ie*o II.* 4tev. 21"6
Mnlm pivitllraiM.
V Ltueljenl, petek dne tf. novembra 1921
Ponmnni itev. SO OSf • 2 K
|s»»|a • c|u*r«J.
giace seloletit-j . 240 K pasetao	*> >
,, u«ed ozemlja W-"» , ts inozemstvo ' »0 ,.
Uglasi ta <n® viaiae etolpca iBJi e.ml 2 C dt!) oglasi do 5» ous: »tclpoa (BS mm) . ! .
UTRO
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto tn politiko.
UrotfMttvo:
HtUoitto*« mm * 'M Tatata* * IS
Upravnl&tvot
ttjn» mm SR. <k M tt
<U Asi> O polt tok ttn 11*12
LJubljana, !>. nove.ro Vir a. 1
Kadarkoli nastopijo za našo državo resnejši časi, opažamo pri gotovih f.pozieijonalnih strankah podvojeno delavnost, katero cilj je tako prozo jen, da ga vidi tudi najpreprostejši Človek, ki s treznim pogledom motri uaje politično SivDenje. Ni dvoma, da i* pomonlla poskušona habsburška re-■ iavraei.ia »no najkritičncjšiii proizku-^nj Ja našo mlado državo in za našo bratsko zaveznico Češko. Vzpostavitev jhbsbtiržBnov bi bila znova rr.igrr.ila '.tone, ki jih je sklenila in podpisala rariška konferenca. Celemu svetu je lj.no, da jo Karol Habsburg takore-i:oč že »iedel na prestolu in da ga onih tjr kilometrov pred Budimpešto ni stavila Horthvjeva vojska, temveč -umen korak jugoslovanskih Ln če-.•klb čet, razvrščajoč so na granicah. V svežem spominu je Be, kako so je ..deva potem razv ijala. Velesile bi se idovoljile s prostim odhodom gospo-■i Habsburga, ki bi bi! pomenil v do-ednem času nov restavracijski po- j
Angliia nas toži
Zvezi narodov
London, 10. novembra. Velika Britanija Je. priznala Albanijo za samostojno državo.
Rim, tO .novembra. Llovd George jo pozval tajništvo Zveze narodov, naj skliKe svet Zvezo narodov, da ukrepa vtopw Jugoslavijo, češ, da ogroža njeno p&slonanje evropski mir.
Pariz, 10. novembra. Odločitev ve-leposlaniške konference, kl vsebuje nmnanje albansko vlade v Tirani, jo bila včeraj riotlficirana grški in jugoslovanski vladi, kakor tudi Zvezi na-•odov. Jugoslaviji je bilo hkrati naro čeno, naj umakne čete, ki se nahajejo na ozeiiilju, kl je do seiia.i pripadalo Albaniji
Nova valutna uredba
PREPOVED ARBITRAŽE, MO NOPOLI7IRANJE DEVIZNt TRGOV INE.
Beograd, 10. novembra. (Izv.) VČ>istopnikov trgovine, industrije, obrti raj »o v ministrstvu financ ves dan'in denarnih zavodov, ki bodo po pred-trajale konference o reguliranju do-1 plsih, izdanih od devizne centrale, do-
Demobllizaciia se ie !Se?* ljubil. obilnega vrii	sveta
Beograd, 10. novembra. (Izv.) Da- (Nadaljevanje proračunske debau).
nes je v celi državi pričela demobili-J ^^ dr pori<? otvori ob petih pop.il zacija. Obvezane!, ki so se zadnje dnijdne t<jjo Slt dnevnem re,in je nadnljp-javili k orožnim vajam, pa So ni"o oa-. vanje prr,ra6ui»ke d«bat«. Zu[«w Vmv šli na svoja mesta, so b!li odposlani,	.I:iopenosti imenuje za skrutlna,
domov. Ravnotako se je vrnilo fc»|,oria ohf< ST Kremžari* in Knejana ter mnogo trena in priproge. 1 ekom teuna i t)(,n. llopif občinekoga svetnik« bo demobilizacija v glavnem izvršena. dr Toneto Jamarja, k! odlaga svoj Na granici ostanejo jačje posadko ak-[oWiD,kl mari,lat. Ker je njegov oamest-tivnih č*t, ki bodo vrši!« vprno-tno!^ Ivu) 3kpf 2riezpfSki revi,leni, piv službo.	meščen definiiivno iz Ljubljane, pride na
Generalna stavka v Rimu
I vrsto profesor dr. Viktor Pelorlin, ki > ■ ie pri seji navzoč in izjavi, da sprejme : mandat-
Zupan dr. Peri? vpraSa nato oMlnskS Rhn, 9. novembra. Med florentinski- -vrt, ali »prejmo ostavko dr. Jamarja, ki mi fašisti ki so došli na faSlstovski I nI motivirana, n* znanje, oziroma ali se kongres v Rim in železničarji je priSlo' naj ga v zmislu §S 12 hi 15 obč1nske§:;. danes dopoldne na tukajšnjem kolo-j reda kaznuje.
dvoru do	s,^p.,da pri če-	„ wm)j k)efflt„ ,
— -----,	„	. mer je dobu nek t strojnik strel v tre-,	___. r .	__
viznesa in valutnega, prometa. Med voljeval! devize uvoznikom v pni vr- bnh \ ^ wot,,stA so ^lomičarjl!	rovaretija proti SokoU-tvu.
konzultiraniml bančnimi strokovnjaki Isti za neobhodno potrebno blago. , j opoldne ustavili ves promet v obrni,č-' 0,,(<- <>'• Tri11'"'	^ J« dr.
ju rimskega železniškega ravnatelj-1Jamai odložil svoj mandat zaradi Sib-stva. Delavska zbornica' ju proglasila \ k^a zdm"ia, r.ito Je kazm neumestna.
• .	Al, .... V.i.fA«« i*Liip«	ia MAAKIH'
; ednem času nov reaiavMci.™	B	Zagreba in Ljubljane, in 0.) Izvozniki bodo morali oddajati:
in nas ter naše Mv-t:aiike izzval ^ Wlo doseženo popolno j vso valuto poslovnlcam, ki bodo pro-j ' novim ukrepom prisilil t.iK0r<K0c vi
, r.	! t!vr.-rf)i.ftst t flomaf.om novcu iznlace-
nov im ukrepom prisilil <»korcko6 v	Ti«g^jlrf»?ora^ i tJ^dnoii" v domačem novcu izplačo. R. m	k y fo fralala j
sanje trajne y«.,a&Re pripravljenosti. I s ^	,„ devlMml y glasih j vale po dnevnem kurzu tako., po ro- - najhr2 j gazn0 84 „.
.i—I.U. »Ai.u.n ln -1i n* «lf,rlAll.ili i nrAumtaHII	r»i__----------1,-
ie izvor diplomatskega nasprot-med Malo in Veliko antar.to. kl je razvilo, ker smo, drugače nego Veliki noči. zahtevali deflnitivno li-
obrisih že gotova in sloni na sledečih i prezentaciji. načelih:	7.) Na carinarnicah bodo morali
1.) Ukinjena bo vsa arbitraža. uvozniki dokazati, da so za uvoženo
• iilacijo habsburškega vpragan-a. Ta ^^"vaSL,^ ^ " ,",ioniat,ki konflikt joMl^	organizacija t.
ebssi «01,zor,, ki pravi: ako bi kupClje bo pr.-nesena na Narodni ban-sanio«tojne politike mhidib sred-j^.v v.	.
