsodl — Cena 3 L
Zimska pomoč sprejema prispevke, v denarju in blagu. Ne razdeljuje pa jih med podpirance sama, razen v izjemnih, najnujnejših primerih, ntnpak poverja to nalogo drugim dobrodelnim ustanovam. Kmečki pisarni, škofijski dobrodelni pisarni itd.
Seveda pa s tem, kar je dobila dozdaj, še daleč ni dosežen cilj in potrebam ni zadoščeno. Če pridete v njeno skladišče v prostorih nasproti Daj-dam, vidite, da je še ogromno prostora, ki čuka, da se bo napolnil z darovi.
Upati je. da se bo ob Novem letu še marsikdo domislil na Zimsko pomoč in ji kaj daroval. Dobro bi bilo, ko bi se j<' spomnili tudi tisti, ki hodijo posedat v Daj-dam, da bi se spomnili na stradajoče in premražene I vsi, ki bodo razkošno praznovali Sil
• SlaMsv sin ropa po deželi živino
Tff. Vofavšek Branko, asistent na kliniki Lenarčič Simon, gimnazijski suplcnt; Perh-
Grosuplje, 31. dec.
Ob napadu na Velike Lašče je taborila na Ilovi gori Cankarjeva brigada. Štela je okoli dvesto mož od nekdanjih 700, take izgube je imela v bojih. Sestavljena je bila iz slovenskih komunistov, nekaj Hrvatov in Italijanov. Mnogo je bilo tudi prisiljeno mobiliziranih.
I V brigadi je bil tudi sin ljubljanskega mesarja Slamiča. Mobilizirane! so pripovedovali, da imajo za »ta višjega« — sina od tiste«« bogafega mesarja Slamiča Slamič je v Zagorici naropal 17 glav živine, na mali llovi gori pa je jemal žito in živež pri tistih hišah, ki imajo fante pri domobrancih. Nastopal je zelo grobo in odurno. Z ljudmi je ravnal čisto po mesarsko, kakor z živino.
veslrovo. In končno še oni, ki so pridno plačevali za OF, da bi resno jemali napise: Bodite usmiljeni, da bo-sle usmiljenje dosegli.
Rogovilčeva mama s Črnuč — umrla
Danes v jutranjih urah je mirno zaspala za večno lalča pokojnega bana in inučenika dr. Marka Natlačc na, gospa Sein Vilfanova, vsem dobro poznana Rogovilčev a mama s f.rnuč. Zadnja tri leta je stanovala pri svoji hčerki gospe Natlačeno-vi v sedanji Nallačenovi ulici, kjer je tudi umrla. Vdano in z molitvijo na ustnicah je prenašala skozi vse svoje dolgoletno življenje — 12. jan. bi jih dopolnila Nt let! — razne težave in nc7gode v svoji družini, ko je pokopavala svojo najdražje. Rogovilčeva mama je namreč vsa leta — zadnja pa še posebno — živela samo Bogu in molitvi: srečna je bila, da je stanovala v bližini cerkve, kamor se je lahko zatekla vsak trenutek in pomolila za umrle člane svoje družine, med kalere se je umaknil po lako Čudni usodi tudi njen zet dr. Natlačen. Toda njena modrost, ki je raslla iz. življenja in vere, je mirno premagovala vse bolečine in slad kosli, dobre in slabe dni, ler je v lihem pričakovanju doživeln mirno s.urt v današnjih jutranjih urah.
Zdaj le/i na Žalah Ljubljančanom in vsem Kamničanom dobro znana Rogovilčeva mama, ki je v svoji gostilni v Črnučah gostila toliko odličnih slovenskih mož s prav lako ljubeznijo kakor svoie drage furmane iz kamniških dolin. Vsak je pri njej našel »kruha in vina in dobro besedo«, kakor pravi pesnik, pa naj je bil tudi berač. Koliko dobrega je storila v svojem življenju, vedo le tisti, ki so bili le dobrote deležni, in pa Bog, ki ji je zapisoval dobra dela, katera bodo sedaj Sla za njo. In teh bo veliko in njej ne bo težko obstali pred Gospodom.
Sedaj je umrla. Ca slovenska korenina, ki je zrastla iz pravega slovenskega duha in ohranjala v svoji odlični družini vse navade žive slovenske tradicije. V nedeljo po novem letu bo pogreb z Zal k Sv. Križu, kjer bo čakala, da se tudi njenim zemskim ostankom izpolni kdaj še edina želja počivati ob strani svojega moža.
Njena duša se že veseli v Bogu in naj uživa večni mir in pokoj!
Njeni družini pa naše iskreno sožalje.
<;OSTBLNICA1MI! Opozarjajte na SUvestrovo množica svojih gostov na zimsho pomoč!
KULTURNI OBZORNIK
Pregled slovenskega književnega trga v letu 1943
Vsako leto poskušamo na tem mestu podati kratek pregled slovenskega književnega trga v preteklem letu. Ti pregledi, kakor tudi bi hoteli biti čim popolnejši, so gotovo pomanjkljivi, vendar pa le dajo neko zaokroženo podobo knjižne tvornosti. Kakor tudi smo teritorialno zoženi in omejeni skoraj izključno samo na Ljubljano mesto, je letošnja produkcija knjig gotovo zelo razveseljiv pojav našega kulturnega življenja ter živa in najmočnejša priče, da tudi v takih razmerah moremo kulturno živeti ter ustvarjati po svojih močeh. Naj pogledamo danes samo izvirno ter prevedeno slovensko leposlovje. Ostale panoge knjižne tvornosti bomo registrirali prihodnjič.
L Pesništvo,
a) Izvirno: V tej panogi morda se letos nismo prav posebej kvantitativno odrezali, pač pa kvalitativno s prelepo in 7a čas iz-redno pomembno pesniško zbirko Seve-4 rina Šalija Srečavanja s smrtjo, ki je izšla kot darilo za božič naročnikom zbirke Naša knjiga, oziroma jo je prišlo tudi 300 izvodov v knjigotrško prodajo. Ta zbirka srečavanj s smrtjo — v tem znamenju je minevalo vse leto — je res pesniški dokument teh dni, prav takšen, kakor so Sile svoj čas Župančičeve Zarje Vidove. Kot posebna bibliofilsko opremljena izdaja je izšel za novo Jeto Sekšov sonetni venec, pa tudi Gradniko-
vi soneti na smrt R. Jakopiča Bog in umetnik. Toda bolj kot zbirka je to bi-bliofilski list Bibliofilske založbe. A. Čebular je izdal dve zbirki »Maj« in »Pod zemljo«, ki pa sta podpovprečni začet-niški zbirki. Posrečena je tudi pesniška zbirka slovenskih narodnih pesmi, kakor jih je zbral pesnik Severin Šali za Slo-venčevo knjižnico pod naslovom »Peli so jih mati moja«, z uvodom prof. M. Kure-ta in opombami, pri katerih je sodeloval tudi prof. dr I. Grafenauer.
To bi bile vse izvirne slovenske pesniške zbirke.
b) Prevedeno
Izmed prevedenih pesniških zbirk sta izšl.i dve pomembni zbirki iz poljske in španske lirike. Tine Debeljak je dal Kitico Mickiewiczevih v elegantni opremi akad. slikarice Bare Remčeve z originalnimi cinkorezi; z njo je dal prvo antologijo tega največjega slovanskega pesnika, primere njegove lirike, baladike predvsem pa celotni spev (IV) iz najboljšega evropskega modernega epa »Gospod Tadej« (Pan Tadeusz). Knjiga je izšla kot bibilofilska izdaja v 300 izvodih. Alojzij Gradnik na je za Biblofilsko založbo priredil Moderno špansko 1 iriko, ki jo je ilustriral Miha Maleš.
0. Pripovedništvo a) izvirno: Neprimerno bolj plodoviti so bili slovenski pripovedniki, ki so v tem letu dali nekaj pomembnih del. Janez Jalcn 1 je napisal II. del Bobrov ter je za novo l leto napovedal še III, del s čimer bi bila
njegova trilogija !z prazgodovine ljub- ! ljanskega barja začasno končana. Z njo je dal svojevrstni pogled v kulturno prazgodovinskega lovskega človeka na naših tleh, Največji tekst je dal mladi Jože Dular z romanom naše Dolenjske Krka umira. Z njo je pokazal na zanimivo socialno borbo v 1. 1881-2, ko so crknili raki v nekdaj tako bogati Krki. Isti pisatelj se je nekaj mesecev prej predstavil kot pripovednik z zbirko črtic »Ljudje ob Krki«, ki je komaj dala slutiti takšen razvoj v zrelost in obširnost. Zanimanje je vzbudilo delo mladega Zorka Simčiča »Prebujenje«, roman iz dijaškega življenja, ki se odlikuje po lepih analitičnih odlomkih ter globokih aforistifnih stavkih. Gelči Jontesova je izdala prvo svojo zbirko nov-el »Sreča na črepinjah«, ki jo kaže kot dober pripovedni talent, toda vse preveč eakopan v pesimistični surovi naturalizem, kar nieno knjigo odbija itn ne priporoča. Radivoj Rndsn se je sposknšil v dvodelnem zgodovinsko avanturističnem romanu iz časa grškega bajeslovja »Argonavti«: staro znano pravljico je odel v življenje ter pripeljal Ar-gonavte tudi v naše kraie, na naše barje ter se tako dotaknil kulture, katere na,-dalievanie pomeni Jalen s svo imi Pcbri. Matičič ie napisal zn Vodnikovo družbo povest »Petrinka«, Magajna B. »Oživele obraze«. Vinko Bcličič je ponatisnil v lepi obliki povest mlade ljubezni, ki se mora očistiti greha v »Molitvi na gori«, Frelih je napisal »MladMctie«, zgodbo 1 diiaške ljubezni. Mlada Bračič Julija je izdala nri Novi založbi povest »Razdrti mostovi«, Marij Skalan pa za Dobro knii-go »Rina«. To je nekaj knjig, ki so izšle zadnje dni in ne moremo še o njih po-
dati sodbo ter jih samo registriramo. — Tu lahko imenujem še Slovenske večer-nice, v katerih so napisali črtice Mešlco, Cevc, Dular in Jane/ič.
Izmed starejših pisateljev je izšel nov zvezek Finžgarjevih Zbranih spisov (XII.), izbor iz Slomškovega »Blaže in Ncžica« (Cvetje), popravljena izdaja Pregljeve povesti »Mlada Breda«, ki ie izšla kot jubilejna kniiga v Slovenčevi knjižnici ter lepa, bibilofilska in monumentalna Per-kova ilustrirana izdaja Levstikovega Martina Krpana, ki je izšla kot nagradna knjiga Slovenčeve knjižnice.
To bi bile slovenske izvirne povesti leta 1943.
Mladinske knjige
a) izvirne:
Mladinska knjiga je lahko zbirka mladinskih pesmi, povestic ali slikanica, pretežno ilustrativnega značaja. Pesniških zbirk je bilo letos precej. Tako je Kunčič izdal zbirko »Matjažek«, lepo knjigo mladinskih pesmic Gorinžek Danilo podobno pod naslovom »Zlata tič-ka«, p, Sekovnaič Krizostom pa »Božji smehljaji«, ki pa so že mladinsko religioz-novzgojnega značaja. Tavčarjeve »Biba« ima nekaj prav dobrih otroških pesmi. Več pa je bilo mladinskega pripovedništva različne vrednote. Svojsko vrednost imajo Tomažiževe »Pohorske bajl*e«, ki so izšle v Slovenčevi knjižnici Narodopisno gradivo je tu svojsko obdelano ter je v njih mnogo krajevnega pohorskega kolorita, v čemer je velika vrednost in draž. Po tem — in po Berankovili slikah — se odlikujejo njegove BOsaI»czne pri-
povedke, ki imajo že značaj slikonic; tako »Dravska roža«, »Drvarka Marija« in »Pastirčkova nebesa«. Med slikanicami ima gotovo prvo mesto Vogelnikova ilustracija koroške narodne pripovedke »Mojca Pokrajculja«. Slikanica je Golar-jevi »Razposajene!« ter v neke vrste smislu tudi Konči Ahačiževe zgodbici »Nosan in Zalka« ter »Bumek in Bunki-ca«. Druge mladinske igre so še: Magaj-na: »Račko in Lija«, Zunanc Lojze »Vklenjena mladost«, Simončič »Jurček«, Hafnerjeve »Zmaj močeraj in druge« ter Strniševa »Riba fironika«.
Prav svoievrstna pa je zamisel spominskega albuma na mladost, kako sta ga sestavila Krista Hafnerjeva in ilustriral arh. Gajšek pod naslovom »Moja mlada leta«. Namenjena je za darilo staršev otrokom, album, v katerega starši vpisujejo prvi razvoj svojega otroka-kakor naj mu ostane v spominu v't i'v-ljenje. Knjiga ie zunanje lepo uspelo delo ter vzbuja kot prva tovrstna knjiga v našem knjigotrStvu veliko zanimanje. Prav primerno darilo ob rojstvu in krsfu otrokovem.
b) v prevodu:
V prevodu lahko zaznamujemo to leto manj mladinskih knjig. Drugi del »Pravljic« Božene Nemceve, Gradnikov prevod Čehovljeve »Kaš^anka«, Kiplin-govo »Kniigc o džungli« (I. in II. zv.l, znani Collodifev »Pinochio« pod naslovom »Trdoglavček«. Morda bi sem — za odraslo mladino — lahko š'e!i {c Purroug-hasivei^a »Tarzana, kralja džungle«. To pa bi bilo tudi vse.
0 prevodih romanov in povesti, kakor tudi drugih knjigah in časopisih pa bomo poročali Dozneje.	td-
Novoletni nagovor prezidenta g. Rupnika
Vse naročnike radiu Ljubljane opozarjamo na novoletno dopoldansko radijsko oddajo pod naslovom »Slovenska ljudska oddajat, ki lm od 11.30 do 12. Pri tej novoletni ljudski oddaji lio Se posebno važen novoletni nagovor prczi-
Zgodovinski pabcrki
1. prosinca: I. 1527 so Hrvatje na saboru na Ce-tinu izvolili Ferdinanda Habsburškega za svojega kralja. Po bitki pri Moh^ču poleti 1526. leta, kjer je turški sultan Su-lcjman II. Veličastni popolnoma porazil ogrsko-hrvaško vojsko, je ostala država brez vladarja, kralj ogrsko-hrvatski in češki, Ludovik II., je na begu utonil. V smislu rodbinskih (Ipgovorov med Habs-buržani in Jagelonci, bi morale pripasti vse tri krone po smrt Ludovika II., ki ni zapustil nobenega potomca, Habsbur-žanom, to<la ogrski državni zbor teh dogovorov ni maral priznati, izglasoval je celo zakon, po katerem ni smel biti noben tujec več izvoljen za ogrsko-lirva-škega kralja. Tako je prišlo i>o težki katastrofi, ki je zadela državo na bojnem l>olju, (lo žalostnih strankarskih bojev, v katerih je skoraj propadla. Del ogrskih stanov je priznal dedne pogodbe in izvolil Ferdinanda Habsburškega za svojega kralja, večina ogrskih stanov, združenih v narodni stranki, pa je odklonila tujca in izbrala najmogočnejšega domačega velikaša Ivana Zapoljo za svojega vladarja. Kot Ogri so se razdelili tudi llrvati, en del je izvolil na Cetinu Ferdinanda, drugi del pa na Dubravi Zapoljo za svojega kralja. Odločiti je moral meč. Premagani Zapolja se je zvezal s Turki in Sulejman ga je pripeljal v Hudim. Po dolgotrajnih bojih, v katerih sta bili Ogrska in Hrvatska temeljito opusto-
denta Pokrajinske uprave divizijskegn goneritla g. Ij e o n a lt ii p n i k a. Naj ne bo nikogar, ki bi zamudil to oddajo. Opozorite nanjo prijatelje in znance, ki sami nimajo radijskih sprejemnikov.
šeni, je obdržal Ferdinand zahodni del Ogrske in Hrvatsko, Zapolja pa ostalo deželo krone svetega Štefana, v kolikor si jih ni prilastil sultan. Tako pomeni mohaška bitka z njej sledečimi omenjenimi dogodki rojstni dan avlro-ogrske monarhije.
2. prosinca:
1. 1852 se je rodil dr. Anton firogorič,
politični voditelj primorskih Slovencev v 80 ih in IX) ih letih preteklega stoletja.
I. I!)ll,'i so zasedli Japonci rusko oporišče na Daljnem vzhodu, pomorsko trdnjavo Port Artur. Carska liusija se jo Ik> neuspehih, ki jih io doživela v Evropi v drugi polovici 19. stoletja, obrnila na vzhod in razširila svojo oblast nad osrednjo in vzhodno Azijo. V SO ih in zlasti v 90 i h letih so se utrdili llusi ob | Tihem oceanu, preko Mandžurije so silili v Rumeno morje in preko reke Jalu na Korejo, tu pa so naleteli na Japonsko, ki se je v zadnjih tridesetih letih 19. st. prelevila iz zaostale orientalske države v moderno vojaško silo, ki je prvič pokazala svojo moč v vojni s Kitajci (1894— SV)). Japonci so [>o skoraj enoletnih naporih uničili ruske pomorske silo na Daljnem vzhodu in si priborili oblast na morju, nato so po zmagah na kopnem prodrli v osrčje Mandžurije in osvojili tudi Port Artur. Jeseni 1905 sta nasprotnika po posredovanju Amerike sklenila mir, v katerem so se morali Rusi odreči Madžuriji, Port Arlurju in južnem delu j Sahaltna.	•
Za današnji dan
Koledar
Sobota, 1. prosinca: Novo leto, obrezovunje Gospodovo; Odilo, opat.
Nedelja, 2. prosinca: nedelja po novem letu; ime Jezus; Makarij.
Lunina sprememba: 2. prosinca prvi krajec ob 21.04. Ilersehel na-poveduje ju/no vreme, sneg.
Ponedeljek, 9. prosinca: Geno-vefa, (levica; Anter, papež in mu-čenec; Gordij, mučcnec; Danici, mu-čenec.
Torek, 4. prosinca: Angela Fol„ vdova; Rigobert, škof; Izabela, kraljica.
Kino »Matica«
»Ob zvokih glasbe«. — Predstave ob 10, 13.30, 15.30 in 17.30.
Kino »Union«
»Med dvema snubcema*. — Predstave ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30.
Kino »Sloga«
»Ko spet sonce zašije«. — Predstave ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30.
Lekarniška služba
Nočno službo imajo lekarne:
na praznik in v nedeljo: dr. kmet, Bleiweisovn cesta 43; mr. I rnkoc/.y ded.. Mestni trg *; mr. Ustur, Še-lenburgova ulica 7; v ponedeljek: mr. llukarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva cc«ta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Praznično dežurno službo lx> od oetka od 20 do nedelje do 8 vršil mestni višji zdravnik dr. Ciber Kran, Štefanova ulica 7, tel. 30-41; od nedelje od 8 do ponedeljka do 8 pa mestni zdravnik dr. logar Ivan, Cesta 20. okt. 7, tel. 41-52.	|
fte novica
No«»j na Silvestrov večer ob pol sedmih ima v stolnici prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rozman pridigo. Po pridigi so slovesne lita-nije in zahvalna pesem.
Življenje in smrt Ide Ljubljane v 1.1943
[Mestno je kesila smri v mestu, medtem ko je stokala dežela
Te dni si voščimo med seboj srečno novo leto, ugibamo, kaj nam bo prineslo, obenem pa brskamo po spominu in papirjih, kaj se jo zgodilo v minulem letu. Živimo v vojnih časih, naš narod preživlja celo rdečo revoluciji), pa poglejmo, kako je Ljubljana v zadnjem letu živela.
Ljubljana, ljubica nebes in sreče, jo je tudi to leto dobro odnesla. Če primerjamo izpiske iz župnih malic, pa bomo ugotovili, da ni bilo zadnje leto popisanih več strani v mrliški knjigi kot prejšnja lota, da mladi pari še vedno radi stopajo v »jarem sv. Lukežat in da imajo Rojenice še vedno nekaj deln.
Pa modri Salomon bi dejal na vse to: »Ničevost ničevosti in vse je ničevo. Važno je le to, kako je bilo z dušami faranov ljubljanskih župnij!« — Tudi na to vprašanje najdemo odgovor v župnijskih kronikah. Vsa verna Ljubljana Je sledila klicu svojega škofa in vse leto na različne načine častila brezmadežno Srce Marijino, da bi izprosila svetu mir. Ob prvih sobotah so bile cerkve v zgodnjih urah tako obiskane kot na praznik. Že nekaj dni prej so bile spovednire kar oblegane in tisoči so pristopali k obha-jilni mizi. šmarnične pridige so vse pripravljale na posvetitev Srcu Marijinem. Najprej so se posvečali redovi in cerkvene organizacije. Zadnji teden majnika, spokorni teden, pa naj bi pripravil prav vso župljane na posvetitev fara 30. maja. Verska vnema ljudstva je našla odmev tudi na gimnazijah, kjer so se posvečali posamezni razredi in celo na univerzi. Akademska mladina se je zbrala po predavalnicah in v prisrčnih akademijah izročala svoje delo in študij v varstvo nebeške Gospe. Procesija, v kateri so pospremili farani ljubljanskih župnij Brez-jansko Marijo na Rakovnik, nam je še vsem v živem spominu.
V postu so obiskovali ljubljanski dušni pastirji župljane, da bi se z njimi seznanili. Ob tej priliki so tudi blagoslavljali stanovanja. 3. septembra so se pričele po ljubljanskih cerkvah devetdnev-nice za naše rojake, ki v svoji strašni zmoti pripravljajo prevrat in pokolje najboljših. Na misijonsko nedeljo smo se pripravljali z Baragovo devetdnevnico. V cerkvi in dvorani se je tiste dni širila misijonska misel, tako da je Družba za širjenje vere dobila v tistih dneh dokaj novih članov.
Sedmega novembra, na karitativno nedeljo, so člani Elizabetnih in Vinronci-jevih konferenc priredili za Škofijsko dobrodelno pisarno zbirko, ki je dosegla zelo lep uspeh. Letos so se pričele tudi mesečne duhovne obnove za može in za fante. Žal, da se je tega življenja udeleževal le del Ljubljane.
Sedaj pa k posameznim faram:
»Farnih cerkva pot ima Gospod Rog v beli Ljubljani,
toliko tudi kasarn ima peklenska druhal.t
je pel pred sto leti Prešeren. Koliko kasarn ima hudič v Ljubljani danes, kdo ve? Fara z duhovnijskim uradom bolnišnice pa imamo sedaj deset.
Za danes si oglejmo najstarejše fare v mestu, to so stolna, šenpetrska, frančiškanska, šentjakobska in trnovska.
Župnija sv. Miklavža
Poroke, V stolni župniji se je poročilo 22 parov, od teh je 5 parov prišlo k poroki v stolnico iz drugih ljubljanskih župnij, dva pa iz župnij izven Ljubljane. Najstarejši ženin je imel 49 let, najstarejša nevesta pa 40 let. Najmlajši ženin je videl 22 pomladi, najmlajša nevesta pa 19. Vdovec je bil samo eden. Vdova se ni nobena poročila. Oklicanih je bilo 33 parov.
Rojstva. Rojenih je bilo 24 otrok, med temi 9 dečkov in 15 deklic. Vsi otroci so bili rojeni v bolnišnici in Šlajmerjevem domu in drugih sanatorijih Gotovo je to edinstveni slučaj in znamenje socialnih razmer časa, da ni bil noben otrok rojen doma. Tako ni v roistni knjigi noben otrok vpisan z zaporedno številko. Od
obstoja stolne župnije se še to ni zgodilo.
Smrti. Doma je umrlo 16 faranov ,v bolnišnici oziroma v sanatoriji tudi 16. Kot vzrok smrti j« v osmih slučajih vpisana tuberkuloza, v 4 primerih rak, za ostarclostjo so umrle 4 osebe, za kapjo ena oseba. Povprečna starost letos umrlih znaša 61 let.
Obisk stolnice In posebno pobožno zbranost vernikov je pritegnila milostna podoba brcz;onr,k4 Matere božje, katera je od 29. maja v stolnici, torej prav od rojstnega dneva njenega velikega častilca pok. nadškofa dr. Jegliča. Posebno lepe so pobožnosti, ki se vrše ob nedeljskih večerih pred sliko Marije Pomagaj. Naš vladika <fr. Rožman nas je hrabril in učil v postnih pridigah, govoril svečano ob velikih praznikih in nas posvečeval Mariji. Povabil je v stolnico male, tolažil in dvigal je bolnike, učil je vse in kazal pravo pot v temi naših časov. Verniki so napolnili stolnico do zadnjega kotička pri vsaki pridigi, ker so vedeli, di jim govori od Boga dani učitelj in vodnik, ki mu je skrb za njihove neumrjoče duše.
Fara sv. Petra
Rojstna knjiga izkazuje za 1. 1913
skupno 423 rojstev, in sicer se je rodilo 225 dečkov in I9S deklic; od teh je bilo 5 parov dvojčkov, 6 nezakonskih in 6 mrtvorojenih otrok. l>oma se je rodilo 37 otrok. Vcčir.a otrok pa se rodi v bolnišnici in sanatorijih. V bolnišnici se je rodilo 143 naših otrok; v sanatorijih Leoni'šče, .šlajmarjev dom in Emona pn je zagledalo luč sveta 2-t3 otrok, ki so vsi vpisani z zaporedno številko v naših rojstnih maticah, niso pa vsi naši župljani. Od v sanatorijih rojenih odpade na našo župnijo 13 otrok več kot lani. V prirastek domače fare gre od 423 rojstev 243 otrok, in sicer 122 dečkov in 123 deklic.
Mrliška knjiga izkazuje 324 umrlih, od teh 161 moških in tf>3 žensk. Umrlo jih je na domu 96, v Splošni bolnišnici 76, v Zavodu za novotvorbe 29, v Mestnem zavetišču za onemogle 4.8, v sanatorijih 56; 19 jih jc umrlo nasilne smrti.
Na domačo župnijo jih odpade od umrlih 192 in to 94 moških in 98 žensk.
f'e primerjamo rojstva in smrti v fari, moremo letos ugotoviti prirastek ljudskega življenja za 53, in sicer 29 moških in 24 žensk, napram lanskemu deficitu, ki je znašal —29.
Med umrlimi so dosegli mnogi visoko starost: 55 jih jc bilo starih nad 60 let, 65 nad 70 let, 46 nad SO let, 6 pa jih je doseglo celo 90 in več let. Najstarejši je bil Vičič Ivan, delavec iz Mestnega zavetišča; ki je dosegel starost 94 let; 93 let starosti so še dosegli 2 ženski iz Mestnega zavetišča in t iz Bizovika.
Med vzvoki smrti se navaja 66 krat starostna oslabelost, 54 krat rak, 21-krat jetika, 16krat'kap; drugi so umrli za drugimi boleznimi in vzroki.
Poročna knjiga ima vpisanih 126 novoporočenih parov; 30 manj kot v letu 1912 in skoraj za tretjino manj kot v normalnih čnsili. M'cd novoporo-čenimi je prišlo 18 pnrov iz tujih župnij, 4 domači pari pa so se sli poročit drugam; 1 zakon je bil poveljavljen.
Župnija Marijinega oznanenja
28. marca, na praznik Marijinega oznanjenja, smo slovesno obhajali »žegnanjec. Prevzvišeni gospod škof jo govoril slav-nftst no pridigo in nato. bral pontifikalno svelo mašo. Med mašo je pel zbor ob spremljanju opernega orkestra Sattner-jevo - Missa Seraphicac. Popoldne je blagoslovil Prevzvišeni v Lavretanski kapeli za glavnim oltarjem dve umetnini mojstra Plečnika: velik bronast križ, ki je pri nas le začasno, ker jc namenjen za , grob dr. Antona Korošca, in oltarček iz i belega marmorja s sliko sv. Jude Tadeja. I II. julija je pel svojo novo mašo naš Maran, proč. g. Ciril Lavrič. Slavnostni
govornik je bil novomašnikov slric g. svetnik Klemenčič. Med novo mašo je prepeval ob spremljevanju opernega orkestra pevski zbor Velikih Frančiškovih križarjev, ker je gospod Ciril Lavrič prvi novomašnik, ki je izšel iz njihovih vrst.
1. decembra so imeli v naši cerkvi duhovno obnovo možje in fantjo — begunci. Udeležba je bila sijajna.
Rojstna knjiga: Rojenih je bilo 139 otrok (13 več kot lani); od teh doma 0, v bolnišnici 81, v Emoni, Slajmerjevem domu in Lconišču 49. Dečkov je bilo 09, deklic pa 70; nezakonskih 5. Razveseljivo je, da se zadnja leta število rojstev dviga.
Mrliška knjiga: V večnost je iz naše župnije poromalo 105 faranov (13 manj kot lani); od teh 52 moških in 53 žensk. Doma jih je umrlo 52, izven župnije pa 53. Najstarejši moški jc dosegel 90 let, najstarejša ženska pa 93 let; najmlajši deček 11 let, najmlajša deklica pa 8 mesecev. Knjiga izkazuje dva samomorilca.
Poročna knjiga: Zakrament sv. zakona je sklenilo 109 parov (14 manj kot lansko leto). Domačih porok je bilo 91, tujih pa 18; 8 našeh zaročencev se je poročilo izven župnije. Najstarejši ženin je bil star 77 let, najstarejša nevesta pa 55 let; najmlajši ženin jo dopolnil 21 leto, najmlajša nevesta pa 18 leto.
Pri sv. Jakobu
Letos 1. marca je umrl gospod Janko Barle, ki je 30 let župnikoval pri sv. Jakobu. Po razpisu župnijo je bil že 31. julija imenovan za novega župnika g. dr. Arnejc Janko, dotlej Župnik na 13reznici, a od italijanske oblasti je bil polrjen šele po 1. sep!eniwu. Nastopil je mesto s 5. septembrom, ko ga je arhidiakon dr. Klinar Tomaž slovesno umestil.
V	župniji so bili rojeni samo trije, a v ljubljanskih bolnišnicah 73 otrok. In vendar šteje župnija do J7000 duš. Pred, 50 leti pa je bilo rb.jenih* 181 otrok, dasi j jo bilo število' župljanov za 2000 duš manjšo od današnjega.
Umrlo je doma 38, v bolnišnicah 33. skupno 71 faranov.
Poročenih je bilo 60 parov (lani 54); najstarejši ženin v 79. letu je vzel 30-letno nevesto, a najmlajšo 16-letno nevesto je pobasal 25-letni Italijan.
Tudi zlato mašo je gledal sv. Jakob na Vnebovzetje Matijino, ki jo je daroval njegov nekdanji kaplan gospod dr. Gregorij Pečjak,
Pod trnovskim zvonom
Rojenih 129, 4fi manj kot lani. Največ jih je bilo rojenih v bolnišnici, in sicer 92, v Klajmerjevem domu 21, doma 15, v Lconišču eden. Bilo je 07 dečkov in 62 deklic.
Umrlo jih je 90, 19 manj kot lani; zopel največ v bolnišnici, in sicer 51, doma 32, v šlajmerjevem domu 4, v Leo-nišču 1, ponesrečila sla se 2. Moških je umrlo 52, žensk 38. Med njimi jih šest še ni doživelo 10. rojstnega dne. V starosti od 70 do 80 let jih je umrlo 21, od 80 do 90 pa šest, nad 90 pa trije.
Porok jo bilo 57, 19 manj kot preteklo leto. Doma 51, zunaj fare šest. — Najstarejši ženin je bil star 73 let, najmlajši pa 22. Najstarejša nevesta je bila stara 44, a najmlajša 17 let.
V	preteklem letu smo izgubili našega dobrega gospoda kaplana Marijana Krein-žarja, ki je po vsej verjetnosti postal žrtev brezbožnega komunizma v Srbiji. — Zapustil nas je tudi dolgoletni cerkovnik g. Miha Ravnikar. — Službo kaplana pa je nastopil pri nas g. novomašnik Stanko Perčič.
Vse ženske in dekliške Marijine družbe vabimo k izročitveni slovesnosti oltarnega prta Mariji Pomagaj, Slovesnost bo v stolnici na novega leta <lan ob tri četrt na pet po;>oldne po sledečem redu: 1. skupni rožni venec; 2. cerkveni nagovor, ki ga bo imel prevzv. g. dr. Gregorij Rožman. Po govoru obnovitev posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu (papeževa |»o-svetiicv — prinesite s seboj) in za za ključek pete litanije.
Duhovnu obnova ih može In fante ho
v nedeljo, 2. januarja, ob 17.30 in v ponedeljek, 3. januarja, oh 6.10 v uršulinskl cerkvi i običajnim cerkvonlm opravilom.
lieguncl in bivši Internirane! z dežele — v sredo, 5. Januarja, ob 17 In na praznik,
1.	januarja, oh 18.30 vsi v frančiškansko cerkev.
Sv. maša zadušnlea. V ponedeljok, dne S. Jan. ob 7 v stolnici slovesna maša zaduš-nica za pokojno učiteljico in pevko stolnega kora gdč. Maro Plrčevo ob oblotnici njeue smrti.
Krlianska moška Marijina družba Ima
daoes v soboto redni mesečni "shod. Prlče-tek ob petih zvečer. Po adoraeljl In govor, nato dnrovanjo za namen« družbo, litanije in blagoslov z Najsvetejši m.
Namesto venca na grob g. VinkB Loči«-nik poklanja pevski zbor na Kodeljevem 200 lir Vtncencijovi kouforenct na Kod-»lj»-vem.
•Prerod« bo Imel na novega leta dan
oh 8.30 »v. mašo prt brezjanski Mariji * stolnici. Udeležba za člune obvezna.
Mesečne podpore za deeeinber bo urad za ovidenco in podporo vojnih ujetnikov ln civilnih interniruncev na Poljanski costl 2 izplačeval 4. januarja 1!144 ves dan za vojne ujetnike. Od 5. januarja naproj za civilno iuterniranco. — S eeboj jo prinesti osebno Izkaznico in Izkaze, kakor jo to bilo objavljeno v dnevnem časopisju od 10. dec. 11)13.
Ravnatelj III. In IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča vse učence, da se po božičnem odmoru do nadaljnjega pouk ne bo mogel vršIH. Kadar bo mogoče začeti s poukom, bo sporočeno po časopisih.
P.rlvnlce In česnlnlce bodo v nedeljo,
2.	januarja, dopoldno odprte.
Pestra prireditev »Zimske pomoči« bo danes ob 17 v frančiškanski dvorani. Nastopijo mladi godbeniki pod vodstvom prof. g. Potočnika, sestre Finkove bodo zapele najlepše božične ln domovinske pesmi ln znani fantovski pevski zbor nam bo nudil izroden užitek. Vstopnico so v prodprodaji pri Sfi-ligoju.
Rokodelski oder. Difne«, m praznik Novega lota bodo na »Rokodelskem odru« uprizorili najmočnejše odrsko dolo slavnega pisatelja Tlmmormansa: »Trije kralji«. Delo je po evoji globoki In kristalni vsebini res vredno, da si ga vsak, ki Ima smisel za dobre gledališko Igro, ogleda. Obisk vsem toplo priporočamo. Vstopnico so v predpro-dajl danes od 10-12 in 14 do pričotka predstave v društveni pisarni, Petrarkova 12-1.
Blagoslovljeno in
mirno novo leto
želi vsem svo.im cenjenim odjemalcem
mizarstvo Vcnturini
LJUBLJANA - RARJE Florjanska ulica
NA ZALOGI ZOPET KUHINJSKE OPRAVE
Kupujte prelepo knjigo »Slov. knjižnice«
»OSAMLJENA«
ki jo je spisal eden največjih francoskih pisateljev Hene Razin. Vsebina knjige .je vzeta iz dobe, ko so v Franciji začeli preganjati redove. # Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah.
Izplačevanje podpor. Škofijska dobrodelna pisarna sporoča, da se bodo za mesec januar Izplačpvale podporo v naslednjem rodu: V ponedeljok, 3. januarja, od A—O, v torek, 4. januarja, od H—O, v sredo, 5. januarja, pa od P—Z. Za dijako pa v soboto,
8. januarja.
Slovensko planinsko društvo Ima sodaj svojo društvene prostore v Ulici 3. maja 5, (prej Aleksandrova c. 5) v prvem nadstropju. Med uradnimi uramf sprejema društvena pisarna plačilo članarine za 1944 in naročnino »Planinskega Vestnika«.
NI še prepozno za nakup Družinske p. a-tiko, vendar jo treba z nakupom jotrleti, kor jo no bodo vnovič ponntisnili in se zaloga z vsakim dnem vidno manjša.
II. vnanja Marijina kongregaclja pri uršulinkah v Ljubljani ima jutri, 2. januarja, ob 14.30 siiod. — Voditelj.
Danes premislite naslovno ntran »Dnhcv-nega koledarčka. 1944. Dal Bog, 1a bi se uresničila slikarjeva Ideja: v letnici li>44 oljčna vejica z napisom: Bodi bla^osl )vljo-nol — Širite koledarček »Knjižici. .V-anu lo eno liro.
Važno za vsakogar sedaj In v bodoče je znanje strojepisja, stenografije, knjigovodstva Itd. Praktično strokovno znanjo, potrebno v zasebnem ali javnem poklicu. — Novi tečaji prično 7. januarja. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. — Na razpolago novi prospekti: Trgovsko nčlllšče »Clirlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
Učite se strojepisja. Novi eno-, dvo- lit trimesečni tečaji prlčn0 7. Januarja. Desetprstna učna metoda. - Največja moderna strojcpisnica, raznovrstni stroji. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. — Posebni to-čaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo itd. Izbira predmetov po želji. - Na razpolago novi prospekti: Trgovsko nčlllščo »Clirlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Obisk pri angelclh. Kjet Na frančiškanskem odru na praznik sv. Treh kraijov ob petih popoldno. Razvedrilo pri naših najmlajših otrocih stolno kongrcgaci jo. Trt igri nastopijo: JczuSčck, Marija, sv. Jožef, sv. Cecilija, sv. Peter, luna, zvezde, noč, jutro in angelci. Prisrčno vas vablmol — Vstopnico v prcdproilajl v trgovini Sfilisoj,
Dijaki lnje ln vlsokoiolel-ke, ki nimate rednega pouka, porabite «voj prosti ča» vi koristno svrbo, da to priučite prakti nlh predmetov: strojepisja, »tenograflje, knjigovodstva itd. Novi tečaji prično 7. januarja. Izbira predmetov po ieljl. — Učnina zmerna. — Informacije ln vpisovanje dnevno. — Na razpolago novi prospekti: Trgovi sko nčlllšče »Chrlstofov učni lavod«, Domobranska IS.
Uspešen pouk la dijake arednjlh, m»-> ščanskih In IJudBklh Kol se vrši dnevna ličnem zavodu KorepetlorlJ, Mestni trg 17-1. Posebno priporočljivo onim, ki nimajo rodnega šolskega pouka in privatistom. Informacije dnevno od 9—12 ln od 14—16.
Cenj. starše dijakov In dijakinj gimnazij 1 n prlvatlste vljudno opozarjamo z ozi-rom na bližajoče se semeatro, da bomo i januarjem otvorill še nokaj novih oddelkov iz vseh srednješolskih predmetov, predvsem za matematiko, nemščino itd. — Poučujejo profesorji z dolgoletno prukso. Odlični uspehi, stroga disciplina. — Zaradi uspešnega dela jih vpišite takoj prve dni januarja, da ne ho prepozno. — Vodstvo učnlli tečajev »Pomoč pri učenju In Instruk-clje«, Miklošičeva cesta 12, I. nadstr., \ prostorih PDZ — Delavska zbornica.
Vstopnice za »Slovenski božič« bodo naprodaj v nedeljo, 2. Januarja, od 10—12 In od 15 dalje pri blagajni frančiškanske dvorano. Vse one, ki so odšli pri zadnji predstavi brez vstopalo vabimo, da »1 iste nabavijo v predprodaji. Ves čisti dobiček je namenjen izključno le zimski pomoči.
Neko« Je slovenski kmet v sreči In zadovoljstvu obhajal sveti večer. Veselje je prevladovalo v njegovi hiši na božično nofl in molitev jo donela do neba. Pns pa je Sel evojo pot ln v naSI lopi domovini «e je innogokaj spromenilo. Komunizem Je razbil srečo in zadovoljstvo, pobil množico nedolžnih ljudi, požgal in oropal nešteto domov, da je ostalo le kup razvalin. Kako Je bilo v tistih lepih časih miru in srečo ln kako danes v grozi in obupu praznuje nafi ubogi slovenski kmot avoj božič, boste vi-doli V nedeljo. 2. januarja, ob 17 v frunči-ška nskl dvorani.
Dijaki, dijakinje! Tudi v novem letu 1944 hom0 nadaljevali z našimi specialnimi In-strukoijaml za vso predmete, meščans ,ih In ljudskih Sol. Posebna ponavljalnlca (korepe-titorij) »N apredek« namenjena pre Iviera nižješolcem. Posebni tečaji matematike ln modornih jezikov. Oddelki za privajate. Prednost naših instrukcij so lepe pintne učilnice v središču mesti, kj>,r se vrši pouk v strogo ločenih skupinah po razredih tn Po predmetih. Prospekti na razpolagi. Vpisovanje dnevno. Sperljalne strokovne ln-strukclje. Kongresni trg MI.
Objava. Novi tečaji vseli tnjlh Jettkov In strokovnih prrdmetov (knjigovodstva, stenografije, strojepisja Itd.) prično 5. januarja. Pouk po najnovejših in najuspešnejših metodah. Prvovrstni profesorji. — Dnevni in večerni — začetni In naprednejši oddelki. — Prospekti na razpolago. Vpisovanje dnevno. Trgovski zavod, Kongresni trg 2, II. nadstropje.
Naročnike pošte llahch
prosimo cenj. obvestila, če se jim naši časopisi redno dostavljajo. — Vse event. reklamacije sporočite lakoj naši upravi.
Pecilni prašek v odlični pred-vojni kakovosti izdeluje 2ikin laboratorij.
Zahtevajte AMIDON tablete proti glavobolu, nevralgiii, gripi, influenci in revmatizmu. — Dobite jiia v vsaki lekarni.
Za deslnfpketjo ost In grla Pornlco tablete. Dobite v vsaki lekarni.
»Dolorez« tablete proti gripi, revmstlz-mu, migreni, glavobolu In zobobolu priporoča lekarna Mr. Bahoveo.
Onerno gledališče
Sobota, 1. decembra, ob 16: »Prodana ncv»-
sta«. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja, 2. Januarja, ob 16: »Netopir«. Ope-
rota. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 3. januarja: Zaprto.
Vsi otroci, ki so sodelovali pri mladinski opereti »Princeska ln zmaj«, naj se zgla-ijo v ponedeljek, 3. januarja med 14—1C zanesljivo v Operi.
Dramsko gledališče
Sobota, 1. januarja, 0b 16.30: »Cvetje t jeseni«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Nedelja, 2. januarja, ob 16: »Nevesta s krono«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Ponedeljek, 3. januarja: Zaprto.
Rokodelski oder
Sobota, 1. januarja ob 16.: »Trije kralji«
Frančiškanski oder
Sobota, 1. januarja, ob 17: Pestra prireditev za Zimsko pomoč.
Poizvedovanja
Zgubil sem črno nalivno pero znamke »Ibis«. Prav lepo prosim najditelja, da ga proti najdenim' odda v upravi »Slovenca«. Sem dijak in, saj veste, dijak brez peresa jo kot vojak brez puške.
Zgubila sein od 21.—22. decembra sivo, volneno jopo od Ljudsko tiskarno do Ko-lodvorsek ulice. Ker som revna, lopo prosim osebo, ki jo jo našla, naj jo prinese proti nagradi v mlekarno Janežič, Poljanska cesta.
JXe6u> novo (Leto
želi svojim cenjenim odjemalcem
KRŽE FRANC, VRHNIKA
PUH1STVO Skladišče: Ljubljana, Rleiweifova ces-ta 47 b (poleg kavarne Ma.iceri)
Iz Novega mesta
Ur. 1'ERKO SLAVKO, špecijalist za ženske bolezni in porodništvo ordinira na Ljubljanski cesti št. 40 (restavracija Osolnik),	4
Prvi božič slovenskega domobranca-novinca
Misli iz dnevnika, ki ne pride več vsak dan na vrsto
ob vhodu. V kot ob jaslicah in drcvescu
Ubogi dnevnik! S« ti že pozna, da je puška zamenjala pero. Samo v praznikih ima tvoj prijatelj Jasa zale. Ob delavnikih pa kaj kratko opravita. — Kaj hočemo: prvo je dolžnost, drugo pa so prijetni spomini. Kljub temu pa je v njih košček srra, ki razodeva, kakšni so slovenski domobranci. Lahko se zanesemo nanje. Za bodočnost domovine bodo skrbeli s srcem in krepko pestjo taki lautjo, kakor jih riše ta dnevnik.
Ljubljanski grad, 27. dec.
l*o nekaj dnevih razporejanja smo bili tako urejeni, da smo lahko začeli z vež-banjem.
Ne smete si misliti, da je to kaj hn-'dega za nas; saj smo prav po to prišli sem gori, da se izvežbanio in izučimo za premikanje in borbo. Gotovo ste že videli Šolarja, ki se odpravlja v prvo gimnazijo, kako težko pričakuje dneva, ko bo prestopil visoki gimnazijski prag, knko skrbno posluša prva predavanja in dela prve naloge. Prav tako smo mi — prvo-šolci v naši vojski — pričakovali dneva, ko bomo stopili v vojašnico, s prav takšno vnemo smo začeli mi ondan z vajami.
Zbor brez plaščev
Po zajtrku je bil zbor brez plaSčcv. r>Aha,< smo takoj vedeli, kaj bo, »vežbat se bomo šlil« In res, naša četa ni zavila iz gradu proti mestu, ampak • premo« po drevoredu. Od čete so se ločili vodi: eden je zasedel ravnico takoj ob gradu, drugi se je pomaknil do Sanc, tretji se je razvrstil po Cesti na Grad. Pa smo začeli najprej po desetinah, potem po vodih naznduje pa že z vso četo. Ze prvi dan smo se naučili vojaške a, b, c — osnovne premike.
Imamo res lep prostor za vežbanje. Mislim, da si lepšega ne bi mogli izbrati v vsej Sloveniji, vsak bi bil bolj pust. Saj s,-no sredi mesta, a vendar do nas ne sega njegov hrup. Na povelje »mirno«, ko je treba gledati naravnost predse, se ustavi naš pogled na Kamniških planinah ali na Krimu, ob povelju »na mestu voljno« pa lahko uživamo nad panoramo Ljubljane: gVdnnio ulice in trge, po njih p i f rne pike, ki se jim vedno nekam mudi. To sle vi, ki hitite na trg ali na delo, Poglejte kdaj proti Gradu, morda boste tudi vi nas videli! — Tudi za »marš-marš« imamo prav primerne terene: po obrovu navzdol do bodeče žice in nazaj. Zadnjič smo se smejali tovarišu, ki je moral iti »mnrš-marš», pa je bila naša škodoželj nost takoj kaznovana! »Vsa desetina marš marš do žicel« Pa smo tekli in ko smo prisopihali nazaj, smo se vsi še bolj sme jali.
Pozdrav je zrcalo pravega vojaka
Ko smo znali »mirno«, »na mestn volj no«, »voljno« in druge najosnovnejše sta ve, je bilo predvsem potrebno, naučiti se pozdravljati. Saj je bilo res nerodno iti v mesto, ko nisem vedel, ali bi se znan cu priklonil, ali bi ga pozdravil po vo jaško. Tudi pred častnika stopiti je bilo težko. Kadar sem moral govoriti s kom višjim, sem zmerom prej vprašal: »Ali moram pozdraviti?« »Seveda moraš. Ker pa še ne znaš, ti ni treba.« Zdaj pa že znamo, prav strumno!
Toliko smo vadili, da skoraj nismo imeli časa misliti na božične praznike, ki so bili pred durmi. Samo mimogrede in kakor od daleč smo slišali, da se pripravlja božičnica, da bomo imeli prosto in podobno. Na dan pred božičem opoldne pa je nastopil za nas božič v vsej slovesnosti in prisrčnosti.
Takoj po kosilu smo smeli v mesto, a s strogim naročilom, da bomo do pol štirih nazaj.
Božično veselje domobrancev
Nekaj minut pred četrto smo že stali y tesnih vrstah v grajski viteški dvorani
smo se postavili pevci. Prižgali smo svečke. Jcknito je povelje »mirno« in v dvorano so slopili g. podpolkovnik Krener, podpolkovnik Dežman, poveljnik Grada, in drugi častniki. Po obhodu čete so dali znak za začetek naše male prireditve.
Za odrom smo imeli skrit kmečki kvintet, boleli smo malo presenetiti gospode poveljnike. Godci so nam intonirali Sveto noč in pod nizkimi oboki je zaplavala mirna, ubrana svetonočna pesem. Peli smo jo vsi: Ljubljančani in brezdomci od vseh strani. Tako nas je zajela, da se ni nihče spomnil na dom iu božič med domačimi, vse nas je povezala v eno samo družino.
Ko je izzvenela pesem, je stopil k drevesu g. podpolkovnik Dežman. Spregovoril nam je, njegove lepe besede so nam bile v popolno zadoščenje. Ni govoril samo kot vojak, ampak je še enkrat potrdil našo skupno ideologijo. Ne bo nam treba drugega, kot poslušati take poveljnike in iti za njimi.
Po govoru je moški zbor zapel štiri pesmi; zadnja, himna Slovenski domobranci, je vse tako navdušila, da smo jo morali pozneje na povelje g. podpolkovnika Dežmana ponovili. Takoj za petjem je kvintet zaigral Triglavsko koračnico. Dodali so še nekaj valčkov in polk, ob domačih zvokih se je dobra volja stopnjevala. Naša skromna prireditev je tako navdušila tudi poveljnika domobranstva.
podpolkovnika Krcnerja, da je stopil pred drevesce in nam spregovoril nekaj prisrčnih in spodbudnih besed. Ker je moral obiskati še druge vojašnice, smo božičnico zaključili. Preko dvorišča smo brundali vesele melodije, ki smo jih slišali pri božičnici.
Skrivnost sv. večera v vojašnici
Planili smo v tople in lepo pospravljene sobe. Mize so bile obložene z dobrotami, bolje, da vam jiin ne naštevam! Hiteli smo poslavljat jaslice, ki jih je bil vsaki sobi poskrbel g. kurat, in razdeljevat božične darove. Vsak domobranec je dobil poleg navadnega obroka še kilo jabolk, kilo piškotov, ribjo konzervo, škatlico cigaret, bonbone in čelrt litra konjaka Posebno s konjakom je bil križ: ker nismo imeli kozarccv, smo ga delili kar z žlicami. Naši kuharji so bili prav na sveli večer odprli kuhinjo; za ta slovesni do godek so skuhali čaja, da ga je lahko vsak dobil po mili volji. Prinesli smo si ga polne skodele. Sedeli smo po pogrnjenih ležiščih in razvrščali okrog sebe do brole, ko je pomolil tovariš glavo skozi vrata in naznanil: »Fantje, pripravite se g. kurat bo prišel kadit po sobah!« »Saj res!« Pokleknili smo, ugasnili luč, tako da so svetile samo svečke pri jaslicah in začeli moliti rožni venec. Vstopil je g. kurat in izvršil lepi slovenski božični običaj. Ko smo odmolili tri dele rožnega
peli Sveto noč. Kaj takega bi morali videti I V tajinstveni svetlobi v tesnem krogu okrog jaslic smo peli počasi in iz srca: »...mir ljudem na zemlji žele...« Iz prisrčne zamaknjenosti nas je zdramila luč, ki jo je prižgal tovariš in tedaj smo si vse vprek voščili. Vsi vsemi Enemu si voščil vesele, drugemu debele, tretjemu blagoslovljene, četrtemu svetega Štefana, petemu novo leto, Šestemu: »Saj veš!«, sedmemu ne vem kaj! Potem pa spel znova!
Nekaj časa smo med dovtipi in šalami hrustali sladkosti tega sveta, pa se je zgodilo, da so za hip vsi glasovi utihnili, lahko bi rekel: »...in nastala je velika tišina.« Kaj je bilo to? Ali je bil spomin, ali je bila skrila podzavestna misel na dom in božič v dom: iči hiši? Itog ve, kaj je bilo; vsi smo prisluhnili tišini in se zasmejali: »Fantje, kako lep sveli večer imamo! Lepšega ko doma! Nikdar ga ne bomo pozabili!
noč, miza je bila vsa bela, na njej rosna steklenica črnega vina, v vsakem vorIu hleb belega kruha, na vsakem rdeče jabolko, ovito z rožnim vencem... Izza peči je vzdihnila mama: »Jo, kade so Miku i Lojze nočeš?« In od mize je dvignil oče oči iznad starega časopisa: »Itog zna, kade so. Da so mogli kunči nočeš dojt do-mal« Pa niso mogli... To so bile sanje, je prišla še misel: Kaj pa, ali je res bila naša miza še bela, ali so oče in mama in brat in sestre obhajali božič kot nekdaj?
Bridka božična misel! Na srečo so zatopotali na hodniku veseli koraki, naša vrata so zaškripala, v sobo je stopilo nekaj razposajenih fantov. »Kaj, žive duše nikjer! Pač! Glej ga, kaj pa li, sam?« Pri
Vaja napravi mojstra
Prazniki so minili nenadoma, kot so l.ili prišli. Sv. Janez nas je našel že pri polnem delu. Za lepcž.ni dan bi bili lahko šli že s puškami v tepežkel Ker pa ne bi bili znali z njimi še dobro »tepsti«, se zdaj prav pridno učimo: »Puško na rame!« in »Puško k nogi!« Vežbat hodimo tudi ven, na Rakovnik in no Stadion. Naš g. poveljnik hoče, da bo naša četa vzor drugim; nikdar mu nismo dosti hitro v zboru, nikdar mu vrsle zadosti ne poravnamo. Pravi: »Kadar smo pri delu, delamo, kadar pa smo pri konjaku, pijemo!« Ce nas vpraša: »Hazumetel« mu moramo odgovoriti: »Razumemo!« lako krepko, da mora pasti v nezavest. Pa se nam
stopil sem, se poskusil narediti veseleRa, | to dozdaj še ni posrečilo! kot so bili oni in prisluhnil njihovim do- Po novem letu pa bomo začeli z vežba-življajcm svetega dne.	I njem za borbo.
Zahvala ranjenih kočevskih domobrancev
Vsi kočevski domobranci, ki smo ranjeni od oznanjevaleev rdečo »svobodo« prebili božične praznike v bolnišnici na Studencu, se prav vsem, ki so nam med • prazniki na kakršen koli način lajšali
Kmalu je živžav nekoliko pojenjal,	rnznomtne ,eiav0 prisrfno zaltva-
okrog luči so se razprostrli časopisi, na |jujpmoj
vrsto je prišel celo tarok in remi.	Ta 7ahva)a naj vp|j„ posebno obema
Proti deveti so se začeli zbirati na predstavnikoma vojaških oblasti, nein-hodniku. »Kaj bo? Za kaj pa oni oder j škenui in slovenskemu generalu, ki sta na koncu hodnika?« Po sobali je šlo nas obiskala in ob stiskanju rok imela povabilo: »Fantje, pridite poslušat na hod ga vsakega prijazno in zaupanja polno nik!« Na zasilen oder se je stisnil moški besedo.
zbor in zapel vrsto najlepših božičnih pc- Dalje naj velja ta zahvala vsem or-smi. Prišle so na vrsto tudi posvetne, naj- ganizatorjem za zbiranje in razdeljeva-liolj so navdušile: Vasovalec, V boj in „j0 obilnih, za nas nabranih darov. Mlatiči. Tudi kvintet nam je zaigral ne- prav tako se zahvaljujemo vsem dokaj poskočnih, na kar se je pojavila na • hrodušnim darovalcem, ki sle v tako ulru cela igralska družina — brala Ogri- j težkih časih, kakršnim ni primero, dana — in nam zaigrala Odpovedanega rovati za nas občudovanja vredno da-Othella. Čez čas sla nastopila še Suri in rove. Zahvaljujemo se iz srca tudi še Muri s svojimi dogodivščinami, ki smo j vsem našim sorodnikom, zvestim sotrud-se jim do solz nasmejali. Nekdo je po- pikom domobrancem, ter prijateljem in
gledal na uro: »Tri četrt na 12, brž k pol-nočnicil«
Domobranska polnočnica
Saj res, na Gradu smo imeli pravo pni-nočno svelo mašo, natanko opolnoči! Kapela je bila nabito polna; med polnočnic.o, ki jo je daroval g. kurat, smo peli ob j spreniljevanju majhnega orkestra božične pesmi. Skoraj vsi domobranci so šli med polnočnico k sv. obhajilu.
... in rodni krov svetega dne
Na sveti dnn pa je bilo na Gradu dokaj pusto; vsi smo bili za dva dni prosli. Pri kosilu nas je bilo prav malo, popoldne pa je ostal menda dežurni sam. Hodil sem po mestu, bil sem že pri vseh znancih in ko proli večeru nisem več vedel kam, sem jo mahnil domov na Grad. Stopil sem v sobo: nikogar! Spustil sem se na ležišče in prišle, so misli in sanje kakor božični goslje: tam nekje daleč, 130 kilometrov od tod, so snoči v topli, svetli sobi poslavljali jaslice in molil
znancem, ki so nas od blizu in daleč hodili in še hodijo obiskovat, ter natn nosili in še nosijo lepili darov in težko pričakovanih novic.
Za vse to se vsi vsem iz srca zahva-
ljujemo in hvaležno kličemo: Tisočkrat Bog povrni!
Za novo leto pa vsi ranjeni kočevski iomobranci iz srca želimo, da hi se že v nastopnem letu 1944. ves svet zbudil iz. zaslepljenosti brezverskega komunizma in nastopil pot, katero in kakršno užaljeno božjo veličanstvo od nas vedno zahteva.
7. uresničitvijo teh naših želja pa smo lahko prepričani, da so bodo v bodočem letu izpolnile vsem narodom tudi želje po tako težko pričakovanem miru, katerega mi domobranci Vnm vsem za prihodnje leto prav iz srra želimo! Domobranci iz bolnišnice na Studencu.
Zahvala
Gospodu prezidentu pokrajinske uprave, divizijskemu generalu Leonu Rupni-ku, so vsi uslužbenci in uslužbenke-umobolnice na Studencu najlepše zahvaljujemo za denarni znesek, ki smo ga prejeli za božičnico.
Iskreno Vam želimo, gospod prezl-dent, srečno in zadovoljno novo leto!
Uslužbenci umobolnice na Studenca.
venca, smo pred jaslicami šc enkrat za- tri dele rožnega venca; luč je gorela vso
Slowenische Landcswelirmanner bei der Friilistiicksvertcilnng. T vrsti so lonci, v vrstah pa fantje, kadar dele »umetniki« iz nove vojaške grajske kuhinje dobrote za pod zobe.
Lojzu Matičiču v spomin
■■■n.'.	Čeprav je pre-
1 51 cej rdeče zapisana naša vas, imamo tudi Rakovci v teh časih svojega niu-Čenrn, to jo Zlin-cov Lojz — trgovec Maličič iz Begunj.
Človeka, kot je bil on, redko srečaš v življenju. Zaradi vojne je preživel svojo šolsko dobo ve! na gmajni kot v Soli, vendar se je vsak, kdor koli jo z njim sodeloval, čudil, odkod jemljo svojo bistroumnost.
Bil je pristen Kraševec, sloke postave, skromen in preprost, pa z vsem zadovoljen, odkrit, v svojih načelih nepopustljiv, v mišljenju povsem samostojen; za resnico in pravico bi žel v smrt. V govorjenju je HI včasih trd in celo robat, a pod trdo kraševsko skorjo je imel zlato srce. Bog, Cerkev, domovina, Me-nišija in družina mu je bilo vse; za to je živci in umrl. Res iskreno, iz vsega srca je bil pobožen, vsakdanjo maše in sv. obhajila ni zlepa opustil. V njegovi družini je vladni krščanski duh, zvečer je vedno sam molil naprej rožni venec.
Marsikaj ganljivega bi lahko povedali Menišovci o njegovi ljubezni do domovine. Zato si ga pa komunisti, ko so ga prvič odpeljali že v maju 1942, niso upali ubiti, ker takega narodnjaka niso mogli proglasiti za izdajalca. — Težka je bila zanj žrtev, odtrgati se od družine in iti v boj na življenje in smrt, a nedolžna kri prvih mučencev, Kovačevih fantov iz Begunj, je klicala in svarila. Zalo je stopil pogumno s svojimi Meniševci v vrsto svetlih borcev za Boga in domovino.
Odkar so ga prvič odpeljali komunisti, se je še bolj poglobil v smisel življenja in smrti. V svoji ponižnosti je rad rekel ob spominu na naše slovenske mti-čencc: »Nisem bil vreden, da bi bil tudi
jaz žo med njimi.« Pa jo priSel tudi
zanj praznik Žalostne Matere božje, prnv na njen god, 15. septembra, se je začel križev pol za naše najboljše Meniševce. Rdeči rablji so peljali naše junake po vseh postajah prav do (iolgote. Matičič. je prišel do poslednjo 15. oktobra, na god svojo ženo in hčerke.
Njemu in njegovim tovarišem v trpljenju in smrti velja: Za malo bridkosti bodo deležni velikih dobrot, zato ker jih je Bog preizkusil in jih jo našel, da so ga vredni. Preizkusil jih jo kakor zlato v topilniku in jih je sprejel kakor prijetne žrtvo in ob sodbi bo poračunali (Modr. 3, 4.)
ZIMSKA rOMOC trdno pričakuje polno prispevkov, zbranih ob silvestrovanju in praznovanju Novega leta po gostilnah in domovih.
Z Gorenjskega
Požrtvovalnost carinske straže. V
Šmartncm pri Litiji so člani carinske straže namestniku okrožnega vodje Haberlu izročili posebej nabran znesek 5000 mark za Zimsko pomoč.
Novicc iz Šmartnega pod Šmarno goro. Lepo božičnico je priredila tekstilna tovarna »Štora« v Zgornjih Gameljnih za vse svoje delavstvo. — Obratni vodja v tovarni čevljarskega pribora »Seta« v Tacnu Ivan Seunig je na svoje stroške povabil vse delavstvo no obratni izlet. — Žene iz občine Šmartno so tudi za letošnji božič razdelile veliko igrač mladini.
Tekme vajencev v Radovljici. Pred nedavnim je bil v Radovljici zbor vajencev iz radovljiškega okrožja. Na zboru so vajenci opravili tudi strokovne tekme iz svojih obrtniških panog. Tekmovalci so bili nu koncu pogoščeni s sudjem.
Vsakdanja ljubljanska kronika
SilTestor nas je pobelil s pršičem
Za slovo od starega leta smo vendarle dobili malo pokušnjo pršiča. V noči na zadnji dan v letu pa je zapadlo neknj centimetrov, toliko da je dobro pobelil strehe. Če smo imeli prve praznike brez snega, ga imamo za druge vsaj skromen ščepec.
j Jaslice, da se jih razveseli srce
' Ko sem zadnjič stopil v Ljudsko knjigarno, sem takoj opazil v njej ljubko novost. Na levi strani vhoda je v kot pritrjena polica, na njej pa umetniške jaslice. Naslikane so na polkrožno stekleno ploščo. Po čudovito ubranih barvah in po značilnem prikazu drže postav takoj spoznaš delo akademske slika-rice Mare Kraljeve. Umetnina, ki ti ob pogledu nanjo postane v duši kar mehko, pa je na učinkovitosti še mnogo prido-\ bila, ko mi je ljubezniv gospod od bla-1 gajne prižgal žarnico, pritrjeno za poslikano steklo. Da bi bilo v žepu še kaj cVenka, pa bi holel imeti doma prav t; ke jaslice. To bi strmeli moji mali, ko bi se jim zvečer v čudovitih barvah zasvetilo jaslice iz kota! Gospej Kraljevi pa za njene umetnine, ki nam ne nudijo le estetskega užitka, ampak nas dvigajo prav v svet božje lepote, prav iskrena hvala!
jt Na stavbah je zavladal mir
Ker je zadnje dneve od severa pritisnil mrzli val, da je jutranja temperatura za več stopinj padla pod ničlo in se tudi dnevni temperaturni maksimum ni povzpel visoko nad ničlo, je na sicer red-kih novih stavbah, kjer je poprej vladalo marljivo delovanje, zavladal y sredo po-
polen mir. Zidarska dela zunaj na prostem so zaradi mraza prenehala. Letošnja stavbna sezona, se pa ni mogla razmahniti, ker so vplivali na njen razvoj mnogi tehtni in važni činitelji. Zasebna stavbna podjetnost je bila močno omejena. Sezidanih je bilo nekaj visokih stanovanjskih hiš ob Celovški cesti v bližini remize, na periferiji mesla pa so zrastle male stanovanjske hišice. Na Galjevici je družba »Malina« srečno spravila pod streho prvo stavbo. Mehanik Remec pa je ob Dolenjski cesti sezidal lepo hišo z delavnico, kamor se je nedavno preselil iz dosedanje delavnice na Dolenjski cesti v Kramarjevi hiši pri Češnovarju. Milo decembrsko vreme je še do zadnjega podpiralo zidarska dela zunaj na prostem.
Koledarske posebnosti leta 1944
Leto 1944 je prestopno leto s 366 dnevi. Začenja se s soboto in konča z nedeljo, ko se je leto 1943 začelo s petkom in tudi končalo s petkom. V letu 1944 je 53 nedelj, ko jih j« bilo letos le 52, je pa so-ma 10 zapovedanih praznikov. Vseh zapovedanih prazničnih dni, z nedeljami in prazniki je prihodnje leto 63, dejansko pa samo 62, ker pade praznik sv. Jožefa na nedeljo. Leta 1943 je bilo 62 prazničnih dni, dejansko pa le 61, ker je padel praznik Marijinega Vnebovzetja na nedeljo. Letos, 1943 je bil v vsem 20. stoletju najdaljši predpust, ko je trajal 62 dni, a prihodnje leto traja predpust samo 47 dni. Pomladna polna luna je v letu 1943 povzročila, da je bila velikonočna nedelja pomaknjena na najskrajne]ši dan, na 25. april, ko bo prihodnje leto ta praznik 9. aprila. Pomladanska luna, po kateri se ravna velika noč, je bila namreč leta 1943
zelo pozna in kakor znano, je velikanoč vselej prvo nedeljo po pomladni polni luni. Letni vladar je Saturn, ki je za Jupitrom največja zvezda premičnica. Velika je za 760 Zemelj. Od Sonca je Saturn oddaljen 1426 km. Prihodnje leto sta dva sončna mrka, popolen 22. januarja in obročast 20. julija. V Evropi ta mrka ne bosta vidna. Prihodnje leto nc bo noben lunin mrk.
Stalni potniki imajo svoj znak
Varčevanje kalorij in podplatov je tudi mnoge navdušene pešake potisnilo v tramvaj. In sedaj je v vozovih tako trenje med potniki, da bi — glede na čase prav za prav morali na kak način izkoriščali toplotno energijo, ki se pri tem proizvaja. Pa še na nekaj me je opozorilo bistro oko! Kot koža pod vplivom sončnih žarkov potemni, podobno upliva pogosio bivanje v tramvaju na obleko — začne se svetiti...
Pa še po nečem drugem spoznaš bojevnike za prostor v tramvaju. Njihov kroj ima manj gumbov, kot jih predpi-sujo mola. Kdor se ni hotel sam odpovedati 7. gumbom opremljenem okrasku na rokavu hubertusa, utegne nekoč pustiti pol rokava v gneči...
Če bi se človek ne nadejal poletja, ko bodo prišli v promet še odprti vozovi cestne železnice, bi sprožil agitacijo za udelavo tretjih vrat v sredi tramvaja in vem, da bi me narod proglasil za »ljudskega tribuna«.
Nove živilske nakaznice
Vsi Ljubljančani so se zadnji čas kaj živo zanimali za nove živilske nakaznice, o katerih so bila že v dnevnem časopisju objavljena uradna pojasnila in navodila. Ljudje, ki navadno zelo skrbno preberejo vsako malenkost o količinah ra-
cioniranih živil, so sprva ugibali, kako ■ naj manipulirajo z novimi »naročilnica- j mi«, ki so vstavljene na raznih mestih izkaznic za olje, testenine, riž in drugo. Praktični trgovci so jim to nazorno pokazali tako, da so v svojih izložbah izstavili živilsko izkaznico ter naročilnice z rdečim svinčnikom obrobili, hkratu pa napisali kratka navodila, kako je treba te naročilnice zadaj na hrbtu podpisati od družinskega glavarja. Prvi je ta nazorni pouk uvedel trgovec g. Anton Verbič v Stritarjevi ulici. In pred njegovo izložbo so se začele zbirati skupine ljudi, ki so pazljivo premotrili cclo živilsko izkaznico. Temu zgledu je pozneje sledil trgovec Motoh na Krekovem trgu. Sedaj so ljudje že praktično poučeni, kako je treba manipulirati s temi naročilnicami. Mnogi trgovci pa so svojim odjemalcem sami šli na roke in jih poučili o postopku z naročilnicami.
Premeten slepar z ženitnim oglasom
Premeteni sleparji znajo izrabljati vse prilike in težave, ki jih prinaša viharni čas s seboj. Tako jo pretkani trgovski potnik, 40 letni Slavko M. objavil v nekem dnevniku oglas, da išče neki upokojenec dobro in pošleno družico. Na ta oglas so je vjela nekoliko priletna Ivanka, ki 6i je prihranila nekaj gotovine za slara leta. Začelo se je dopisovanje. Poroke željni kandidat ji je javil, da biva v Novem mestu. Slavko pa je nastopal kol posredovalec med njim in Ivanko. Vse jo bilo fingirano. Lahkoverna Ivanka mu je verjela in Slavku izročila za bodočega moža knr 1200 lir. Sleparija pa je naposled prišla na dan. Zaradi prestopka prevare je bil Slavko obsojen na 6 mesecev strogega zapora iii 50 lir denarne kazni.
Drsališče »Ilirije« oživelo
Zadnje dni je mraz vsaj v dopoldan^ skih urah toliko strdil H»0, s katerim je bilo polito tenis-igrišče »Ilirije«, da se je mogočo drsati. Starejših ljudi na drsališču še ni bilo videti, pač. pa so otroci prav veselo zabavajo na gladki plošči. — Marsikdo polem prikoraca malce potol-čen domov, pa zato nc odneha; pač po reku pesnika:
»Osel gre enkrat na led, baš to je oslovsko.
Modrec ve: Danes sem pal, jutri bom plesal po njem.«
Karambol na nevarnem križišču
Nekako ob 9 sta vozila dva osebna avtomobila v gosti megli proti Srednji tehnični. Eden po Gorupovi ulici proti Gradišču, drugi od Jclačina proti Aškerčevi cesti. Kljub signalom sta oba s precejšnjo hitrostjo pripeljala na križišče in se kar dobro spoprijela. Butnila sta skupaj s prvim delom, so na mestu zasukala in obstala drug ob drugem. En avtomobil se je še lahko s svojo močjo izvil iz neprijetnega položaja in odkolobaril nazaj v trnovsko stran, kljub precej potrti karoseriji na desnem boku. Drugi je imel tudi »notranje« poškodbe. Obstal je na mestu. Po točni ugotovitvi dejanskega stanu, ki jo jo uvedla ceslna policija, so priklenili »bolnika« na tovorni avto in ga odvlekli v »bolnišnico«. Potnikom so, hvala Bogu, ni nič zgodilo.
IVe, koliko kdo da, ampak koliko bi mogel dati, na to bodo nekoo gledali.
Malo {• delti d« mtn, kjer bi btia
tolikSna mcSanica ljudstev vseh jezikov, kot vprav v južnovzhodni Aziji. Tudi Filipini niso pri tem nobena izjema. Poleg Pigmejcev, ki je tu njih pradomovina. Negritov in Vcdoidov, Igorotov, Tagalo-iiov, Bikolov, Ilokanov, živijo Se Buajci na istoimenskem otoku, in plemo Moro na otokih Sulu, dalje Mangijani na otoku Mindanou, in Tagbanuji na Palavonu
Kitajski priseljenci
Indijci »o priSli z Bornea. Kitajci »o »e priselili, da bi si v tujini pridobili dela in denarja. Že od nekdaj so obstojale tesne vezi med celino in otočjem. Že v predevropski dobi je bila južna Kitajska po trgovini v zvezi s tem otočjem. Sicer je ipanska prepovedala naseljevanje Kitajcev, in tisti, ki so bili že naseljeni, bi se bili morali poročiti z domačinkami in se pokristjanitL Toda Kitajci so se znali že od nekdaj izmuzniti predpisom in so se že a kakega otoka (od 7000 otokov) vtihotapili v deželo, saj je bilo nemogoče nadzorovati vse te otoke, ki od njih niti
p&l mi M j