>,Topejskib držav. Pokazati so jc Uvelo, ali moramo res friznati samo ■, iiot naš interes, kar jo po volji v<v Ikfoi silam, ali j>a sinemo tudi samo-:icjno misliti in sami odreiati cilj" politike. Za Jugoslavijo jo bil t,, nastop naravnost historičnega po-na: prebo<l iz tra/licljonnlne ftoH'i-nekdanje male Srbije, ki je morala •:<i po»IuSna vsaki besedi svojih pri-Jateljev ln zaščitnikov, da se v miru •.npravi na osvobodilno d--,lo, v samozavestno politiko velike države, ki v/'-JI je nova zgodovina Evropo odre-povsem druge, večje naloge v nžbj narodov.
Zavist nas mora navdaiati, če gle-aino, kako se držijo v zunanjepolitičnih vprašanjih drugi narodi. Naj bo itranji boj med strankami še tako ter, nasprotstva še tako huda, ka-je država aneažirana na zunaj, ta-at njeno politiko podprejo vsi in ozlcijonalna kritika strogo pazi, la nanese škode domovini. Poglejmo emčijo, ugledaimo se na češkoslo-S^ki! In primerjajmo sebe in konšta-rajmo. kako primitivne so prilike pri ■jas in kako malo je čuta odgovorno-ti za državo, "anke niso v teb težavnih dnevi! mele lepšega posla, nego da so v srnin čjvsopisjn dan na dan iznašale vse, ar je mocrlo politiko naše države lahiti, prikazati našo moč kot umet-našo domovino kot deželo pelilič-
ko," ki bo vršila ta posel s pomočit) najsolidnejših bančnih zavodov v državi. kateri bodo fungirali kot poslovnih za prevzemanje in prodajanje deviz in valut.
4.) Devizno politiko bo vodilo finančno ministrstvo samo s pomočjo nekaterih strokovnjakov, ki bodo v to svrho poklicani. Kakor se govori, bodeta poklicana kot strokovnjaka ravnatelj Plavšič iz Zap-reba in ravnatelj Praprotnlk iz Ljubljane. Kot izvršujoči ' uradniki bodo pritegnjeni naiodličnejši bp.nčni a.rbitražeri.
3.) V vseh važnejših denarnih centrih se osnujejo posebni odbori iz za-
blago kupili potrebno valuto pri eni od upravičenih pclovnic,
8.) Razmišlja se tudi, da se v novo dovlzno uredbo uvede določba, po kateri bodo morale banke, ko stopi uredba v veljavo, svoje dobroimetjo na
Delavska
lavsrova « n
tujih devizah in valutah odstopiti de-
viznemu oddelku finančnega ministr- i Parlieia med delavci in delodajalci
DEMOKRATI ZA TAKOJŠNO RESI T EV URADNIŠKEGA VPRAŠANJA.
ITALIJANSKE SENZACIJE IZ ČRNE GORE.
Obe- sv. TavSar Izjavi, da Je pooblaščen od dr. Jamarja izjaviti, da odlagM Rim, 10. novembra. Cepvav jn de-1 mandat zaradi Habega zdravja, a obe-lavska. zbornica sklenila splošno stav-.nem zaradi tega, ker oe moro prenesti, ko. vozijo nekateri vlaki. Skoraj vso!da se jn sokolsko vprafcinje zaneslo v trgovina so odprte. Javni obr.it jo nor-:občinski svet! (Klici v klopeh JDS IA. realen	v'° damarl Klerikalci eo nanesli sokol-
sko vprašanje v ol črnski sveti).
Daljo opraviči župan odsotno-' obeliskih svetnikov froagoja, Pirea ia B«-kovica, svetnik Melik (PK4) pj Je 2o dnigli! izostal tre/ opravičila.
Zahtev« mestnih delavcev.
Zupann so došle dalje mnogobrojne f« , ,.	.	. , (tičijo mestnega delavstva, k! zahteva re
odlrora nadaljevala pretres relera a mml- ^ ^ ,3haTm,	lp
stra za socijalno politiko o uredbi za za- ^^	T!l „,,,„,tf>. Kcr ^ teko
, , , ,„ , , ,c . iiroPnje ne	m irei) rešiti riitl v edsek«
nastala, ko je prišlo na; pretres vpraSan e j ^ v ^	predi««, da se ustanc
uprave osrednja urada za zavarovanje, '	^ preštudira dr-
dclavcev. Predlog ministrstva za socilal-1. .	.. . ... no politiko predvideva v upravi pariteto, da bl dclavcl Imeli enako število delc-
Beograd, 10- novsmbra. Danes pred- j poldne ie tretia sekcija zakonodajneea:
stva po dnevnem kurzu.
Beograd, 10. novembra. (Izv.) V ministrstvu financ in trgovine ?o sestavljajo sedaj predpisi za regulacijo izvoza in uvoza. Uvoz luksuznega blaga j varovanJe delavcev. Daljša razprava je in onih industrijskih produktov, ki se producirajo doma, se bo za branil. Izdano bodo odredbe za pospešitev izvoza, zlasti lesa in lesnih produktov. Za tihotapstvo bodo uvedene silno stroge kazni.
gatov, kakor delodajalci. K temu predlogu je govoril referent g. Dlvac, !n zastopal popolnoma delavsko avtonomijo. Zahteva! ie, da naj bodo v osredni! npravi za zavarovanje delavcev samo delavci, v nadzorovalncra svetu pa naj hi bi!i
r.ih nameščencev in ga prosilo za ob- gort> proy g0r; da so na potu j
Žerjav, pojasnjujoč, da gre predlog mini-vestilo. ali vlada namerava kaj storiti, ^ke'	^ tZJZ	dom up,rabe bič! popoJdne.
„,,_! Pr. Triller je odločno Prnt' omejita
lavsko zahteve. V ta odsek nominira.in vso stranko po enega zastopnika iu sicer JDS dr. Triller«, NRF Rupnlk-i, JSDS Kralja. SLS KremZ.ir.ut-
Pomanlkanje elektrika.
Zupa.n dr. Perič pročitn elajje dopis ravnatelja elektrarne Inž. Ciube. ki iav lj», d« bo tudi t<, leto potrebna skrajn.-!.
ome itev izdajanja električnem Vika. ke> sicer postaji nevarnost, da oetane Ljubljana brez elektrike. K be.eedi se. oglati obč. svet. Orebel: (SLS), kl se zavzema zato, da naj se prepove denaroim
j strankarstva in dcpolltlzacile, kar b! ne
ko
da bi se temu težkemu stanju na ka^ tTI^
kršenkoli način odwmoglo. Gosp. na- kake ne.^atne muhe.)	',avci * dc,,:,<iala,c, in prldt ^
mestnik je naznanil delegaciji uradni-j Mnoge" opozicijonaiiie kov, da jo bilo nj-govo osebno biva-1 njo v Beogradu pamen.;eno izključno reševanju vprašanja izenačenja plač !n doklad javnih uradnikov v Hrvatski in Slavoniji kakor so v Srbiji in
sebojno jamčita za integriteta ua podlagi pogodb, katerim se imata zahvaliti za svojo neodvisnost. 2.) Če bi bila katera izmed obeh držav napadena po kaki tretji državi, se obedve državi obvezujeta, da bosta ohranili dobrohotno nevtralnost in da bosta dovolili napadeni državi prevoz vojnega materiala čez svoje ozemlje. 3.) Poljska izjavlja, da ni zainteresirana v slovaškem, češkoslovaška republit-a pa ne v vzhodnogaliskem vprašanju. Vsaka država se obvezuje, razpustil' 10. novembra. Ob . demobill-! na svojem teritoriju_ vse take organi-
i električne ratsvetpave v denarnih zave-
Črni gori, in da so on in njegova stranka povoljno rešitev tega predmeta označili za. vprašanje svojega na-v vladi. Od članov
nega nereda ki sama ne v6, kaj hoč . Re« moramo, da eo v tem oziru oso- daHnjega obs anka "to slovenski klerikalci prekosili cclo zakonovlajnega odbora m ministrskepa Inatske Radičevce in zaitvlničarj-. nredsednika je dobil motovilo. da se Koliko strupa je o priliki mobllizaciielbo to vprašanje v naikrajsetn ca.su re-ane-slo kleril-alno časopisje med na rod! Kako triumfalno je bilo kričanj1
šilo povoljno.
STROŠKI ČEŠKE ARMADE. I Praga, 10. novembra. (Izv.) Proračun
vojnega ministrstva znaša 3 milijarde če-
še je pokazalo, da Mala antantn svojo politiko ni mogla povsem pro-
r,rf'1'-	j škili kron. Vojr.-i ministrstvo ima 33 vo-
In vendar! Brezhibno izvrKena mo- j atr^^jev v Inozemstvu. Miizaeija je utrdila občutek notranje j Pra-*a, *"
j bilo mocoče. ako b! se sprelelo načelo j <}ih' «	'''kakor ne mor»->.
I neparltete. Razen tega prispevajo ddoda-	d'Ma " ^ločenem eede
Lenem delavnem oasn m 9 do 9. vr-
POLJSKO • ČE-SKA POGODBA.
A , ) talci enak de! kakor delavci In ta dc! ni | ,»'ln,-m w Varšava, 9. novembra. Ceškoslova-, naprei doJo6sn> tcmvei ga avtonomno r-"roMne.
B!iVoi®ai FXLveVdržaUvt s^eT d0,°Ča «sredn,fl "prav3; Z3,° ?0 dHod3- i Orehek napada bančne uradnike, na določda: 1.) čbedve držav, s, mol- |aIci zeIo lntereslran,. da vedo. kako sej 0rph,k	pred]0(? jn pra,
vi, da, bančni uradniki eeio dop.illne samo postopalo po hanki. da bi m.){Ji dr
določa osrcdnla uprava; zato so delodajalci zelo Intereslranl, da vedo, kako sc bo porabllalo to njihovo breme in da se no bo porabllalo za strankarsko-polltlčne svrhe. To stališče le zmagalo In se je vsa organizacija zavarovanja delavccv uredila po načelu paritete.
lati za boljšo nadurne plače (»opoldne! Oličinski svetniki JDS	ogorčen,',
„	.......... „ .protestirali proti takenm obrekovanto
Razprava o nada! nlih členih e uredbe;	,lradniStva- Culi so so klici,- '
se ie nadaljevala danes popoldne. Pretresali so se In sprejeli tudi ostali členi te uredbe, tako da je končano delo glede uredbe o delavskem zavarovanju.
hovo pripravljenost, ria more republika nasloniti svojo varnost.
Rš::en, 10. novembra. «Echo de Pa-ris s poroča, da je Briand poklical v VVashlngton francoskega ministra za obnovo. Loucheuria.
moči in dijdomatični boj z Veliko antanto. ki s skrajno zavistjo gloda na osamosvojitvene težnjo Male antante, so je končal s kompromisom, ki je časten za nas in ki pomen,ja tudi fakti-V-n uspeh.
Pa poglejmo sedaj na drugo težko vprašanje. n» našo valuto. Gotovo je ros, da je naša gospodarska politika tjapravila mnogo pogrešit in da so re-•raltati daleč zaostajali za dobro voljo, 'tor nam še nedostaje potrebno organizacije. Vsi pa vemo, da je glavno, kar pritiska na naš. denar, zunanja iMilitična intriga in vsi vidjmo, da f.o gotovi krogi v naši državi z veso-li'<m zaposlili, da tudi v tem oziru polagajo onim, ki nas hočejo gospodarsko spraviti na kolona. Najperfidnejše čejo luibljanski centralisti odjemi ma-•cisti o c katastrofalnem gospodarskem i riborskl oblasti lep kos ozemlja! stanju® Jugoslavijo lahko dokumenti- J Ogorčenje nad klerikalno politiko lajo naši zunanji easnrotniki s citati postaja, v krogih vseh narodnih ljudi
zaciji je predsednik Masaryk poslnl I ^cije, kl bl čemela ^ tem da se častnikom in vojakom zahvalo za nji- Odioč, eno izmed zgoraj omenjen h kattTO edino' ozemelj od sosednje države, m zadušiti delovanje takih organizacij, i.) Vsaka izmed obeh držav bo obvestila
nudi vladin predlog o ureditvi samouprave, in bodoče državne administracije. Veliki avtonomisti molčijo o njem no notah in dosedaj še nismo zapazili v naših opozicijonalnih listih niti ene resne besede o teh tako ~až-nih predlogih, ee izvzamemo morda mariborsko <-'Stražo», ki očita, da h:v-
raznih klerikalnih novin. Pri tem je eno sigiirno, da j" naša država gospodarsko zdrava in da se nimamo Mtj nobenih velikih nesreč.
Dolžnost vsako opozicije je kritika, fo pa. kar delalo naši domači šva-"ironerjl, ni kritika, nego je prazno »Navijanje, na vse, kar se dogaja v 'IfžavL Klasičen primer 'ia to nam
vodno večje. To je. razumljivo. Vsakega naeijonalnega človeka, mora v srce boleti, ko vidi, kako sistematično ruje kleriralizem proti domovini. Največja škoda ra na-so državo pa. i? v tem, da je cela opozicija nesposobna in da m more in ne zna vršiti one kritike, ki hi prispela k Kri konsolidaciji in n itranil utrditvi .Tut?oslarije.
drugo državo o pogodbah, katere bi sklepala, s kake tretjo državo. 5.) Trgovinska pogodba. 6.) Eventuelna sporna vprašan ia med eb^ma državama se predlože razsodišču. Nobena izmed obeh držav ne sme sklepati dogovorov, ki bj nasprotovali določil<7m
te pogedbo. Pogodba velja pet let.
VELIKANSKI PETROLEJSKI VRELEC NA. SLOVAŠKEM.
Praga, 10. novembra. (Izv.) V slovaškem pct'o!ejskem ozemlju pri Rgbelu se je pojavil nenadoma nov velikanski vrelec. Erupcijo so spren-lhlc mogočne eksplozije pMna. Petrolej brizga iz zemljo približno SO metrov visoko. Za najnujnejšo. potrebo so b!M izkopani okrog vrelca larkf tn zgrajeni nasipi, ki predstavljajo provizorne rejervoarje, kl so že sedaj podobni jezeru. Novi vrelec ne zaostaja popolnoma tile za znanim! bortslavsklml vrelci.
PRED PLEBISCITOM V ŠOPRONJU.
Budimpešta, 10. novembra. (Izvlmu.) Madžarski komisar za glasovalno ozemlje, /.'.ksander Almassy. je prispe! včerai v Šopronj. da se posvetuje s prlstolniml oblastmi o načinu glasovanja. Dočim o kakem avstrijskem delovanju v glasovalnem ozemlju še n! ničesar slišati, se vrši madžarska propaganda že s polno paro.
Dunaj. 10. novembra. (Ir«'.) Danes ie zboroval odsek za zunanje zadeve. Zvezni kaneelar dr. Schober ie poročal o položaju na Zapadnenj Ogrskem. Ratifikacija Beneškega sporazuma s strani narodne skupščine se pričakuje za prihodnji teden. Ker morajo po ratifikaciji na Dunaju in v Pesti preteči trije tedni, se bo glasovanje v Soprouju vrnilo naibrze prve dni decembra* V parlamentarnih krogih prevladuje v zadnjem času mnenje, da bodo glasovalni pogoji za Avstrijo vendarle ugodnejši, kakor sc ie pričakovalo.