Eia Maon aos dem Stsmme der Mooros.
— Moški iz plemena Morov.
niso vsi obljudeni. Mimo tega pa so bili marljivi in skromni Kitajci kot delavci povsod jako zaželeni.
Tako je njih število bolj in bolj raatlo. Glede na rokodelstvo in majhne in velik« trgovine so Kitajci prevladovali Fl-lipince. V poslednjih letih, ko je na Kitajskem vojn«, prihaja na Filipine zmeraj več Kitajcev, tako da so že kar težave z njimi in jih bodo morali v bodočnosti vpoštevati tudi v upravi dežele.
Pisana zmeda
če »o Filipinci potomci priseljenih Spancev, potem so »Kasiki« meSanci in Spancev in dom .iink. Od vseh vrojenih ljudstev imajo samo Mangljanl in Tag-banuji posebno pisavo indijskega izvora, ki pa jo jc Spansko-amerižki vpliv odrinil
■ »-*tasr -----■rr^i r~mT~TT - T-r, ilii IH_I
Lična, d3ma storjsiia tcrhlsa
K ttraritmn kostumu nll obleki temne barve ]o videti tale torhlea Jako lična, zla-sM Se, če si narcilIS tudi Se pahovko Iz lttega blaga.
v ozadje. Mangijanl ao pisali tvoje črke od leve na desno. Tagbanuji pa od zgoraj navzdol. Jeziki so indonezijski in imajo mnogo narečij. Dobra podoba te pisane zmede tako različnih narodov je filipinsko glavno mesto Manila.
Če se dandanes pripcljeS v Manilo, v »mesto četvorice duš«, te pozdravi spomenik Lcgaspija in Urdancte, ki ob vhodu v luko držita v eni roki meč in križ, v drugi pa krmilo. Mesto je dobro zavarovano in obdano z gozdnatimi griči, nad njim pa se razpenja sinje nebo s tropskim soncem Pred nami se dviga visoko obzidje tnijave, ki iz njenih strelnih lin grozeče štrlijo bronasti topovi.
Ozka cesta se komaj preriva skozi te kamnitne ograde in se izteka v tihe, zasanjane uličice s senčnatimi brajdami in iidličnimi balkoni, in vse je v cvetlicah in cvetju, in vse se blesti v barvah ža-rečega, tropskega življenja. Mnogo je cerkva, ki so r romanskem in baročnem slogu. Zazdi se nam, da smo v kakem majhnem Španskem mestu ali muzeju iz 17. stoletja.
Naglo «• ■ dvokolesnlm vozičkom •karruakom« pripeljemo iz te majhnosti v moderno Manilo, ki je polna visokih stavb, borz, bank In trgovskih pisarn. Čutimo utrip ameriškega življenja in smo v povsem novem svetu. Bele, razkošne stavbe, med katerimi je vladno poslopje s številnim stebriščem ie posebej opazno se vrstijo poleg univerze in šolskih poslopij. hotelov in poslopij morskih pre-ovznih družb. Vidimo tvornice in mestne predele a širokimi, razkošnimi cestami, ki so obrasle • palmami in bananovci. Povsod je polno krifiavih reklam za kino in gledališče. Na cestah je pravo veliko-mestno življenje. Toda med avtomobili, I omnibusi in tramvajem prav zadovoljno 1 stopica filipinski bivol in vleče svoj škri 1 pajoči in ropotajoči voz za seboj. Proti večeru jc v Manili še bolj živahno. Tedaj se sprehajajo Filipinci v tvojih prekrasnih oblekah in vse kavam« so prenapolnjene. Vse kadi tobak — moški, ienske in tudi otroci.
Malajske koče
Komaj ttopiš iz središča Manile, te
»padi žgoče poglede žensk, ki se iskrijo skozi zamrežena okna balkonskih hi£. Lične hiže domačinov stojijo sredi morja samega cvetja pod palmami in ogavami. Kar mrzle to videti vmes moderne betonske vile. Ni treba, da bi se daleč pe-
ljali. pa smo že med malajskimi kočami, stavbami na koleh iz trstike, lesa in s travnato streho. Tu se na terenu stiskajo koče, ki so narejene iz zavrženih kosov pločevine in imajo en 6am prostor, ki je poln nesnage
Notri čepijo ljudje In gledajo tkozl majhno lino v jeUenomodro nebo — prizor kot iz džungle ali pragoida. Majava trstikova lestvica te povede v zgornji del. Lepo pa je, ker vsi domačini tako prisrčno ljubijo glasbo in je skoraj ni hiše, kjer ne bi igrali kakega glasbila.
Ognjeniško žrelo poseg; cvetočih vrtov
Pokrajinsko so Filipini prav tako raz-novrstni. Vidiš gozdnato višavje in palmove gaje, štrleča pečine, kadeča se ognjeniška žrela in koj zraven peneče se in hrumeče morje, nato pa cvetoče vrtove in sončno nebo. Prekrasna je dolina Abra na otoku Luzonu. Tropski gozdovi objemajo senčnate doline, v rekah tolčejo ženske, do vratu v vodi, »polenom po perilu. Spretno roke ribičev nastavljajo zanke in mreže in čakajo na srečen lov.
Domačini živijo jako revno in skromno. Riž in buče so njih poglavitna jedača, za pijačo Imajo vrč dežcvnice, ki jo skrbno zbirajo v deževni dobi, da jo imajo potem dovolj od septembra do maja. Sveža pitna poda je v tropskih krojih naravnost strup in prinaša naihujše bolezni Kot ležišče služijo rogoznice na tleh. Medtem ko se mi zoper komarje zavarujemo z mrežami, in *e teh ni, si namažemo obraz, roke in noge t petro-lc ;em, pa se domačini ule^cjo spat z gorečo smntko. Filipinci imajo cigareto za merilo, in dolžino potov merijo s Številom cigaret. Ljudstvo je srečno in zado-volino. S smehom mečejo novčiče kvišku, in kakor pade novec, je stavo kdo izgubil ali pa dobil. S tem se zabavajo otroci in odrasli, prepevajo in pripovedujejo zgodbe, zakaj Filipinci govorijo radi
A ne samo Ltizon, tudi drugi otoki so polni lepot. Rodovitne njive in kokosovi gaji na Tajabasu in Laguni, prekrasne poljano sladkornega trsa na južnih otokih in birov<3ki gozdovi Igorotov to polni pisa- , nih vtisov. Na otoku Simaru je zlasti; omeniti nepopisno lepo pokrajino s pod- i zemskimi jamami Sohoton. Na desni in levi kipe v nebo razcefrane čeri, rastlinstvo je polno tropske bujnosti in raznoterosti. Ptiči in opicc oživljajo tišino.
Fflippinlsche Madchen belm Wasseriragen. Wefl das gew5hnl!cha Wasscr iJet Troppenlander Krankheitserreger enthalt, trlukt das Volk nur Regenwaser. — Filipinske deklice donniajo vodo. Ker je v tropskih pokrajinah navado« voda polna bolezenskih kali, zato pijejo le dežcvnico.
Negriti — zamorčki
Negriti »o komaj poldrag meter veliko pleme pritlikavcev. Ker »o temne polti in imajo kodraste lase, «o jih Španci na-zvali »Zamorčki«. Zamorčki živijo prav tako v stavbah na koleh in se preživljajo z divjini safiojem. Oblečeni so le za silo,
molki In žensJt« skoraj d» ne poznajo nobenega oblačila. »Negritov« j« komaj kakih 25.000, in toliko je tudi Igorotov, lovcev na glave, in drugih ljudskih plemen, ki bolj in bolj izumirajo. Pod japonskim vplivom se bo brez dvoma ukrenilo vse, da se ljudstva na Filipinih ne bodo le združila, marveč tudi vzgojila za delo.
Koledarska žival
lire - ocmesio milijonov !ei. Sluielno - ell prisiao?
Torbice ureieS v poljubni velikosti. Se-ttojl Iz dveh trikotnikov, k! Ju tcSlJeš »podaj In na obeh straneh približno do polovice. Na obeh krajih, kjer sta črki P, vSlJcS dve kovlnastl zadrgi. Torbico zdrgneS zgoraj a taftovlm ali žametastim trakom skupaj ln napraviš zanko, da torbico lahko noslS.
S« do nedavnega Je sleherni dragnVsr kar Izlalika spoznal, ali Je kak dragulj pristen ali ponarejen. A to te Je v poslednjem času Jako spremenilo. Zakaj, kemični Industriji se Je posrečilo — razen demantov, ki »o Jih mogli dotlej proizvajati umetno lo v najmanjših delcih — sintetično proizvajati najvažnejše dragulje v okrasne ln Industrijske namene.
V plamenn treekavega plina nastanejo ie tet nekaj nr v vročini	ttoplnj ru-
blnt, taflrl ln druge barvne razvrsti korundov
ln v novejšem česn le drngl dragulji, It Je sleor potrebovala narava za njih tvorbo Po vc6 milijonov let. Tri tem nastanejo take veliko oblike, kakrSno tmo pri naravnih draguljih občudovali kot Izredno redkost.
Teh draguljev nI mogočo z navadnimi aredstvl ločiti od tako zvaiilh pristnih kamnov. Ker se njih gostota ln oblika kristalov popolnoma ujemata, nI modi nič opravili a prostim očesom ali t protehtavanjem i roko, na kar te kak strokovnjak popolnoma zanose. Kemično pa tndl ne moremo govoriti a kaki »pristnosti« aH »nepristnosti«, taj to elementi, ki to v neravnih In sintetičnih ali ponarejenih draguljih natančno lati.
Razlike pa lahko določimo, če preiščemo dragulje i RUnlgenovlml žarki ali t ultra-vloltčasto svetlobo. Sintetični (nepristni) ko-rundl te — najbrž zaradi večjo vsebino barvnih snovi — So dalj časa nato tvetljo. Dal'e so lahko opiramo na to, da to v naravnih draguljih rudninske primesi. Mimo tega kažejo plinski mehurčki, ki te nahajajo prav tako v pristnih kot nepristnih draguljih, različno obliko. T* značilnega načina usedlin teh mehurčkov Je lahko spoznati tudi nahajališča pristnih kamnov, tako na
j primer birmanskih In Zamikih rabinov.' SploSno lahko rečemo, da Je tkoraj nemo-, gočo ločiti pristne dragulje ed nepristnih, če človek prav do dna ne tpozna tnovl. j Medtem ko draguljev li sknplne koran-' dov kar ne moremo spoznati kot pristne aH nepristne, pa Je laže ločiti sintetične dragulje Iz skupino tnko zvanlh tplnel, ki spadajo k nJim turmalln, olrhon In akvamarln. Naravni In tlntetlčn) dragulji Imajo tn povsem različno kemične In fizikalne temeljno vrednote. V tem pHmcrn Je zanimivo »vedenje« alcksnndrltov, ki spadajo k tknplnt tplnel. TI tkrlvnottno menjajo barvo ln to podnevi zeleni, v nmetnl svetlobi pa rdeči.
fio težjo kot pri borundih In aplnollh Je tpoznanjo umetnih smaragdov, ki te Je njih sinteza posrečila pred kakimi desetimi lett, pa Je doslej ostala So skrlvnott proizvajalcev. Mimo Jako podobnih kemičnih In fizikalnih podatkov te pri njih tudi prlmeal rudnin in tekočin precej natančno ujemajo.
Berite
T«
Vedno več rojstev v Tokiu
Število ter se je ▼ Tokiu jako
zvišalo, I poroča statistika zdravstvenega ui uda. Medtem ko je 1. 1939. znašalo samo 2+,6 odstotkov, je zdaj doseglo 28 odstotkov. Hkrati se je mogla znižati umrljivost dojenčkov iz leta 1937., ko je dosegla 10 in 12 odst. rojstev, na sedanje število 8,5 ostotkov. Presežek rojstev se je navzlic Tojni še dalje povečal. Leta 1941. je dosegel 1,06 milijona, 1. 1942. že 1,12 milijona, letos pa 1,2 milijona.
Kdor iz leta t leto opazuje gelitev
ptic, ta ve, da so našo pernate, potujoče prijatcljire čudovito .točne. Skoraj za (lan natančno pridejo in nas zapustijo, ne glede na to, ali je ob tistem času še polna miza zanje pri nas ali pa je še lakota. Sledeč nagonu vršijo svojo dojžnost. Tako je skoraj povsod v naravi; z majhnimi pomotami gre njih ura novsem točno. To ne velja samo za bolj razvita, ampak tudi za najmanj razvita bitja.
Daleč tam pri krasnih Tihooce*n-skih otokih Samosa, ki se krog njih bregov kopičijo mogočne koralne čeri, živi zagonetna žival, črv palolo. še do nedavnega nismo vedeli o njem nič drugega, ko to, da se vsako leto enkrat zarana zjutraj tistega dne pred zadnjim luninim krajcem in na ta dan celo v oktobru in novembru prikaže iz morja, ki ga v neskončnih množinah napolni in zeleno pobarva.
Že stoletja in tudi tisočletja bo fi dnevi domačinom dobro znani. Saj je ta črv njih najljubša slašiica. Že več dni prej se pripravljajo na praznik, ki velja prihodu tega črva. Takrat plešejo in se gostijo in vso noč se oglašajo godala. Ko se dviga črv iz globine, začno vihteti plamenice in vse — staro in mlado, moški in ženske — plane v čolne. V vreče in košare si jih nadevajo in jih koj pojedo ali pa jih kasneje opražijo na ognju. Na obalah čakajo čolni, da odpeljejo del plena oddaljenim prijateljem in ponesejo to slaščico še tistim, ki bivajo v gorah.
Do!?;o ni znnnstvo nič vedelo, kakšna žival bi to bila
Le eno so vedeli: da to ni cela žival, ampak da je le 20—40 cm dolgi del repa neke živali. Na milijone in milijone mrgoli teh v lagunah otokov; zvijajo, krotovičijo in prepletajo se v divjem svatbenem plesu in toliko jih je, da je ponekod morje kot ena sama brozga. Telesa samcev in samic valovijo drugo čez drugega. Telesa samcev so rumenkasto bela, 6amačina pa so zelena od zelenih jajčec, ki so napolnjena z njimi. L.e nekaj ur traja to ni-rovanje, ki je hkrati tudi ljubezenska
V krogu %z hitimo
(Novoletna zgodba)
»Pa Je že spet leta konec!« Ko t« te ba-tede polglasno IzSlo li »tarčevlh nst — ob tej nrl pač mllljonkrat mišljene, Izrečene ln prctUSane —, ko so stalo v tišini sobe In so v odmevih odbijale od sten ln so povsem napolnilo sobo. Je bll0 čutiti nekaj njihovo zahrbtne zagonctnostl. Bila Je zagonetnost življenja samega.
»S časom Jo tako,« Je nadaljeval itarček, kot bi sam sehl govoril, »kakor i Bogom. Obeh ne moremo dojeti i naSIml čntlll In vendar ne bi bilo brez njiju nič na svetn.«
»Kaj pa spet tiihtaST« je dejala Btarka, kt Je blizu nJega gibala t pletllkaml. »Glej, da se ti čaj ne shladl!« Pogledata Je na nro ln dodala: »Zdaj »ta hrra dvoma že naročila tvoj telefonski pogovor.« Medtem ko jI Je pogled zdrsnil t ure nazaj k pletonjn. Je mož bežno potlpal telefon na plsnlnlkn.
Skozi zaprta okna Je bilo čuti besnenje bnrje ln Ječanje drevesnih kroSenj pod njeno divjo nasilnostjo.
Stari zdravnik se Je zamišljeno zazrl v konico čevljev svojih prekrlžanlh nog. I« oči sta mu sevali utrujenost In opeSanost. Delo pozlmskcga dneva Jo bilo trdo ln človek nI bil nič več navajen bedeti.
»Nikar, no!« jo starka spet spregovorila. »RaJSI so spomni, kako jo bilo prej ali pa malo pomisli na otroke!«
Res jc, otroci I Prej sta Imela samo enega. A odkar se je sin poročil, sta Imela dva: sina In hčer. Živela pa sta daleč proč, več ko osem sto kilometrov daleč. Zdaj sta
— kot vsako leto — Čakala, kdaj se hosta oglasila po telefona. Od njiju bodo prISlo prve novolotno čestitke in po telefonu bodo drug drugemu naplli zn srečno novo leto.
Ko te Jo liurjn za lilp polegla, so se lt mesta oglasili zvonovi. TodaJ Je stari doktor vstal In je poljubil starko ua čelo. »I)a bi bilo srečno to leto, Magda,« Je dejal. »Da bi ostala zdrava!«
Kakor Jo lillo T navadi »e ve« let, »ta natočlla rdečega vina, trčila ln Izpila.
»Zdaj sta tudi oba otroka v tvoji sobi,« te Je spomnlln starka, »In mislita na naju.« Natančno Ju Je videla pred teboj, kako sodita tkupaj In pljeta rdeče vino, ki ga Je bil oče poslal slnn za božič, In kako napeto prlčaknjeta, da bo zabrnel telefon.
»Mogoče so te zaradi burje pretrgale kake žice,« Je rekel stari zdravnik.
TedaJM Je zabrnel zvonec, pa no pri telefonu, ampak spodaj pri vratih. Kmalu nato Je potrkalo ln vstopila Je hISna, žoleč najprej trečno novo leto, nato pa Je brezskrbno nadaljevala: »Gospod doktor, če bi takoj odSIl v Zeleno nllco, morda Jo prav nekaj hudega.«
Ne da hI hll kaj nejevoljen. Je starček vstal. »Tak otroka ml leprf pozdravi,« Jo dejal In prekrižal ttarko, rekoč: »Bog Ju blagoslovi.«
Na pragu te Je Bo enkrat ozrl: »Pa nikar name ne čnnkj. Mngda,« Je dejnl. »film boS govorila z otrokoma, pojdi spat. Saj no vem, | koliko časa me ne bo nazaj.«
In inres — pozno Je (torti*. Ke m J* starce ■ trudnimi, draajočlml koraki vračal domov skozi burjo, Je bila cerkvena ura to drugo uro v novem letu". Ko Je opazil doma Se luč, ki Jo prodirala skozi zastore. Je nejevoljno zmajal z glavo.
Po tihem Jo odprl sobna vrata; videl Je ženo, kako Jo speča sedela v naslanjaču. Glava z mehkimi lasmi Je bila nagnjena nazaj. Ustnico jI Je obkrožal blažen smehljaj. S plaho krotnjo jo Je nekajkrat ljubkujoče pobožal po belih lasoh, tako da se jo starka zdrznila ln zbudila,
»JoJ, kako ti me prestrašil!« Je vzkliknila, a takoj te JI Je obraz praznično ta-Bvetil In Jo vso spremenil.
»Pomisli,« je dejala, »pomlali — Marija Je ...«
Ni mogla dokončati stavka, tak« J« bila
vsa glnjena ln prevtota. T očeh te H je
vlažno lalesketalo.
»Pa menila vendar M..*
»Pač, pač,« Je tnnkovlto spregovorila,
»In kdo hI bil So kaj takega pričakoval po
toliko letih!c In nato mu je kar v eni tapl pripovedovala, da to čas lo kar bliža, da Je v sedmem mosceu, da Jo snaha tlcer Jako zdrava ln dn ho morala kar kmalu na vlak In Ji ltl na pomoč.
fin precej čnsa Je trajale, preden te JI veselo hrhrnjoča usta zaprla. Napor dneva, dolgo čaaknje, prestana napetost živcev, vzburjenje In veselje, zaradi vsega tega Jo nastala nova utrujenost, tako da ata oba starčka lo trmloma stopicala v spalnico. Slednjič je ona So vpraSala: »Kdo pa Je bil tisti, ki so te k nJemu klicallt«
»Pekovski mojster Henrik. Pa nI bilo nič vet pomoči. Srčna kap.« »Smrt?« »Seveda.«
Nekaj časa ata molče letala, nato m 1« atarka v polsnu Se enkrat oglasila: »O, otrok, otroki Življenje!«
Višja matematika
»Matematika Je najbolj eksaktna veda!« je razlagal profesor ln je bil ves v ognju. »Ničesar nI, kar bi se ne dalo i matematiko brci napake ln lanesljlvo dognati. Matematika Je nepodkupljiva. Vzemimo majhon primer: če potrebuje en delaveo dvanajst dni, da sezida hISo — tedaj bo dvanajst delavcev — kar hitro Izračuna vsak otrok — sezidalo hISo v enem dnevu. Seveda Je to le majhen
primer, vendar ., ,€
Profesor Je umolknil, ker te Je dozdevalo, da dijak Mihce ne posluSa.
»Mihec!« ga je profesor poklical, »tebi M menda ne zdi vredno, da bi pazllf«
»Pazim, gospod profesor,« se je branil Mlhee, »le nekaj sem Izračunal, pa ml ne gre v glavo.«
>No, pa pove], kaj d Izračunal,« ra Je pozval profesor.
»Ce dvanajst delavcev tezlda hISo v enem dnevu,« Je Mlliec bral x listka, »potem potrebuje 288 delavcev le eno uro za to. Co Je pa 17.288 delavcev, potem naredijo lilSo v cnl mlnntl. Iz tega sledi, da 1,035.888 delavcev tezlda hISo v eni sami sekundi!« Mlheo so jo ozrl v profesorja. »In tega ne razumem, gospod profesor: saj traja vendar dalj kot ono sekundo, če hoče človek eno opeko vzidati!«
žaloigra. Če se je začelo nekako ob treh ali štirih zjutraj, se ob iestih, ko vzide sonce, tudi že Konča.
Kot rečeno, se dogaja to morsko čudo le s plodnicami palola (eunice viridis). črv sam nikoli ne pride iz svojega skrivališča. '1 a čepi v razpokah ali jarkih koralnih čeri in vsako leto po enkrat odvrže del repa, ki potem spet doraste. Najbolj čudno pri nalolu je to, da imajo izredno gibrni ko«ci živali čudovito samostojnost. Zaradi tega so jih še pred 40 leti smatrali kot samostojne živali. Mimo tega imajo tudi tako zvanc trebušne oči. To so čutila, majhne, črne pike.
Zanimivo je tudi to, da je črv palolo v svojem nastopanju iz morja odvisen cd lunine spremembe in se nikdar ne prikaže po prvem krajcu, ampak le po polni luni. Znanstvenik Svan-te Arrhenius je raziskoval morska čudesa Tihega oceana in je dognal, da obstoji pri nizkem stanju lune visoka, pri vieokem stanju lune pa nizka električna napetost. Dokazal je, da se v dneh take mesečne spremembe pokažejo važni življenjski pojavi. Sklepal je, da ta električna nihanja v južnem pomladanskem času odločilno vplivajo na črva palolo.
To je dobro pojasnilo, ki pa ga je narava zavrnila. Pri nekem zahodnoindijskem otoku jugozahodng od Floride so našli črva, ki se prav tako javlja kot samoanski palolo. Tudi ta se prikaže v dneh zadnjega krajca, vendar v juliju. Ob tem času pa stoji zadnji krajec višje na nebu, ker leži ta pokrajina severno od severnega povratnika. Po Arrheniueu mora biti torej električna napetost ozračja manjša. Torej imamo tu vprav obratne razmere kot na Samoi in pojasnilo tega znanstvenika v tem primeru ne drži. Zatorej se je treba za zdaj zadovoljiti z dejstvom, da se črv palolo prikazuje ob določenem času. Zakaj se to dogaja, pa bodo morali znanstveniki še dognati.
Slavni pari bratov
Da je darovitost v veliki meri dedna, so dokaz številni primeri iz zgodovine duševnega življenja. V tem primeru je najboljši dokaz glasbena družina Bachov ali družinska darovitost slikarjev Picter in Jan Breughel. Tudi najslavnejši par bratov 19. stoletja, Aleksander in Viljem v. Humboldt, je treba v tej zvezi omeniti. Nobena redkost ni, da 6e pojavi ista nadarjenost pri književnikih bratih. Medtem ko so si v Nemčiji kot germanisti in nabiralci pripovedk in bajk pridobili zaslug brata August Wilhelm in Frie-drich Schlegel, sta se v Franciji proslavila v književnosti 18. in 19. veka brata Edmond in Jules de Gouncourt. Zanimiv je primer štirih bratov Mohl, ki so se "vsi odlikovali na znanstvenem področju: Julij Mohl je kot znan ve-ščak orientskih jezikov deloval kot profesor perzijskega jezika na College de France; Moric je bil gospodarski politik; Hugo profesor botanike v Tii-bingenu, Robert pa profesor državo-znanstva. Slavne četvorčke, celo pe-torčke pa imamo v tehniki. Štirje bratje Siemens, znanilci moderne električne vede, so pač prav tako znani, kot bratje Opel, ki so delovanje svojega očeta povzdignili do svetovne slave. Sedanje letalstvo je dolžno hvalo štirim slavnim narom bratov, ki so: Etienne in Josip Montgolfier, iznajdi-telja zračnega balona; bratn Lilien-Ihal, predhodnika jadralnega letalstva; brata Orville in VVilbur Wright, pm piloti motornih _letal in brata llenri in Maurice Fnrmann, dr/na Francoza, ki sta drug drugega nudkri-ljevala v rekordih.
1
t