Naucn, 10. novembra. Ameriško-avstrijska mirovna pogodba ee je dno 8. novembra izmenjala na Dunaiu ter je s tem stopila, v veljavo.
Berlin, 10. novembra. Za tovorni ITomet se bo ud 1. decembra t. 1. zahtevalo doplačilo 50%.
to je predsednik organizacije privatni'i uradnlkovl
Zupan dr. IV-rii- obžaluje. tako lzp:w!< nnuar dr. Ravnihar -/ak!ii5e: »Sa.i nismo v Siški!» Dalje poroča, dr. Peric, da so potrjen' prisednikj stanovanjskega sesvv: ta imenovani od strani hišnih y*"estni-kov ln naemnlkov In da bode v soboto položili predpisano zaobljubo, nakar bo začel stanovanjski urad takoj poslovati.
Revizija zastavljalnice.
Župan dr. Perič prečita dopis uradni kov mestno zastavljalnice, ki protestirajo proti predlogu o reviziji mestne m-stav!!alnico, ker s? s tem hoče. ponižati tifled uradništva, toda kor hočejo -zado-ščanja na napade časopis«, zahtevate rovir.ljo od strani kuratorija.
Občinski svetnik Rozman ugotavlja, da v svojem predlogu glede revizije poslovanja mestne zastavpalnic« ni očital uradništvu niti šefu knjigovodstva Vo!eu nikakega nereelnega poslovanj'!, hotel je samo dognati, odkod primanjkljaji v zastavljalnici izvirajo. Protestira proti falztfielranju svojega predlogu v koal!cl;skem časopisju in poudarja po trebo revi/.ije, da se ugotovi, ako se nc da pod Istimi okolišffinami doseči ter.ta-biliteto pod.etia.
Župan dr. Perič ta šef knjlgOvo ":-t<vi Vole, izjavita, da. ni bilo v seii dirokte-rlja govora o zloupotrebab, ampak se mo poudarjala potreba revizije, kl fc o znaffena v predlogu. Dr. Poe .jo tnnir.j). da !e treba o stvari govoriti Jjivno. Vi .TDP smotra zsstavlialnlco aa soelaln'
podjetje, car pa v> v resnica tu, mr je JV. daljSem prerekanja je Ml
Jemala oderuSke obresti 15 do M odstot- sprejet proračun elektrarne, kov). Ako jo kljub t.-ikim .ihreslitn v pod ' V naslednji točki Je bil sprejet prora Jetjn deficit, je gotovo uprava slaba, za>■ 1 čun ulmžnepa zaklada z dodatki finanč fo je utvar treba preiskati, da sr tiare- j nega predloga, da se zvišajo podpore
Hi konec UkorišAinja, Taviiar (NSfO je v principu ta revlzi-
| mestnih uhogib. da »e izvrši revizija med potrebnimi, da se poboljša brana In ome-
ki uaj Jo Izvrši kiiratorij, protestira ' ii beračenje, p* proti pisanju časopisja, ki je omenja- I ■"/Itako so bili odobreni proračuni u lo, da ima. NSS v lajtuvlj.alnioi osebne [stanovnega zaklada, meščanske imovine interese.
Dr. Puc: K stvari. Iti nobena iiistitucim JfPSI
Tavčar nato porofla o delovanju me»t- ,' Jie zastavljalnic* na podlagi raznih ra- ; (■'mskib izvlečkov.
ittpin dr. Petič prekine diskusijo, na , kar obč. sv. dr. Tnller predlaga, da se i o računskih sklepih glasuje en blo«, a iis ee otvori debata o proračunu.
Občinski svet »prejme soglasno vse predložene računske sklepe nn Moe. Nato se prične
mostne pohotne vojašnice ln loterijskega
aj zastavljalnica I posojil«.
Nato je prišlo na dnevni red poročilo o mestnem zakladu.
Nove doki ude.
Poročevalec, Kocmur je podal poročilo v splošnem, po katerem znašajo potrebščine lfi,loa070 K, a pokritje 7,358.888 kron. torej primanjkljaja 8,019.082 kron. Ta primanjkljaj M so imol kriti po raz-! riih novih doklalah, kot povišanje do-j klad od 65 na 100 odstotkov na ona podjetja, ki polagajo javno račune, da-jlje sc naj povišajo občinske doklr.de na
nate j no!* (Zlvanno odobravanje prt demorra-
I tih.)
Krall (JSDS) izjavlja, da bo glasoval
vkljub mnogim nedostatkom v socialnem oziru, ki se nahajalo v proračunu, soclal-no-demokratskl klub za proračun.
Poročevalec Kocmur prost, da se proračun sprelme cn bloc.
Rupnik (NS8) se zavzema za komuna-llziranja cestne železnice Tavčar (NSS) se izjavlja, za komunal
da ao tree »esecoT tn v denarju od Jer. 5.) Ravno Miro se »amoje, kdor
1000 do 10.000 dinarjev. S.) Kdor kopiči iivljenske potrebščine v večji količini nego jih sme po obsegu svoje trgovine običajno imeti, se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta in v denarju od 35.000 do SOOjOOO dinarjev. B.) Kdor nnrudj potrebščine nerabne, da bi zmanjšal njih količino «11 omejil njoli prodajo, ali kdor ponuja višjo cono od navad n«, zato da bi si pridobil prven-
proračunsk* debata.
V immu odseka za vodovod, elektrur- ! državne davke (88 odstotkov), na zem-00 hi plinarno poroča referent. Orehek. i Ijiški davek (50 odstotkov), a povišanje V uvodu omenja, da so proračuni stori, i ostalih davkov (00 odstotkov). Dalje naj ker so se od časa. ko j« bil v aprilu i se uvede davek, oziroma pristojbina v tnftseu sestavljen proračun, razmero ie /.nesku enega dinarja za vso one goste, dokaj spremenile. Točnega utomeljova- ki sede po deseti url v gostilni in po nja proračuna ne more podati, ker stro- enajsti uri v kavarni.
?;ovni refemnt V ni podal ekspozejn-Znto priporoča, da se De stavijo nobeni predlogi, ampak lo nasvoti.
Pr. Puc zalitova pojasnilo, kaj je z vestmi. Ja je ljubljanski vodovod v ne varnosti. Zupan dr. Perič ;> PtiMj.toski vodovod zaradi i,« r-oglohltvu Save res !-i je it izdal potrebne odredbe. I reiMV> Stvar. Ker je država Irvedla re-
Večlna hrez programa
, vo banko. Odnosno koalicije a klerikalci stvo med kupovale! se kaznuje z zapo-b. javlja, da ho NSS takoj prekinila vsa- rom od 10 dni do treh mesecev in v de-. ko zvozo s klerikalci, ako bi bil ogro- ; narjn od 1000 do 50.000 dinarjev. 4.) , žan njen socialni in napredni program. ' Kdor prodaja iivljenske potrebščine , Istotako Ivi NSS zastopala interese Ko- . preko cen, ki so določene, se kaznuje z ^ kolstva, protivi se samo temu, da bi se zaporom od enega meseca do enega lota sokolsko vprašanje zanašalo v politiko. ' in v denarju od 25.000 do 200.000 dlnar-
Jelačin (JDS) ugovarja sistemu pobiranja trošarine za tranzitno blago.
Klerikalci so vedno originalni.
V imenu SLS poda dr. Stanovnik Izjavo, da ho glasoval klerikalni klub v znak protesta proti komunalni politiki JDS za proračun!
Pri glasovanju jo bil proračun sprejet i z glasovi rdeče-tnodro-črne koalicije.
Interpelacije.
Nato je interpeliral obč. svetnik Koe-|mur o poslovanju tržnega nadzornika,
zahteval je za, sejo odsekov zapisnlkarjo in prosil za Intervencijo pri družbi za
krivo tehta ali zmanjšuje pomije p^ prodaji. 6.) Kdor kupuje iivljenske p,, trebščine plaečvajo dražje kot jih je flolr, čil občinski oillior, so kaznuje z zaporom 10 dni do troh mesecev in v denarju oi 1000 do 10.000 dinarjev. 7.) Kdor se ha. vi z verižno trgovino življenskih potrti, Sčin ali se spušča v druge nečedne ip. kulaoije, ki morijo .na podroievanje een življenskih potrebščin, se kaznuje z za. porom od 0 mesecev do B let in v de. narjn od 60.000 do 200.000 dinarjev. Z, iivljenske potrebščine se smatrajo: hra. na, (semkaj spada.io tudi ilvali, nameni,., no za klanje), obleka, obutev, kurjava, razsvetljava in milo, kakor tudi material za izdelovanje teh predmetov.
Politične beležite
-f Koroščcva likvidacija. Kakor znano, se sedaj v Beogradu likvidira bivše ministrstvo obnovo in ialirane. Mariborska »Straža» poudarja, da se nahaja v skladiščih tega ministrstva velika količina »najmodernejših iu najelogantltejBIh oblek — največ ženskih vsakdanjih in balskih toalet.» »Straža* ogorčeno pristavlja: Zemlja so je pljačkala za Hvileno »obnovo« i legitimnega in (legitimnega žonstva
Dr. Triller sm-.tra to debato kot naj- ' električne železnice glede sedanjih ne- j beograjsko porodico. — Hujšo obtož-važnejšo, ker z današnjim dnovom pre- ! črtnih razmer.	............■
vzerna nova vočiria občinsko upravo,
Bajielj (JDS) jo interpeliral glede na-
ftno samo očitanja o gnjilem gospo
ho proti načelniku lastne stranke pač ni mogočo dvigniti. Zaloge ministrstva
pro-rhov-Ko-Zna-
no je, kakšno robo si jo dal ta odlični
Ni moral« dri*v« ori.nc idarstrn* v HvSem občinskem svetu. Praprotnlk (JDS) je vložil iptorpela- | ljudski zaščitnik natvczltl, manj zna-
-j	'»	- i" t v--------------_n------1 „ v-___i cijo glede kanalizacije na Martinovi ee- I... — i- a. rt ia i^M T*" avaNo/i *v m r 1' 11 i
I sti.
(tlačijo
za obramhn" mere, da s« ne oško-lu.ie vodovod. Proračun mestnega vodovoda m Ml |
Kocmur celo govoril o rvnzi z Nemci, it ravno klerikalna stranka je pripeljala v občinski svet Nemce, JDS pa jo vrgla po prevrato Nemce ven in nakazala do-
jilo pa jo, da jo dr. Korošec za svojo : nakupe zadolžil našo državo v Ameri-
Komar (JSDS) interpollra glede čišče- jk, ^ 15 milijonov dolarjev, no da bi
• bil osigural pokritje. Naša država pri
nja cest v SiSki.
I-tolako ,jePrbU gspre^|,mF,roračilnM,pU- ' lavskf delegaciji" mtopstvo v* občinskem .. J.n?'.i8	wlbteT* povišanje dotacij , Za a"t j val u ti U~ ga K or oš če vega dolga
■t dodatnim predlogom dr. Trillor- 6VL'"'- Niu e',05s 1* »e kar natpre; izpopolni mestna ; "lfmo 6,lfa." do rtanos< * katerim bi ho
•/.svetljav v Pri dthatl o mestni elektrarni Iztavl dr.
I rilier:
Kako so klerikalci podpirali Ljubljano
V zadnji se|l io očital občinski svetnik Kocmur blv?( večini v občlrvkem svetu, ds ie ona kriva razmer, ki vladajo v •e.rrt vprašanin. Mestna elektrarna se ie •:st.,novila leta 1S97, ko šc elektrika nI
pozitivnega predloga :'i"dskim šolam.
Zupan dr. Petič izjavi, da ho odgovar- ; jal na tntorpclacije v prihodnji seji, a predloge odkazal dotlčnim odsekom, nato pa ob tri četrt na 10 zaključi sojo.
tela sedanja večina korigirati delovanje JDS v biviom občinskem »vetu. JDS je posvetila vso svoje moči reparaciji Lju-bliane. ki jp zastala snmo zaraili zaustavitve reparacljskib tlel na Ljubljanici. Zaradi odpora klerikalnega deielnega odbora se ni moglo rešiti vprašanje tržnice in hladilnice, niwi so mogli reguli-. roti kanali. JDS je vodila občinsko upra-
uj. i. v	i i, j .... vo v teikih vojnih časih in po vojni,
>	SOmmionskI kredit, na
,e »Vratni občinski svet takoj hotel od- katereJ
tv-mocl nedostatkom, toda naše e od- ... ,?..„■ _ -lr,„ . .	.,
t'or v takratnem deželnem odboru, kl Ic ^	JD^S J« ^ pnprovila ves
reprtčl! ustanovitev hldroclektrične cen-	llvrA,ta
tralc ob Liubllanlcl pod šcntpeterskhn ,i05tr>nt. Klorlkalnl deželni odbor je samo -ato zavlačeval rtgulacllo Llublianlce, da bi preprečil prolekte mestne občine slede novečanla elektrarne. Deželni odbor le ra časa volne ustavil regulacijska dela na Liubllanlcl. dasi ie bilo takrat v Liubllanl ttad 1000 kvalificiranih Italijanskih delav. '^.'-uletnlkov. samo zato da ostane LJub-v mlzcrrem stanlu brez elektrike. Po volni sta se pojavila dva predloga, den glede rafvne hldroclektrične napr.i-v Medvodah, drugI v Črnučah. Oovor-
Nove iraksimslne cene ia L ubliano
Občinsko sodišče za pobijanje dr.i-trinje in maksimiliziranjo ccn jo v svoj' seji dno 0. t. m. določilo sledečo makoi »e da izvršit) repara- malne cone:
A.) Goveje meso.
1.)	pri m a volovsko meso v mesnicah prvi del 28 K, drugi del 34 K za kg.
Na trgu (stojnice) ta me«o prve vrsto
2.)	prvovrstno volovsko meso prvi
stili smo V.im preorano ledino. Plinarno jo pridoh',1 mestu bivši iupan Hribar, narod. napredna stranka je rešila vprašanje mestnih h'cvov, s pomočjo katerih
; jo bila zagotovljena v vojni mestna a- I rlel po 28 K. zadnji del 32 K. provizaclja. In .ako bi bivši občinski svet ; Za meso druge vrste (to jn debelih' ne Imel nobenih drugih zaslug, imel bi ';rn.v, slabo,iših volov, mladih bikov in ,i)h v tem, da je Izvedel vzorno aprovl- ; trlic: prvj rlel 20 K, zadnji del 24 K racijo. Ra&ini aprovizaclje so bili na j za kg.
razpolago vedno, a vi jih niste hotoli | 3.) za jaziko 32 K, ledlee 32 K. mo-proglodati! Mestna aprovizacija jo kon- ' ži-.ani 32 K. vampi 8 K, pljuča 0 K, le-čala z dobičkom od 4 in pol milijonov ! rlični loj 30 K.