>€LOVKKKC<, ubod, 1. Januar]« 1944.
——— ———————».
Zelezniško-carinski, špe-
dicijsk', transportni zavod
za industrijo in trgovino
lirz nasl.: SLOV ENI A THANSPOUT Telefon 5t. 27-l(j. 87 18, cunn pi-sa-na 37-19, stanovan:e 24-19
iiii*iniiMi>w*«» mi IUIIIIIuauj
Zastopstva in kore^pondcnti v vseh industrijskih in trgovskih centrih v tu- in inozemstvu / Špedicija / Mednarodni transporti / Transportna orpa-nizacija za blagovni promet
Ljubljana, MilcEoSKera c
Navpično: 1. Doboj, 2. opat, 5. Metod. 4. llok, 5. nalx>r, 6. smer, 7. vodik, 8. Eros, 9. testo, 10. oder, 11. dclia, 12. Inka, 13. revir, 14. Adam, 19. čeket, 29. orjak, 30. zalet, 31. ar/en, 32. na-vod, guleb. 34. bokal, 3\ sreda, 36. lomo, 37. meča, Vv kadi, 30. Mile, 40. lice, 41. Scle, 42. kroj, 43. Izak.
mesto v Grčiji, 93. divja žival, 54. orna zemlja, 33. naklep, 56. pisatelj romana pod 1. vodoravno.
Navpično: 1. vprašalniea, 2. pretepača, 3. gruča prsti, 4. Mencingerjev roman (brez zadnje črke), 5. mesto v Mongoliji, 6. srednjeveška pokrajina, 7. indijanski rod, H. del okostja, 9. starogrški bog vojske, 10. Črnski rod, 11. starorimsko božanstvo, 12. vrsta, 13. svetopisemska oseba, 14. trda snov, 15. mesto v Romuniji, 28. zlodej, 20. rožni venec. 30. vrsta blaga, 31. pristanišče na Grškem, 33. bodičje, ^4. del cveta, 36. laščec, kosmulja, 37. moško ime, 30. grška črka, 40 utežna eno:a, 41. razmejitev, 42. čevljarsko orodje, 44. močko ime, 45. ameriška država, 47. nevarno orožje.
KINO »UNION«
Zgodoba dveh zaljubljencev, katerih upi ro te izpolnili šele nu njunih otrocih . . .
»Ljubezensko igocSbe«
Milly Frit«ch, Ilunneloro Srhrolh, llcrta Maj en, Kiiihe Dyckhoff P r c il i t a i « oh nedeljah in pramlklh: ob t(i.ll), »1.10, »5.10 in 17.101
-REČNO in VKSEIA) 11M4. l.BTO - telit« vnem i voj i ni ceuiiMilm oilleimileeni In »e de innluUe toplu priporočata
tirala uutJllt. urorlo
Telefon 44->a Liubljana, Pred škofijo Si. 15
TEL KINO »MATICA« n "
Z VEDK1M SRCEM V NOVO l.ETOl ljubka liso Werner pleše, poje in iviJga t Telczubuvni veseloigri
»Ca zvokih glasbe«
Njen aoigralee popularni Viktor do Kowa. Fretktnve ob delnvnikih ob 11 In 1".1« — ob nedeljah in praznikih: 10, H.W, 15.10, IMO
PRODAM
E5!3!t dve!i hlS
Rešitev križanke št. 117
Vodoravno; 1. Dom in svet, 10. odi-rač, 16. Opel, 17. Amor, 18. Kden, 10. K de, 20. bat, 21. obed, 22. osel, 23. kvak, 24. otok, 25. oris, 26. trta, 27. ime, 2fi. . jod, 30. zrak, 32. noga, 34. brst, 36. : trma, 3S. krma. 40. laso. 42. kri, 44. oje, 1 45. [.a/i, 46. vile, 47. Krez, 4^. Mace, 1 40. delo, 50. cela, 51. oda, 52. Oka, 53. Tine Debcljak.
v Frankopsnski ulici. V vogalni je trgovski lokal, veliko dvorišče in vrt z lopo In na Jernejev] cesti
PrifilfnO lllSO * eospcdarskim po-siopiem, z velikim rivoriWem in \ rtom cca 1000 in'. Prikladna paictla za gradnjo — V pnMev pridem samo direktni kunci brez posredovalcev. Naslov v ogl. odd.	0153
TEL KINO »SLOGA«
Zn »se tiste, ki te filmske umetnine Se niso videli, na Novega lela dan in v nedeljo
ob I0.3P:
Vodoravno: 1. slovenski roman,	27. čebelji izdelek, 28. slovanski vla-
10. lesenjača, 16. starokrščanski po-	dar, 30. kraj pri Šmarju, 32. brezup,
zdrav, 17. moško ime, 18. del telesa,	35. reka v Italiji, 38. pristanišče na
10. darilo, 20. pokrivalo, 21. prebivalec	Finskem, 40. levi pritok Donave, 45.
Grčije, 22. moško ime, 25. luknja, grob,	povesmo slame, 46. mesto v Nemčiji,
24. ud družine (gorenjsko), 23. prista-	48. život, 40. gričevje na Primorskem,
niičo v Afriki, 26. čebelji izdelek,	50. malik (tujka). 51. pripovednik, 52.
»Ko zašila scPsSS«
Popoldne senzacij«
»a glasim ljubečo občinstvo! Veliko TOBIS-ovo pionirsko delo na poljn nemškega glasbenega filma
»Simfonija življenja«
v 4 atatkih. Simfonija prosunljivo podaja komponhlovo trngifno iivljcnj,ko usodo, ki jo nnposled ustvarila lo veliko simfonijo. Glasba: Norbert Schnllze, dirigent: Pnnl v. Kemprn, iivnja Dresdenskn filharmonija, sodelujejo: Wlener SUnperknahen. V glavnih vlogah: llnrry Haur, llenny Porten, CUela Ulili-n, llnrald 1'aulsen.
Svojevrstno delo — nev način filmskega podajanja!
Ja«£pu> novo- (Loto!
Naša dobra mama, gospa
želi vsem cenjenim odjemalcem
DAMSKA IN MOŠKA MODA
LJUBLJANA, HOTEL SLON
BilEišC M, fousffPičs rJ!a
DEV. MAR. V POLJU
nam je umrla dne 27. dee. 1943
v 70. lotu fitarosti. Pogreb z mašo zaduSniro je bil 30. dec. 1943 na ieliineljsko
farno pokopališče. Zelimlje, Ljubljana, Medvode,
Vel. Lašče, Beograd. Žalujoče rodbino: Kramar, Močnik, Erker, Jagodii
KINO »ICODELJEVO«
Tal. <1 H
ZA SILVE8THOVO IN CT.7. PRAZNIKE {(.robni Ijubetenska romnnen, ki so odigrava v očarljivem okolja »olnogrnških plani«