................... ______________________kateri jo šel v prid mestnih usluž i Prodaja mesa starih bikov in starih
k priporoča občinskemu svetu, da lih ,>oncev! Zakaj ste odklonili komisijo, ki ; krav. to je mesa tretjo vrste na trgu :ačne rajrmorrlvatl. Treba ie neodložno! "em zadnjič predlagal? Zato, ker ve- ! in mesnicah ni dovoljena, klicat! anketo, kl na! preišče, kako sc da na^mn gospodarstvu ne morete	B.) Telečje meso.
očitati mčroar!	j.) Prekmurskih telet prve vrste 2(1
Po ustavi ima mestna občina pravico drug0 ,T6tfl j8 K 7A ! razglastitve sedaj bo mogla delovati za 3,1 fj0mačih telet prve vrste 26 K.
! sploh vreiti ne more in že obresti sta-| nujo ogromne milijone. »Stražin* navad na dr. Korošca je tem pikantnej-šl, ker nanj očividno meri namigava-njo o »illegitimnih ženskah*. Ali so so sedaj pričeli klerikalci med seboj grlz-ti? To bi bila odkritja, fe bi drug o drugem pričeli govoriti resnico!
Hočevarji in radikalci. Radikalna stranka se nahaja sedaj v diskusiji pri Kočevarjih. »Oottscheer Z"itung» govori v Hvoji zadnji številki o poskusu odvetnika dr. Sajovica, da ugnezdi na kočevskih tleh srbsko radikalno stranko, List. pravi: Kočevje pripada Ko-čcvccm. Ako se organizira ran mi sani I, bomo dosegli ]rri Slovencih in Srbih veliko vet, kot da bi postali brezpravni Člani slovenske ali srbske radikalne stranke, v kateri bi sedeli Hočevarji za pečjo, drugi pa za mizo. že prva številka v Kočevju izhajajočega novega glasila radikalno stranko dokazuje, kako vlogo je namenila radikalna stranka Kočevcem. Mi povdarjamo, da je potreben »kupen nastop n;i.'e organizacije v mnogih točkah z jugoslovanskimi strankami, mogli bi torej govoriti tudi z gospodom Sajovicem, to-| da njegovo snubljenje Kočevcev
nore pomagati Llubllani! Apelira na se-.lartjo večino, da nai takol reši to vpra--anle.
Občinski svetnik Kocmur doktuule. čn ! pospeševanje ridanja.
iruge vrste 24 K za kg;
Hla borba med de?elnim odborom In i Klorikaloc Ogrln: -Zakaj pa ie niste gY M «,tr3- pljuča in ledice 20 K
. ..	..........tA»e /IaI.I:*).	'	1 ■
mestno občino razprava o principiiclncm ! rl° 1<iai feBa delali?*
prašanlu. čigave so vode. ali državne, i.?lne ali komtmalne. Govori o nekih prolektih. 3 navala popolnoma napačne "^•llke. r.akar mu in?. Turnšek zakliče, irvj nikar ne žonglira s konlskimi silami, ■ko nima poima o teh stvareh. Ko hoče Jupan Perič poučiti Kocmurji. : ie v zmoti % svoilml številkami, Koc-'•• jr odločno protestira, da bi ga žnpan .. :'H! v njegovem govoru.
Klerikalec Ogrln Izjavi, da se delo na I ttibllanici nI zato nadaljevalo, ker1 mesto '. lK-telo orevzeti aprovlzaciio delavstva! r«r. Triller: To le laž!
za kg.
Po svetu
—	Grško • turško vprašanje. Grški
ministrski predsednik Gunaris je izjavil v Parizu, da je Grška vedno pripravljena skleniti mir s Turčijo, a to samo na temelju sovrejske mirovi, pogodi«, da )ta grška vlada na noben način ne more privoliti v kakršnekoli revizijo pogodbe. Ako odkloni angor ska vlada to stališče, tedaj mora Grška izvojevati to stališče z orožjem. Gunaris je izjavil nadalje, da grškii vlada v nobenem slučaju ne more, p> pustiti, ker bi se s tem odrekla svoji™ narodnit)) aspiracijamt Ako kemallstiC--na vlada ne sprejme grških predlogo,, oziroma ako bi zavezniki hotoli iziiir. . ti sovrejsko mirovno pogodbo, tegaj I grška vlada primorana. da začne sp, mladi z odločilno akcijo, katere r.. ljudski zaščitnik natvezti, manj i\u voncije.
—	Nevtrallzaclja Petrograda. Ko-
respondent »Rula* poroča iz zanesli; vega vira. da se vrše med Anglijo in sovjetsko Rusijo pogajanja glede ne-vtralizacijo pristanišča in mesta P«, trograda, ki bi bilo pod Inozemsko upravo. Načrtu nasprotuje zlasti r trograjski višji komisar Žlnovjev.
Prosvcfa
NARODNO OLEDAUSCE V LJUBLJANI,
DKAMA. Sobota, 12.nov.: »Oče*. A. Nedelja, 13. nov.: »Požar stras«* (popa',
dne ob 3. uri). Izven. Nedelja, 13. nov.: »Komedija zmeJnia,
(zvečer ob 8. uri). Izven. Ponedeljek, 14. nov: »Revizor*. C Torek, 15. nov.: Zaprto. Sreda, 16. nov.: »Komedija zmeSnlavt.. B, Četrtek, 17. nov.: »Revizor*. Izven. Petek, 18. nov.: »Komedija zmešnjav.
OPERA. Sobota, 12. nov.: -Bohfcme*. B. Nedella, 13. nov.: »Carmen*. Izven. Ponedeljek, 14. nov.: Zaprto. Torek, 15. nov.: »Rlgoletto*. A. Sreda, 16. nov.: »Evangeljnik*. D. Četrtek, 17. nov.: »Carmen*. E. od., Petek, 18. nov.: Zaprto.
Dr. Triller: »Gospod Ogrln. ustava je ; " c.) Svinjsko meso. bila sprejeta, ko je bUa, vaša koalicija 1.) Hrvaških prešičov prve vrste
žo gotova-'*	38 K, druce vrste 36 K za. kg; . , ... - , , ...
Očitali ste nam bankokratstvol Tega nt 2.) domačih prešlčev prve vrsto 10:	""f"1'5 3•.
niti v LJubljani, niti v Sloveniji, vse stran- [K. druge vrste 36 K za l:g; ke imajo svoja bančna podjetja, ki so po-, 3.) ^ vse	domačih in hrvat-
klicana, da preprečijo delovanje privatnih | 5kih prešičev	pljuča 24 K, jetra 28 K
bančnih špekulacij. Banke so v LJubljani j icf]ice «8 K,	glava 14—16 K, parklj! po Inlcljativi eksponenta JDS začele re- i 14 K za kg. Sevati stanovanjsko vprašanje; naše ban- Slanina,
t,, — _.iu_nxi	.....-••<- '	Slanina kranjskih prešičev pod
ke so najboljši delodajalec	svojih uslužbencev.
Očitate desolatno stanje	občinskih financ. Edml očitek, kl bi ga	zaslužila blv-
Kremžar (SLS) poskuša opravičevati 5a občinska uprava bi bil ta, da ie bila ^tališče bivšega deželnega odbora, a ie kralno neroden, ker le v svojem govoru odkrito priznal, da Je deželni odbor na-
Trotoval llublianskl občini samo zato, ker so bili njeni upravitelj) obenem voli-
-1 cm debeline in brez kože 55 K, za trebušno slanino brez kožo BO K. za 4—8 cm debelo slanino Vez kože 75 K za kg.
2.) Hrvatskih prešičev slanina prve vrsto brez kože in nad 8 cm debeline
prekonzervativna, da se Je bala dolgov, a vendar je amortizirala vsa svoja podjetja ln Jih izroča v raCunskilt sklepih aktiv-j8n R M d vrsto slanine pa po no Kocmur jc protestiral proti trošarini. , ,;a,cor ^"aoio^nr slanini kranl-kot nesocljalnemu davku, to trošarino skIf) preSi6ev> navedenih nod točko 1.)
elll narodno-napr :dne stranke- Dalle ie	aikoho!, dclavec, kl ne pije, nc : 1 , '. '	(l]rl: 5„t„
-,:<	»Jl,„ _,„.!	____ntn^n trr,?nrtni>1 Trn£,rln,	^ "anUll ,10 prišteval! T.UM1 SdJO.
bit de^chii odbor proti občinskim projek-i:om tudi zato, ker le bfl takratni občin--.ki svet v zvezi In dogovoru s kapitalisti
■i' Lcvkanial
plača trošarinel Trošarina na alkohol je bojno sredstvo proti alkoholu, a največje bolno sredstvo proti alkoholizmu. Dalje priporoča govornik uredbo tlaka-
tv. Triller označi to trditev kot navad- i rine- katero |e odpravil bivši deželni odbor, ker bo ta prillčen vir dohodkov, zahteva uvedbo samostojnih doklad naoseb-no doltodarlno, katere načrte ie Izdelal že bivši občinski odbor.
Na vsak način Ic pa proti uvedbi do-klade za zavode, pl polagajo Javno račune, ker bi se s tem odbila od Ljubljane velika trgovina in mnoga Industrijska panoga.
Priporoča prodajo voiašnlc, v katerem vprašanju Je tudi že bivši občinski svet storil vse potrebne korake. Nadalje protestira proti deniagošklm
Deželni odbor je nasprotoval ob-i'ni In Ir nagajlvostl, kar ie povedal sam :-':iste.r$ič, ko te rekel: »Fel (t. t. napred-Ljubljani ne dovolimo ničesar!* Oo-
■	-i-nik Izjavlja, da se bo boril proti sc-
ii večini, a to \fdno le i orožlem
> ,'Snice.
In'-'.. Tnrnšek (JDS) dokiizujc ua pod-:strokovnih podatkov koaliciji, da go-
■	in brez vs-k.ga st.okovnega znanja,
r žonglira s konjskimi silami in navaja v vlln Itak popolnoma napačno. Or. Stanovnik sc zavzema za Lampa-e električne projekte in na skrajno ne-Oobtojen Bačlti izriva demokrate, ki niu P'irno ridgovariajo.	i
Dr. Ravnfbar, kot bivši llublianskl dr-ivni poslanec, ugotavlja dejstvo, da le strni takratni avstrijski minister z<j iavna dela. dr. Trnka, priznal, da ie ljubljanska občina glede svojih vodnih pravic v potnem pravu, toda stvar je politična zadeva med StOrgkoin In Sustcršlčem, kl ic stavil to vprašanje v točke svolega spo-r.izuina i vlado. Upravno sodišče Je šele prisodilo pravo Liubllanl, a vojna te zaustavila vsa dela.
C.) Masti.
Cista domača aJi hrvatska 85 kron za kg.
Ta cenik stopi v veljavo z dnem 12. novembra 1021.
Kdor bi prodajal dražje, ali kdor bi kupoval aH ponujal višjo cene nego so določeno po tem coniku, bn kaznovan po predpisih uredbe r dne 21. julija 1021 St. 273.
Vsak prodajalce teh živil tr>r živinskih potrebščin mora imeti cene označene, na lafiko vidnem kraju.
Občinstvo se naproša, da vsak prestopek takoj javi obrtnemu sodišču al: tržni straži. Občinsko sodišče posluje vsak dan
predlogom U klerikalne stranke. 2e žu- j od 9.—12. in od 16.—18. uro na magi-pan jih je označil, da so govorienl skozi' okno. Predlogi nimajo nobene stvarne podlage, ampak samo razbttrlalo mestno j prebivalstvo.
Dr. Triller Jc končal z besedami:
<Ako nam očitate, da hočemo spre-člvati delo koalicije, Imeli bi sedaj tia|lcp"o priliko, da zapustimo to dvora-
grebški »Obzor*, ki pravi: ako bi Se! hrvatski blok v parlament, bi moral voditi skrajno opozicijo in nazadnje bi se zgodilo, da sedanja večina razveljavi njegove mandate (!). v drugem slučaju bi pa moral molčati, a na ta način bi izgubil svojo volilce! Torej jo najpametnejša politika ostati doma v Zagrebu, da se ne izgubo niti mandati, niti voiilci — in kar je najvažnejšo di-jetel
-f Žita — italijanska ekspoucntiuja.
Pariški »Matin* prinaša o propaii Karlovi pustolovščini nekatere zanimive reminiscence ter imenuje Karlovo soprogo Žito eksponentinjo Italije v osrednji Evropi. Ko se je pojavila vest, da se sestane v Benetkah posredovalna konforenca med Avstrijo in Madžarsko, je prišlo na Hortenstcin k Žiti nekaj visokih itniijaoskih aristokra.tov, sorodnikov rodbine Parma, ki bo kon-fnriraii z r'to. »Matin* ve zagotovo poročati. da le bila na teh konferencah sklenjena, vrnitev Karla in Zit.c nn Ma-žarsko. Italijan. arist,okra,ti so obljubili, da bo Italija podpisala na beneški konferenci madžarske težnje, da no bo nastopila proti Karlovi vrnitvi, ker jo verjetno, da so sosednjo države ne bodo mogle upirati temu dejstvu. Zlasti, ker Ima Kari tudi v Franciji precej pri-jateljev, Anglija in Amerika ste pa po-nolnomn desinteresirani na tem vprašanju. »Matin* dodaja, da se jp Italija prevarila v svojih računih, ker ie Ju-
Občlnsko sodišče za pobijanje draginje v LJubljani,
Občinsko sodišče za pobijanje dragi
nje v LJubljani objavim izvleček naJvaS- j Franciji ne predstavljalo prav ničesar, no, da onemogočimo vsako delo. Tega ne j nojšib prestopkov in kazni, kl jih zašle- ; Po Matinovlh trditvah jo poskttSena vr-storlmo, pač pa izjavljamo, da bomo gla- j dtije in kaznuje. J.) Kdor nima označe- nitev Karla ravno tako italijansko dc-sovaB proti proračunu, ker ne zaupamo j nih cen življenskih potrebščin v trgovini [ niti enega vinarja občinskega pretnože-1 ali na fcrgn ali jih noče izobesiti na vid-nin koaliciji, v kateri igra SLS nrvo violi.! nem t":ain «e kaznuje r zaporom od 10
ločno odklanjamo. — K temu dodaja1	. ...... _, -
glasilo Nemcev v Jugoslaviji »Dou-i Slnočnlt I. simfonični koncert ntuzfte tsches Volksblatt*: Vidimo, kako sla-1 Dravske divizijske oblasti pC vodstvom bo je bilo informirano vodstvo ' radi-1 Priznanega in priljubljenega glasbenih kalne stranke v Beogradu, ko je ver- ■ Cc'"la- Pomeni velik uspeh. Pole; j nI o in zaupalo dr. Sajovicu, da bodo' hravurno podan-. Gllnkove uverture mogli v Sloveniji radikalno stranko iz klaslčnolepega MendcIssohnoveBa koncer-
Kočevja ven prav lahko spraviti na ita	E' ^ f " J^
sodlo!* Vso to beležimo kot kronisti, ^vno to«ko silno Bruclmerjevo roma •
tlčno simfonijo, ki le ogrela srca s pleme-4- Zakaj _ hrvatski blok oe gre v j nitim patosom in ognjem svollh Idej. 0.
dr. Cerinu moremo Iskreno čestitati. P'1-drobnejše poročilo sledi.