kj&Bi
WfTly Pritok, Herta Fotler. Hilde Srssak Predstave na Silveslrovo ob 17l Iti praznike ob 14.10 in ob H.il.
Utrnjena se je poslovila od
tega sveta moja ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
.Tosipina Sartori roj. 1'olonšek
Na poslednje počivališče k Sv. Križu jo bomo spremili v nedeljo, dne 2. janunrja 1944, oh dveh popoldne z Zal, iz kapele sv. Antona. Ljubljana, Zemun, 31. dec. 1943.
Toni Snrtori in ostalo sorodstvo.
Vsemogočni je nenadoma poklicni k Sebi naSo iskreno ljubljeno, skrbno mamo, gospo
>winv
SREČNO In VESELO NOVO LETO teliva vheiu oenjenim udicmalcom, prljat«ljem lu znancem
mBnafatnra lelačnih 8 Simcnčlč
LJUBLJANA — Pred škofiio štev. 13
▼dOTo progo v nega mojstra državnih železnie
Blagopokojnico spremimo na njen zadnji domek t nedeljo, dne 2. jannarja 1944, ob pol 4 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu.
Ljubljana, Moravice, Sclionstein, Vel. LaSče, dne 31. decembra 1943.
želi vsem svojim cenj. naročnikom
mmwi fiiui
Modno krojaštvo — Krekov trg 8
Nentolažljivi otroci: Iva por. Bizjak, Ivan, Rado, Simon, Mirko
in ostalo sorodstvo
Dne 24. decembra nam je umrla naSa ljuba mama, babica, prafinblea, tašča in teta, gospa

Ana Mayer roj. Esspti
grnščakinja
Truplo blage umrle Je bilo prepeljano i* Gorice v rodbinsko grobnico
v Vipavi.
Maša zaduSnlca bo brana dne 4. januarja 1944 ob pol 9 dopoldne v eerkvi Marijinega Oznanjenja v LjubljanL
Gorim, Lole pri Vipavi, Ljubljana, dne 31. decembra 1ML
SaliijoSe rodbino: Ing. Mayer, dr. Kane, dr. Kansky, Strekelj, Ing. CnCek
nam Je na5 ljubljeni sin In bral, gospod
mestni zdravnik
Po svojem nam nedoumljivem sklepu je Bog nenadoma poklical k sebi našo ljubo mamo in staro mamo, gospo
Pogreb bo v nedeljo, dne 2. jannarja 1944, ob Štirih popoldne z Žal
sv. Nikolaja k Sv. Križa.
p. d. Rogovilievo mam«
Pogreb bo v nedeljo, dne 2. januarja 1944, ob trcli iz kapelo
sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica se bo opravila v petek, dne 7. januarja, ob sedmih v cerkvi sv. Jožefa.
Ljubo mamo priporočamo v molitev. V Ljubljani dne 31. decembra 1943.
dne 31. decembra 1943
Globoko Žalujoči:
IDA, mati, RIKO, brat, !LEA, svakinja in ostalo sorodstvo


MALI OGLASI
g Služba I
| Ižfato 1
GOSPODIČNA išče zaposlitve kot druialinicu nli k bolj-ii družini k otrokom ali v pomoč pri ro-spodinjstvu. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe upravi »Slov.i pod »Takoj« št. 9077.
abiturientka
z abiturientskitn leča-jem, vajena i-ospod. in vseli kmečkih del, išče slurhe v mestu uli na deželi. Ponudbe je poslati na upravo Slov. pod »Abiturientka« št. 9t»6.	"
KUHARICA
{ista in varčua, mirnega znučaja, vajena vsakega gospodilijske-Ra dela. išče nuMto samostojne gospodinje. Naslov v upravi Slov. pod št. S9M.	a
SI.UJKO MCEM t »kladišfu, za ink«-lantn, slugo ali temu podobno. Znam rovo-riti nemško. Po potrebi jKilo/im kavcijo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« it. 9018.	(a
KMEČKO DEKLE pridno, takoj sprejme Praznik, Ljubljana -Zavrti 9.	h
VRTNARJA
za Gorenj-ko. sam-skrga. sta rejšega za pojitpv zelenjave. sadja. cvetlie in parka, iščemo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9060. b
SLUŽKINJO vajeno kuhe in hišnih del »prejmem. Sv. Petra cesta b?.	b
POSTREŽNICO
solidno in pošleno za dve uri popoldne iščemo. Ponudbo je od-duti upravi »Slov.« pod »Miku, Ccrnetova« št. 90J6.	b
t los pod. POMOČNICO sprejmem takoj. Ivan Javornik, Domobranska eesta 7.	b
POŠTENO IN /DRAVO
DEKLE za vsa hišna dela —
sprejme dobra druli-na. Prednost imajo de-lelanke z dobrimi spričevali. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« 9015.
(b
POSTRF.7.NICO od pol dveh dalje za pomivanje in čiščenja sprejmem. MafPIc & MikeJ, Frančiškanska ulica. _ b
PRIDNO DEKLE nli fanta., vajena
kmečkih del. sprejmem takoj. Ljubljana, Vodnikova c. 50.	b
ŠIVILJO ZA DOM
sprejmem. - Ivan Javornik, Domobranska cesta 7.	b
/DRAVO DEKLE
zelo sposobno zn vsa hišna dela sprejmem tnkoj v dobro dvo-člnnsko družino. Naslov v upravi »Slov.« pud št. 9166.	(b
|_Vajenci |
VAJENCA
za »oboslikarsko obrt gprejmem. Se de j — Slomškova c. 23. v
vajenca avtoličarskeKa, krep-kepa in zdravega takoj sprejme V incek. Cel o vUk a e. 42. v
učenko
za strojno pletenje sprejmem. Knezova "ib.
VAJENCA
ki ima veselje do fotografske obrti »prejme Foto Betn, Ljubljana, NVolfova 6. v
Pl Diiaki g
v	centru mesta
vzamem na stanovanje in vso oskrbo dva dijaka iz boljše družine. Naslov v upr. »Slov « po.l št. MM.	(D
Soba i
_S
SOUDEN IN MIREN
URADNIK išče v mestu sobo i posebnim vhodom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8^7.	(s
Šobe B
oddalo
dve som
za pisarne, 2 pisarn, mizi, telefon itd. takoj oddam v stropem centru. - Naslov v vseh poslov. »Slov.« pod št. 9151.	s
v	centru mesta
oddam sobo z vhodom s stopnišča. Naslov v upravi »Slovcncu« pod št. 91 JI.	(s
1 Prodamo 1
KABEL 4 in 8 iilni, 4 m' bakru. prodam. — Zor, Brezovica pri I.jublj. 1
zapravljiva ek
na peresih (federlau-fer), dobro ohranjen, in nov dvovprežni 'voz (tajsel) prodam. Frančišku Hrome, Snebcrje
47 pri l.jubljuni.
NAPRODAJ
moški zimski plašč in moška siva športna obleka. Dobro ohranjeno! Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9059.
I.OfENO SOBO z 2 posteljama takoj oddam. Je gli če v a 5. (s
| Poiivedfrs g
ROKAVICO, desno
temnomndro, seiu izgubila 26. dec. na Poljanski cesti. Najditelja prosim, naj in vrne proti nngradi na Poljanski cesti 18-111.
| Objave B
Na BES1JEVI CESTI med Komenskega uli-eo In Resljcvo c. # 4 nnjdena črna torbica nuj se odda ▼ opravi Slovenca proti nagradi. Vsebina: dva ključa (sveženj), lorpnon, ?c-IcznlSkn legitimacija in manjša denarna vsota.
BRIZGALNI APARAT
za slikarje, kompleten, za beljenje in s pištolo, proda m za 1100 lir. Naslov v upr. »Slov.« fit. 9155. 1
K Pum
I. POGAČNIK
LJUBLJANA Bohoričeva ulica St.t
Telefon H J "krmilno pi>o
eden do dva tisoč kp prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9119. 1
BENCINSKI MOTOR
znamke Sluvijn Rapid. dobro ohranjen, 4-6 konjskih sil. s kompl. cirkulnrko na vozu -u Rodno proda llabič Ivan. Vrhnika.	I
UGODNO PRODAM črno suknjo za srednjo postavo ter rujuve škornje št. 45, nu trakove. - Bedenk, Pred kotijo 16. 111. nad. (I
NAPRODAJ pristoo krzno norveške srebrne lisice, ln-formnrijc daje iz prijaznosti p. Zaje. brivski salon,. Pruiakova ulica.	_(I
posodo iz melikera in trdega lesa za kisanje repe in zn nnsolitev mesa dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiweisova cesta 29.	(I
DRVA
PREMOG GOHBSČ
GLEDALIŠKA 14
3_Kupimo__B
TEŽKE SANI kupim. Cerne Frane. Zaloška cestu št. 165, Ljubljana.	k
KOČIJO nli K01.ESE1.J kupim. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod: »Dobro plačam« štev. 9047.	k
modele in ml/o
za izdelovanje strešne cementne opeke -kupim. - Ponudbe na opl. odd. »Slov.« pod »Takoj« št. 9150. k
OTROŠKI VOZIČEK globok, kupiin. Ponudbe nu upravo Slovenca pod: »Dobro ohranjen« 9l4t.	k
KUPIMO ODPADKE
šiviljske iu krojaške, vse vrste. • Hrenova ulica št. f).	k
POHIŠTVO preproge ter drupe uporabne predmete kupi trgovina z rabljenimi predmeti »Opic.I«. Mestni trp i (vhod skozi vežo),	k
kipimo
biciklje in motorna kolesa ter pume za biciklje in motorna kolesa. Merkur, Pu-harjeva ul. 6.	k
slov. čebelarja
od leta IS9S do 1920 kupi Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani.	k
snej.ke in deJni plašč, dobro ohranjen, zn 5 leta starega otroka, kupim. Juršič, Jenkova 5. k
JEDILNE BUČE in za krmo dobite v Maistrovi ulici 10. (I
BREZOVE METLE drJoje za lopate, ome-la itd, dobite pri Gospodarski zvezi, Blei-weisova 29.	(1
MIŠI. PODGANE in ščurke zanesljivo
Cokončate • strupom, i pa dobite v droge-riji KANC, Židovska ulica 1. KROJ. LTKALNTKA (dva) prodam. Prime, lampetova 13.	(1
PRASIfJEREJCIt Odlične buče za krmo dobite še nekaj dni v Maistrovi ulici št. 10, za bclpijsko vojašnico.
OTROŠKI VOZIČEK plobok, prodam. Janševa ulica 15.	(1
STEKLENICE medicinske, čiste, kn-nim. Leknrnn Mr. Ba-novec, kongresni trp.
(k
STEKLENIC« razne vrste, kupnjemo. Plačamo dobro Na vašo teljo lih prevza-memo na domn. • B Guštin. Vodnikov tri: it. 0.
OD .MAMA. MLEKA prnrne <kail|e ropei kupnjemo. B. Guštin. Vodnikov trg 2.
KAUC dobro olimnjen, kn pim. Ponudbe nprnvi »Slov.c pod »Kauč« št 9058.	(k
rabljen mizarski
kombiniran stroj sko-bolnik kupim. Nnvesti ccno. Ponudbe upravi »Slov.« pod> Miznrsk" stroj« št. 9168. (k
.jubjjana
kupuje SUHE GOB ti
stalno in po najviš ih dnevnih cenah
star PAPIR
kupujemo. H. WEBER, Prečna ul. 8, nasproti Me.tnepn kopališča.
I Passstva I
PARCELO za strnjen sistem na Celoviki cesti kupim brez posredovalca. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 9(W2. p
1IISO
in stavbno parcelo kupim. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Ljubljana ali okolieu« štev. 9144.	p
STA K O II ISO
in njivo kupim znotraj blokn. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 9090.	p
zamenjal m
dve pritlični hiši z vr-toin, v Ljubljani, za cnonadstropno hišo v Ljubljani, proti cvent. doplačilu. - Cenj. ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »Zamenjata 400.000» At. 9125. (p
NAPRODAJ vogalno zemljišče izmeri 914 m* ob cesti mimo glavnega kolodvora. ronudbe na odvetniško pisarno dr. A/man & dr. Kuhelj, Ljubi jaua, 1 y rševa b.
(P
__Pouk_|
KLAVIR in KLAVJR. HARMONIKO
poučuje strokovnjak z dolgoletno prnkso po
hitri in mneini metodi. Zrinjskega c. 7, 11. nad.str., soba 7.
REDNO POUČUJEM šolsko mladino in odrasle: klavir, nemščino in francoščino. Aneta Potočnik, strok, dipl.,-Groharjeva ul. 2. vhod Tr/.aška i-L u
DfclU-DZITSU
Novi tečaji iz brez-orožne samoobrambe ob torkih in četrtkih od 16. do 10 v Giinna-stični Šoli Mileno (io-vekarjeve, Muzejska ulica 3.	J, ; u
I" Knjiga 8
planinski vestnik sinie letnike, kupujem. - Ponudbo mi oglasni oddelek »Slov.« pod znučko »Pluuincc 1944«. št. 9102.
aCorene Janez, begu-lnec, Poljanska c. 69-1, Iproda dve kobili
KUmVOABT^A
„P A J K1* .l>prami<; ena stara 5, -	~	/JdruRtt 9 let, obe brez
hibe, dobro rejeni. Ugleda se ju najlafflje ob praznikih iu nedeljah t javnem skladišču »Unikati«. 'I vrneva cesta. Delavne
Vam strokovno on»H, preobilica to prebarva
VaS klobuk, da Izgleda kot nor. — Lastna delavnhsa. Zaloga klobukov. — Se pHporoea
RUDOLF PAIK, LJUBLJANA.$ SV. PETRA OKSTA »T. 88
MIKLOŠIČEVA CESTA M. O {Nasproti hotela Union)
dni so vedno vpre-tžene. - Zu ceno in ev. [podrobnosti se izve pri [prodajalcu.	j
I V najem
flUUIlllllt-Tt-l....." .........""j .
8 Kolesa |
KOI.O močno. dobro ohra-njeno, z dinaino svetilko, utiodno prodam. Poljanska cesta 12 — pleskar, dvorišče, oo
KOLO damsko in moSko, novo, najboljše nemške znamke, zelo poceni naprodaj. Subi-čeva dvoriščno poslopje. _ oo
1_S4ro]l_ B
ELEKTROMOTOR
istosmerni tok, predvojni, močan. 2"» KS, prodam. Naslov pove oglasni odd. »Slov.« pod št. 9143.
j Šiv, stroji |
šivalni stroj
nov, krojaški, in ženski, prodam. - Krein-/ar. Gasilska resta 10,
Šiška.
sivai.np. stroje
vseh v rit kupimo. Plačamo res dobro, ronudbe treo-vini z rabljenimi predmeti »Opled«, Mestni trp vliod skozi to/o.
KNJIGE
znanstvene, tehnične, medicinske in leposlovne, slovenske in nemške, kupuje knji-pnrna Kleiniuavr & Bamberp, Miklošičeva cesta it. 14.
1 Glasba E
LASTNIKI GLASOVIRlETt Poslninjte M no)« telelonske tte. Ki te » novem ravoo^ kar izišlem imenika ./glntevatee rtasovirjev lURASEK. /riojskes« cesta 7/11 l.jnbhana
jTila^lija
FILATELISTU llpoden nakup rnznlh filatelističnih novosti: znamk, filntelistične literature, katalopov in »jOL« • albumov itd., dobite pri I i I a te I i j i MLADINSKE ZAI OZBfc v Ljubljani, Stari trg 5t. 30_
8_Radlo_|
RADIO APARAT
4 cevni Philipps, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9094. i
| Pohištvo 1
VEč LEPIH KUHINJSKIH OPREM
v solidni izdelavi proda KRžIl, pohištvo — Vrhnika. — Ogleda se v skladišču v Ljubljani, Bleiweisova c. 47, poletf kavarne Majcen.
s1vai.ni stroji
pojjrezljivi, upodno naprodaj. Nova trgovina, Tvrševa % (nasproti Gospodarske z%cze).
g^Pridelkl B
KORENJE in kolernbe
prodani. Naslov pove uprava »Slov.« pod it. 912?.
j Razno_|
KAR KOI.l
imnte za prodati - od najcenejše do najdražje in od najmanjše do največje stvari — ponudite nam in zadovoljili Vas bomo solidno in pošteno. RUDOI.E /ORK. Ljubljana, C.lc-dali-kn ulica 13. (r Si I K L.
7\ legitimacije najhitreje, reprodukcije, Lcica slikanje na domu in v ateljeju, filmnnje poprebov in na mrtvaškem odru, ninatcrska izdelava ter vsa foloprafska delu izvršuje solidno in po zmerni ceni FOTO-CBAl) Mira, Ljubljana, Miklošičeva c. 20.
B živali I
KRASNO TEI.E
bikec - simendoloc od prav dobre mlekarice jo naproilnj za pleme. \ rtačnik Kranc, Ljub-ljuna, Tržaška c. 17^.
pramfki
zn rejo naprodaj. Miha kofjovšok, Drav-Ije, Kamnofroriška 26.
PREKGG - DRVA
Jereb Rudol!
LJUBLJANA — VlO
Telefon 24-78
g Kurivo j I | Zaslužek M
lokal Iščemo lokal z izlol-bo v sredini mesta. Za preskrbitev lokala tudi naprnda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9097.	u
VEf-JE 3KLADI6ČE izven mestnepa središča vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slo- j in BVnneisknnnkii 10 venca« pod »Skladi- i Telefon «9-61 šče« št. 91 H.	(n '
zaslužek s prodajo različnih predmetov nudimo
vsakomur, kdor ium veselje do delu in vsaj 30 lir. Naslov v opl. odd. »Slov.« [K)d štev. 9109.
1 Denar I
O POSOJILIH
na hiSe in posestva dobite informacije ▼ Ljubi iani, Beethovnova ulica 15, 11. nadstr. pri »Jneo-kredit«. d
Cenjenim odjemalcem In znancem želi
J tečno Koyx> idz>
SEME FRANJO, lastnik trgovine
RESLJEVA CESTA 16
STALNA ZALOGA pogrezljivih šivalnih strojev, klavirskih harmonik, koles in delov
PO VAŠI ŽELJI VAM IZDELA
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA 6/II
T ttToji orlalnioi rut no poslovne knjige, ato niao že t zalogi. Utotako izvrši tudi
vsa draga knjigo-veSka dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje dainskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov.de-namio, kovčkov in dragega — - u galanterM.Tilara
Vam uadi te predmete vedno v lopih, okasnih in modernih oblikah veaki flas.
CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLUŽITE SE JIH!
patentne poateljnf
mreže, otomano, moderne kanilo ln fotelje nudi eolidno iu pc nizKi eeni
51JDSSF RilDOVAN
tnpetnik LJUBLJANA Meatni trg štev. )8
l&vlo-motorj
DVA AVTOMOtllLA
Mercedes in Fiat To-polino, kot novo, in mnjlicn tovorni avto zelo ugodno nnprodnj. šuliičeva 3, dvoriščno poslopje.	'
rs
Mi!ad~KMEčKI fant
s posestvom, želi znanja zaradi ženitve - z dobrim kmečkim dekletom, ki ima večje premoženje in jo dobra kmečka posnodi-njn. Resne ponudbe s sliko poslati na upr. »Slov.« pod »Dobra kmečka gospodinja« -Stev. 9126.	(ž
	H61EK				
					
SREČKO NOVO LETO ME SLEDEČE LJUBLJANSKE TOME:


i
II ti u 8
m
a
Svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
srečno novo leto
i
m
m
a jj
ft >i W-
U
I
t
tovarna olja, lakov in barv
LJUBLJANA
SREČNO NOVO LETO
Želi
vsem svojim cenjenim gostom
HELENA BANKO gostilna pri »Nacetu«
LJUBLJANA Šr-irtinska cesta 3
Veselo in srečno novo leio želita vsem svojim cenj. gostom
JOŽKO in METKA HUBAD Ljubljana, Pred škofijo 18
Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem tvrdka
ANTON KUSLAN
LJUBLJANA Karlovška cesta 34
Vsem cenjenim gostom in odjemalcem
icii
srečno in veselo novo leto
LEOPOLD ZUPANČIČ
poMUnik in gnatilničar Ljubljana, Jegličeva cesta 15
l
HUGO SKALA |
TRGOVINA Z OVOJNIM PAPIRJEM IN VREC1CAM1
Srečno in veselo novo leto želim svojim cenjenim strankam in se priporočam Se nadalje
ALOJZIJ 7IDAR
kova<ki in podkovuki mojnier
Ljubljana, JepUčeva ulica 15
!«Y»
1 8a
i
novo idb>
J\e£tto novo teJto
želi
Foto J OSTI"
Ljubljana, Bleiweisova 6
B p
U Srečno novo leto 1944
m
j^žj želi vsem svojim cenjenim odjemalcem j||	in prijateljem tvrdka
1 FILIP BIZJRK
krznarstvo
L]UBL]flNR
Kongresni trg 8
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE

SI.
ITI*.'
2 9 51
želi
vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno in zdravo novo leto!
želi vsem svojim cenj. odjemalcem piva, kvasa in špirita
LJUBLJANA
MIR JE 2
Telet. 24-50	c
M
1 S
vsem cenjenim odjemalcem prijateljem {■ :
in znancem	Vsš
»v.'.j </j
ieli
h
prva kranjska vrvarna \ £
Ivan N.Adamič y
Sš
i i4
LJUBLJANA Sv. Petra cesta
31
Ja6&U> novo- teto
zeli
H 1 u
nmir-
lAlZ/li
LJUBLJANA
39
modna J trgovina ^J
S -S
LJUBLJANA
Nabrežie 20. septembra 2 Poleg tromostovja
i II
4
M m
S?
i m
Srečno in zadovoljno novo leto 1944
želi cenjenim odiemaleem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
Kfl^EIi Pt^EliOG
LJUBLJANA
veletrgovina z modnim in galanterijskim blagom, volno in bombažem
NA DEBELO: Gosposka ulica št. 1—3
NA DROBNO: Stari trg 12, Židovska ulica 2—4 in Bleiweisova cesta 22
m-
d
M m
m m
M/V. 1
m
i
mm »
A
SH
m
M
GOSPODARSKA ZVEZA
zadruga z omejenim jamstvom
/
V LJUBLJANI
» želi
vsem svojim zadrugam, članicam in odjemalcem, kakor tudi vsem zadružnikom
blagoslovljeno leto 1944
Srečno novo leto želi svojim čitateljem in čitateljlcam
Šentjakobska
knjižnica
V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 7
Srečno in veselo novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem TRGOVINA S PLETENINAMI IN TRIK0TA20
F. KOS
LJUBLJANA, 2IDOVSKA UL. 5
Srečno novo leto
želi vsem prijateljem ln znancem
IVAN VIZINTIN
stavbno podjetje
Ljubljana, Močnikova ulica 13
PIO RADONIČ
veletrgovina vina in žganja Ljubljana, Malenškova ulica 5
Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem prijateljem ln znancem
KOSTA ANTON
krojaški atelje LJUBLJANA, PRAZAKOVA S
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
I. KNBE LJUBLJANA
Svojim odjemalcem ln poslovnim prijateljem želi
srečno ln blagoslovljeno novo leto
elektrotvrdka
A. VERBAJS - LJUBLJANA

TVRDKA
drago schwab
LJUBLJANA Ulica 3. maja 7
SREČNO iN VESELO NOVO LETO želi c.odiemaleem in se priporoča 7.a nadaljnjo naklonjenost
ELIGIJ EBER,krznarrl!UANA
Kongresni trg 7
A. KAJFE2
urar
Ljubljana, Miklošičeva cesta 14
ALBINA BOGATAJ
. SALON PERILA LJUBLJANA, GAJEVA 1/VIII
»oo j vin c^j^vm

{cXo
KAVARNA PREŠEREN K. POLAJNAR
Otccvvo novo

Veselo in srečno novo leto želi gostilna »Pri Korelnu« »na-na«
Srečno novo leto
želi
vsem cenjenim odjemalcem
ANTONIJA GUTNIK
mesarija in prekajevalnica
Glince, Tržaška cesta št. 73
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim naročnikom
KROJAŠKI SALON »MODA« Ljubljana, Resljeva cesta št. 8
Srečno novo leto želi J. VILHAR
urar in trgovec LJUBLJANA Sv. Petra cesta 30
Srečno in uspešno novo leto
1944
želi
Zadružna tiskarna
d. z o. c.
Ljubljana
Bleiweisova 17 Telefon 30-67
' \ jr	rvr	c *
OftHl5.* v SK&Čl ua »M* tolMZ**. "V
Srečno in zdravo novo leto!
A. SUŠNIK
ieleznina
LJUBLJANA, ZALOŠKA CESTA
i'*!
Vsem cenjen;m odjemalcem želi srečno, zdravo in zadovoljno novo leto
<w»
1
W4
rj t* *»
[MM ifl
ifl tv!
M
IH
Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
1L PIELICK & Co.
i
I
8
trgovina r. južnim in domačim sadjem ter zelenjavo na debelo
LJUBLJANA
Lingarjeva ul. 1	Telefon 45-47
m 0
i
I
■ j
I
m
1
a
«fi)A
m
Srečno in uspehov polno novo leto želi in se priporoča
KflVKfl KAREL
pooblaščeni graditelj in tesarski mojster
LJUBLJANA
Ziberlova ul.ca 11
Telefon št. ^0-50
I
u
m
a
K p
i
i

m
Vsi
VEC SREČE V NOVEM LETU jI
želi 2ELEZNINA
SEK&¥€MIE FILIP
Liubljana — Rimska cesta št. 19
Mitior Mobert
tesarski mojster
||| LJUBLJANA, Devinska 5 — Telefon 35-47
m želi vsem cenjenim naročnikom in poslovnim prija'eljem
St SREČNO IN MIRNO NOVO LETO!
I
fcf	ŠPECER1JA
r% DEL1KAVES* ZAJTRKOVALNICA
pj| Ljubljana, Miklošičeva c. 28 — Te efon 33-95
£V\i-—-.-■-'-
LEGAT

|| ISL
i
mm
i
i
iš@
s
i*V*
«
tfhe $ex Go.
LJUBLJANA — Telefon 22-68
Srečno in uspešno novo lefo
želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
EMR TRNKO
trgovina z domačim in južnim sadiem, zelenjavo in deželnimi prideiki na uebelo
Ljubljana — Kapiteljska ulica št. 3
Teltfon 23-48
SREČNO NOVO LETO
žeii vsem svojim cenjenim gostom
IVRMR (30RŠE
GOSTILNA „ N O VI SVET"
LJUBLJRNR
G0SP03VETSKA CESTA 14
e r	A . želi cenjenim
J,KOCKO HOVO lito <) u j O m a 1 o e «
SREČNO ln BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO
želi svojim cenjenim odjemalcem DROGE.RIJA DANICA SF1LIGOJ LJUBLJANA B!eiwcisova 18 :: Telefon 37-08
ti
i &
m
SVOJEM CENJ. ODJEMAUEM ŽEII SREČNO NOVO LETO
1 » 9» 4 » 4
L J U D SllBr
TISKARNA
LJUBLJANI
OC>
SREČNO NOVO LETO
mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
IVAN ROZINA
barve in laki LJUBLJANA Bleiweisova cesta 14
I
eM
I? 80
i
tam
SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO
želi vsem cenjenim naročnikom in poslovnim prijateljem
FRAN RAVNIKAR
tesarski mojster, parna žaga in lesnu industrija
Ljubljana, Linhartova ulica 25
n
i tuli*
s
M
N
SREČNO NOVO LETO
želi
svojim cenj. odjemalcem
2ELEZNINA »STABIL« STANKO BI DO VEC
LJUBLJANA Celovška 72:: Tel. 46-30
foŠ m
tiTA
Iv-
m
Sf
«11
m
Srečno novo leto
želim svojim cenjenim odjemalcem
Zeleznina Koufny - Cerne Jože
LJUBLJANA, Celovška cesta 59
SREČNO NOVO LETO želi
PM&MO SLAMIČ
mesarija, delikatese in izdelovanje konzerv, Ljubljana SREČNO NOVO LETO žilim vssm cenj. odje;ra'cem
Franc Kosmač
splošna ključauničavstua LJUBLJANA, Jeranova 5 - Tržaška 11 - Telefon 32-25
SREČNO NOVO LETO vsem cenj. odjemalcem želita
Milko in Marija Slamič
mesarija	LJUBLJANA, jlegličeva 10
Srečno in uspelja polno novo leto
želim vsem cenjenim strankam
Mn (Podobnik
sp'o5no in strojno mizarstvo LJUBLJANA — Jeranova 14
Srečno in zadovoljno novo leto
želi cenjenim odjemalcem in se še	jj^J
v nadalje priporoča za cenj. naročila	fe|r. splošno ščetarstvo
ARMIČ SLAVKO	(t«
Ljubijunu. Tržaška cesta 47	1
m
Se
SREČNO NOVO LETO PIČMAN LOVRO
Podjetje za vodovodne instalacije, centralne kurjave in kleparstvo
LJUBLJANA Ilirska ulica 15 :: Telef. 29-11 Svi*
Srečno novo leto
želi
LEKARNA dr. G. PICCOLI LJUBLJANA nasproti »Nebotičnikac
Srečno novo leto
tiiu"
e u
li (i ■p
•3*
m
m
tm
želi vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem
CVETLIČARNA »SPLIT«
»C™
eiiii"
SREČNO NOVO LETO
želi
mori na trgovina
T. EGER LJUBLJANA Sv. Petra cesta 2
SREČNO NOVO LETO
\
i» )
}
i Siiu"
i IT,n"'
I*
m«1 i
J\4Čn<> novo feto-f
Špedicija TURK
carinsko posredništvo in javna skladišča
Vesele pravnike in srečno
novo leto želi cenjenim odjemalcem
R. RAZNOŽNIK
UVOZ STROJEV LJUBLJANA, Pražakova 8/1
želi svojim cenjenim odjemalcem
M
ADOLF SLAPERNIK m
S
LJUBLJANA	&
izdelovanje brezalkoholnih pijač
Cesta 29. oktobra 19 Telefon 36-83
-sM
Sropnn novo leto 1043	\/S
želi svojim cenjenim gostom in prijateljem
KAVARNA »EVROPAc	M
v Ljubljani	Jr^
ANTON TONEJC
SREČNO NOVO LETO
želi
vsem svojim cenjenim odjemalcem
SIMON KUNČIČ
izdelovanje sodnvice prodaja premoga in drv
LJUBLJANA Sv. Peira cestu 45

\
SREČNO NOVO LETO 1944
želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
llMl$!taii«i!illIfii
parna pekarna in slaščičarna
W POLJANSKA CESTA 19 IN PRED ŠKOFIJO 11
1 s$\eai<> hovjo teto
želi vsem svojim cenjen m gostom

i
m
AVTOMATIČNI B U F E T
' BLEJEC EMA
Ljubljana — Šelenburgova ulica
CViH
*S1

4
iM
vpte&to novo* tdboi
želi svojim cenjenim odjemalcem
mesarija
JAVORNIK
M	LJUBLJANA
1	Domobranska 7	Wolfova 12
p Podružnici: Miklošičeva 19 in Rimska c. 52
fel _ >_
J^c6u> novo žel1
1 SCHNEIDER & VEROVŠEK
trgovina z železnino
L]UBLJflNR
t«
f
P.

J\ečno novo tato
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
9
JT,
K R Z N A R
»H LJUBLJANA, Frančiškanska ulica št. 1
li
ii d
i
ll. p
li 13
Žrfl
M
i-
POTNK in MU
LASTNIK
MARINKO JOŽE
LJUBLJANA, METELKOVA 13
MARMELADE. SADNI SOKI, LIKERJI IN ŽGANJE
Jjte&to novo tato
K. PEČENKO
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 41
mm nsi
i m
tiri* jffffc
i &
M
M
Srečno novo leto 1944 želi vsem trgovcem, obrtnikom In industrijcem tvrdka
»GROM«
carinsko-posredniški in špedicljski biro LJUBLJANA
Sra?'' t Sj«
'i	Srečno novo leto
i1 želi svojim cenjenim odjemalcem
|! Gastraun nasl. Dolenc Silva
11	dežnikarstvo
11 Ljubljana, Prešernova ulica 42 «'___

Delikatesna trgovina IV. BUZZOLINI
Ljubljana - Lingarjeva ulica BUFKET
Veletrgovina žganja
EMERIK ZELINKA
LJUBLJANA VII teli vsem cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto 1944
1
Srečno novo leto! ANTON VERBIC
delikatesa in špecerija
LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA
Srečno novo teto
želi
Okršlar Matevž
izdelovanje torbarskih predmetov
LJUBLJANA — Tržaška cesta šlev. 42
1 ti«"
n
Srečno novo leto želi
aiiii-i
stroji za obde avo lesa
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 3
g
"ijp o

Srečno novo leto želi
svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
LEKARNA USTAR
PALAČA BATA
Srečno in veselo novo leto
želi tvrdka
£. JVC. Scker sinova
kleparstvo, vodovodne instalacije ter sanitarne opreme
LJUBLJANA Slomškova ulica štev. 4
4 Vsem cenjenim damam in gospodom 4 se za Izkazano zaupanje in poset i zahvaljuje ter se za nadaljnjo f	naklonjenost priporoča
t brivski in damski česalni salon
$ GJUD ALEKSANDER i LJUBLJANA - KONGRESNI TRG 6
Srečo, mir in blagoslov v novem $ letu
ZALOŽNIŠTVO ,NAftA KNJIGA1 fcOUn.MbNf — PAPIKNICA
žeM vsem svojim naročnikom, odjemalcem iu prijateljem
ljudska Kniloauia
V LJUBLJANI,pred Skofijo5 in njen« podružnica na Miklošičevi cesti 5
StavGcviifi
cJTtafcHo (Buzb
otavG.	in ia<ja
1914 BK8M1 1944
®I)oScUtv	-poitoornin t« Slavnim (}u3e*n
if\ VUČVIO SC-OOO liXo
Jjiaau> KD^JO icto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem. Priporoča sel
RUDOLF PA)K
klobučarna
Sv. Pelra c. 38 LJUBLJANA Miklošičeva 12
(nasproti hotel a U n i o n)
"V
Srečno in veselo novo leto
vsem svojim cenj. odje nalcem, znancem in prijateljem želi
Jože Klanjšček
trgovina z usnjem In kožami LJUBLJANA, Levo dvorišče .Figovec"
t
L a
M
1 a M-
črečno novo leto
želim vsem mojim cenjenim odjemalcem in se priporočam
m &
9. (Kompm
LJUBLJANA, Gradišče 7
S
C")
Blagoslovljeno novo leto želi
svacama MP&XW
Kopač & Štele
dru ba z o. z. LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 14
(nasproti velesejma)
i'.«*5
15
i
n
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. naročnikom in gostom BRICELJ IVAN
LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 13 — Telefon 33 07 pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar ler gostilničar v Stepanji vasi na Planinarju na Peči štev. 39
Srečno novo leto
želi
Fjt. P.
iznrašan optik in urar
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica štev. 6 (pri Frančiškanskem mostu)
Vsem svojim cenj. odjemalcem želim srečno novo leto in se priporočam za nadajnjo naklonjenost
Vencesiav Breznik
trgovina z Jeleznino LJUBLJANA, Stritarjeva ulica štev. 7
m
(■4
m
sv
m

Srečno novo letot
ME
LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
MM o ffi
•m
i
Bi
m
m
^ I | nssi i^i i	Zalivelju;emo se vsem našim cenj. odjemalcem za dosedanjo naklonje-] nost ter jim želimo
fid I mi 2	srečno novo leio
M! nI | mesa ji) z	1944
	KNJIGOVEZNICA LJUDSKE TISKARNE Ljubljana. Kopitarjeva ulica štev. 6, 11. nadstr.
	- A
i! m
'M
r
Srečno novo leio
želi
Ivan Zupančič
tovarna metel
LJUBLJANA
Kersnikova 3
M
S
Srečno novo leto želi
Dvan Sernik
tovarna rolet LJUBLJANA, Linhartova ulica štev. 8
u$
&III11
(V
Srečno in uspehapolno novo leto 1944
želi svojim cenj. odjemalcem tvrdka
% v
S II

trgovina z južnim in domačim sadiem, zelenjavo in deže nimi pridelki na debelo
Ljubljana, Pogačarjev trg (KnezoSkotijska paia?a) ^


š .v* s:
Srečno in mirno Novo leto 1944
želim svojim cenjenim odjen.jlcem
i«*i___ _ ^^ tovarna žime in ščetarskih izdelkov
>Zima< Milan jager, uu^na - mane_
(6/3
| SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim naročnikom
|| FRANC REBERNIK pleskarstvo in ličarstvo Ljubljana, Petrarcova 22 — tel. 31-77
tež
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
elektrotehnično podjetje
0 BOGATAJ IVAN Cg Ljubljana, Kongresni trg 19
gtoSj	(poleg nunske cerkvc)
m	_
--
Srečno in blagoslouljena ncun leta
želi vsem svojim dobrotnikom
Društua slepih
LJUBLJANA, GRADIŠČE 7 V,i
Srečno novo leto
želi tvrdka
IVAN KREGAR
pasar in srebrar izdelovanje kovinastih predmetov, galvanizacija in vlečenje žice
LJUBLJANA Zrinjskega cesta 3
Si
Srečno in blagoslovljeno novo leto želita
EDV. WOSTNER IVAN
kleparstvo vodovodna instalacija
LJUBLJANA, Zaloška 36, MOSTE
„MERK(JR"
tovarna mila in kern. proizvo ov
LJUBLJANA
Stari trg it. 17
ieli
vsem svojim cen;. odjemalcem
Srečno in veselo novo leto
želi cenjenim odjemalcem
slaščičarna ..Oriient"
Kaiamovič
Mestni trp 17
I
Srečno novo leto 19 43 želi svojim cen j.- odjemalcem Oblačilna trgovina
foško Olup
m ! a i i i
p
S
e
jfejl Obilo sreče ln blagoslova v novem letu žen vsem svojim odjemalcem ter se priporoča "e za nadaljnjo naklonjenost VINKO CUNDER, LJUBLJANA. IgriSka 3 Siv« torbarstvo, sedlarstvo ln jermenarstvo
m
m
s*
Srečno novo leto
teli
gostilna pri »TROMOSTOVJU« MEDICA, FILIPOVIC Cankarjevo nabrežje št. 5
ste eno novo leio * srelno ,n m,rno novo leto 1944
želi vsem svojim renj. odjemalcem tvrdka
FRANC PIRNAT
izdelovalnica sifona, ornnžade in drugih brezalkoholnih pijač
LJUBLJANA, CESTA NA BRDO 'A
Srečno in zadovol no novo leto želi
Fran Iallč
krojaški atelje Ljubljana, Pražakova ul ca 10
jAe6u> komo Četo
cenjenim strankam želi foto
"T »J
po-
II
Šelenburgova 6
kEbar Uiktar
gradbeno podjetje
Ljubljana UIL, 3esenkoua ul.Z
želi vsem svojim cenj. Btrankam, poslovnim prijateljem in znancem uspeha polno novo leto 1944
J\e£n& novo leJbo
želi:ii svojim cenjeni.n odjemalcem
MARJAN GLAVNIK
trgovina sadja in zelen,ave
LJUBLJANA, Pogačarjev trg 1 Telefon 24-93
ANTON SFILIGOJ
LJUBLJANA FRANČIŠKANSKA ULICA 1
Srečno novo leto želi
Franc Lončar, preje T. Kom
k'eparstvo vodovodne inštalacije LJUBI JANA. Tyrševa c. 13 Figr.vfevo dvorišfp)
Ja&čho novo feto
1944
SploSno ključavničarstvo
]0S.WEIBL
NASLEDNIK JULIJ WE!BL LJlIBLJRNfl, Čopova ul.10
Restavracija „Slon"
želi vsem svojim gostom
siečna no-va Ida
Srečno novo leto
želi cenj. naročnikom in znancem
Siaceklože
stavbeni podjetnik
Devica Marija v Polju 186
Zadovoljno in uspehov polno Novo leto želi tvrdka
SIMANDL
Vsem cenjenim odjemalcem želi SREČNO NOVO LETO ALOJZ ORBBENC
trgovina z vrečami LJUBLJANA, Vel. Čolnarska 15
Srečno novo l«to 1944
želi svojim cenjenim odjemalcem evetličarna
vJ ■/ VI	O*'
Sv. Petra cesta 20 Paviljon in cvetličarna Sv. Križ
eM
m
IJ
s
A
M

tm <K»
1 •s
Blagoslovljeno ln mirno novo leto želi vsem rvo-jim cenjenim odjemalcem
LUd QOriBflC
trgovina kuriva LJUBLJANA, GLEDALIŠKA 14
,m m
- »J-.i
m ff
mm
M
Srečno in veselo ter uspeha || in zadovoljnosti polno
novo leto 1944
Vam želi
JOS. ZfcLTR & Co.
trgovina z železnino in poljed. stroji LJUBLJANA, Bleiweisova 9
Kupite Siovenfev koledar!
S
M
a
i sledeče novoisieSke Imim:
s »
e
i'
i 5U
Srečno novo leto
želim vsem cenjenim odjemalcem
BARBIČ FRANC
strojno mizarstvo KANDIJA - NOVO MESTO
i'
fS/«"
m r
Srečno novo leto želi
MARTIN KREVELJ
zaloga poljedelskih strojev NOVO MESTO
I! i
V-
Srečno novo leto želi vsem naročnikom
ALOJZIJ PAVLIC
sedlar in tapetnik NOVO MESTO
Srečno novo leto želi
FRANC TO M C
čevljarstvo NOVO MESTO, Florijunov trg 3
Vsem cen jenim gostom želi srečno novo leto
IVAN DREN IK
gostilna >Pri Cešnovarjuc NOVO MESTO
Srečno novo leto želi
IVAN DRENIK
čevljarstvo
KANDIJA - NOVO MESTO
♦•V*
m-
ČilU"
g/*:-. ^
m --C
i-
«
II
m.
IJ
Ki M
B
S/M
M tel«
Srečno novo leto želi
JERMAN FRANC
tapetništvo in dekoracija NOVO MESTO, Trg sv. Florijana 11
Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto
IOSlP KOBE
špecerijska trgovina NOVO M E S T O
Srečno novo leto želi cenj. odjemnlcem
MURN RUDOLF
trgovina mešanega blaga
KANDIJA - NOVO MESTO
Srečno novo leto želita MARIJA PUŠ KRISTINA PUŠ
modna šivilja	pletilja
Novo mesto, šukletova cesta 22
Vsem cenj. odjemalcem in gostom želi srečno novo leto
FRANC PLEŠKO
trgovec in gostilničar SMIHEL
Želim vsem svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto
GAZVODA JOŽE
splošno mizarstvo Gotna vas — Novo mesto Priporoča se za nadaljnja naročila!
Srečno novo leto želita
MARIJA in ALOJZIJ NOVAK
gostilna »Rokodelski dom« NOVO MESTO
Srečno in zadovoljno novo leto želita cenjenim gostom
JOŽE in MILKA ZURC
gostilna »Pri Stemburju« NOVO MESTO
Vsem naročnikom želi srečno novo leto
ŠKEDELJ VENCELJ
splošno kolarstvo NOVO MESTO
KNAFLIČ & MI RTIČ
ključavničarstvo ln vodovodne instalacije
NOVO MESTO - KANDIJA
ANDREJ AGNITSCH
kleparstvo NOVO MESTO Telefon štev. 33
I!
tns*
Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom
JAKŠE ANTON
gostilničar
NOVO MESTO
m
H r

Vsem cenjenim naročnikom želi srečno novo leto ter se priporoča
GORUPlč PETER
kovaštvo in podkovstvo KANDIJA - NOVO MESTO
li i
Srečno novo leto želi
KOŠ1ČEK LADISLAV
splošno kleparstvo NOVO MESTO
I
mm
m m
Srečno novo leto svojim obiskovalcem želi
LIDDShA POSOJILNICA
NOVO MESTO
LJUDSKA KNJIGARNA
DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI
PODRUŽNICA
nasl.
NOVO MESTO
„ PENCA JOSIP
m	NOVO MESTO
S/m'2
M
ŠMi i ^
Pred'lnica - tkalnica za volno in bombaž
Kupuje stalno vse nove in slare odpadke od bombaža in volne
Srečno novo leto!
Trgovina
Franc Kastelic
NOVO MESTO — KANDIJA
II"
m
•M
Srečno novo leto želi svojim odjemalcem tvrdka
GRILC & CO. NOVO MESTO
Srečno novo leto želi cenjenim naročnikom
VINKO VIDRI H
splošno čevljarstvo NOVO MESTO
Flabauna in prodajna zadruga
nouD mESin
želi svojemu članstvu srečno novo leto!
„Keramika"
J. KLEMENČIČ, NOVO mesto
želi vsem spoštovanim odjemalcem
srečno novo leto!
Vsem cenj. naročnikom in .odjemalcem želi srečno novo leto
M m
i m
M
1 efin' j ■ i
m M
m
M
m
S
m 11
mm
m
ms
Mir z neba — vsem dobrim ljudem
želi
| PODRUŽNICA „SLOVENCA"
NOVO MESTO
Srečno novo loto želi
RODIČ LUDVIK
splošno čevl jarstvo NOVO MESTO
Vsem cen j. naročnikom in od jemalcem želi srečno r.ovo leto
MIHA ČOLNAR
splošno čevljurstvo NOVO MESTO
Kovačič Franc |
mlin, žaga in cirkularka na električni pogon
•P
NOVO MESTO — Prešernova 19
Pflr »ljudska tiskarno« - la »Ljudsko tiskar oo Jože Kramar« - flcroosgeber. UdaJotelJ: inž. Jože Sodja — Schriftleitcr. urednik: Janko Hafner