Ljudsko vseučilišče v Celju. Poročajo nam: Vztrajno in plodonosno delovanje celjskega ljudskega vseučilišča, kl ga Je ustanovil »Klub naprednih slovenskih aka demikov* v Celju, je našlo povsod nai lepše priznanje In razumevanle. Na zbo rovanju dne 31. oktobra sta bila Izvoljena zopet gg. vladni svetnik LUek za predsednika in nadučitelj J. Bizjak za, tajnika ljudskega vseučilišča; osnoval s«. Je nadalje ostali odbor, v katerem so za-1 stopana cerjska kulturna društva In predavatelji. Prvotno mali delokrog le dohflj širše meje ln začrtala se je natančna poi bodočega dela. Predavanja so se pričela dne 19. septembra In se bodo vršila do meseca junija prihodnjega leta. Predavanja obravnavajo najrazličnejše panoge znanosti in literature. Udeležuje se Jih redno okoli 200 oseb, tako delavstvo kakor tudi meščani. Klub naprednih slovenskih akademikov si bo nabavil za ljudsko vseučilišče sktoptlk, da bodo predavanja nazornejša In je sklenil izdajat' svojo »Prosvetno knjižnico*, v kateri bodo Izhajala ponatisnjena predavanja.
«Glasbena Matica* v Maribora prlrcd v soboto dne 12. t. m. v GBtzovi kan, certnl dvorani redni koncert, pri katerett sodeluje ves moški in mešani zbor P"! vodstvom predsednika In zborovodje 2 Oskarja Deva. Na vsporedu so »klad be Adamiča, Deva, Jenka, Lalovlca, VII harja In devet narodnih. Prouvajalo s bo pet povsem novih, doslc) še ne oh J avl Jenih skladb Adamiča In Deva. Nol bolj zanimiv le moški zbor E. Adamič »Kregala se udova 1 devojka*, kl ga I Adamič komponlral leto 1919. v Taškctt tu in mu dodal nekaj ruskega kolorlt In šestglascn ženski zbor »Zajček teč po zeleni trati*. Ne spominjamo se, d bi se doslej prolzvalal gorko občatet Laiovlčev »Pomladni spev*. Spored I zanimiv In vabljiv. Ker le Cisti dohlJ>' namenjen zavodu samemu, ki se Ima 1" riti z velikimi gmotnimi težkočaini. Pr čakovati le dobrega obiska.
stralu, leva hiša, pritličje.	. ■ ,	.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1021. goslavija s Ceskoslovasko podvzela
j tako odločne mere, da je mogel vsakdo ■ spoznati, da je Karlova, avantura v i naprej izgubljena, tudi zanašanje na ' francoske klerikalne kroge jo bilo preveč optimistično, ker ti krogi, danos v
lo, kot ie bila beneška pogodba!
Domače vesfi
*	Današnji sestanek Političnega kluba JDS odpade z ozirom na zbor posl. (irof, Reianerja, ki bo poročal o stanju aradniSkoga vprašanja.
*	Vprašanje državnih nameščencev. Karodni poslanec prof. R e i s n e r bo o vprašanju državnih nameščencev po-ročal dano? ob 18. in ne ob 20. uri. —
0. Z-
« Osebna vest Kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo imenoval šefa ljubljanskega oddelka tega uiin!"tr.itva dr. Rudolfa Mama '.n dvornega svetnika, okrajnega glavarji ,,rj istem oddelku dr. Rataia pa za Akcijskega svetnika v VI. Činovnem razredu.
» Osebna vest. Višji računski svetnik
ln šef kn'4govodstva Zdravstvonof;a od-za Slovenijo ter občinski svetnik fran Frelib je na lastno proSnjo tr,i!no upokojen.
Dsmobllizaclja. Prejeli srno in ob-javljamot Vojno ministrstvo jo odredilo ijemobilizacijo. Lastniki konj, voz ii opre-.n<\ ki so fine 7„ 8. in 9. novembra 1921 izročili svoje konje, vozove ir opremo vojaški upravi, se vabijo, da takoj zglase pri ljubljanskem vojnem okrogu. votaSnira vojvode MiSič:i du sprejmejo oddane predmete.
5 Protestno zborovanje rrotl t«U'n|e tiju ministrstva za socijalno nollfko : priredila včeraj zvečer v Mertnoni domu v Ljiibl'aul soe.lialno - demokratična stranka. U-bMbn nikakor n' r icovarjala rosnosti vprašanja. P<*'1. K' iwč je v svojem govoru opozarjal da hočejo radlkalci in zastopniki sa-i ./stojnc kmeteke stranke orojiatl dejstvo edine zaščite, ki jo pričaktijo-;., iyl ministrstva za sorHalno politiko. :'•••■••;jaJlsttčn! poslanski klub ji? za sln-
imsjo ob Isti kva-
nje je vlotlti do .krajinski upravi xa u socialno skrb-
zavode. Vojni iu lifikacijl prednost 15. novembra pri t Slovenijo, oddolok stvo.
*	Izprememba poklica. Včerajinjl »Naprej« javla, (la zapusti reziSer mariborskega gledališča g. Milan SkrbiuSok popolnoma gledališč* In (la se namerava posvetiti novinarstvu; stopil bo kot so-urednik v uredništvo ljubljanske »Jugoslavijo«.
Za družine narodnega mučenika Kromarja. Za ubogo družino narodnega tnučenll<a Kromarja so poslali donarno podporo Sokolskemu diuštvu v Črnomlju sledeči gospodje: Lovro Potovar, Ivanjkovci, 400 K; Alojzij Gregorčič, Rakovnik pri Št, Rupertu, 48 K; Anton Zaje, Bistrica pri ilokronogu, 128 K; Ivan Jurol.ič, Jesonico, nabral med ie-lezniRkimi uslužbenol tranzitnega ura-la Jesenice 160 K. Skupaj 742 K. Bratr sitim darovalcem se druStvo v imoiiu družiue najtoplejo zahvaljuje z željo, la bi so našlo Sc mnogo posncmalcev. Denar se izroči družini.
*	Ponesrečen slovenski avljatlk. Avl-Etični poročnik g. Srečko Zltnlk se e dne 8. t. m. o priliki preizkušnje ne kega aoroplrna v Novem Sadu smrtno oonosročil. Aeroplan se je Iz dosloj nc-
nanoga vzroka užgal ter it visočlno strmoglavil na tla. Pokojnik, sin bivScga upravitelja ta Prokmurje dvornega vel uil; a Žitnika, jc bil zelo priljubljen mol tovariši in moštvom. Povodom junaškega boja z dvema nemškima aero-planoma na Koroškom mcieca maja 11)20 je bil poročnik Žitnik odlikovan z zlato kola'-no za hrabrost.
*	Velikodušno darilo. Ljubljanski gen.
konzul češkoslovaške republike, g. dr. da bi se to ministrstvo ukinilo, j otokar BeneS, jn poklonil novo usta
ravljeri izvajati skrajne posledice j n0vljonl čeSkoelovaško-jugcrlovanskl 11-upn, da bo Imel r delavstvu pr! gj v Ljubljani znesok 10.000 K.
tein vso potrebuo zjisloro^o. Poslanec |l-.rnot ie rif»ozar,jjd tndi na nevarnost i.kUij^nja ministrstva za narodno . lravstvo. Pprejota je bila resoltteiin priti nkinjenjit teb dveh. zlasti za stvo važnih resortov,
* Konkurz Glavne posojilnice. Na predlog- namestnika upravitelja konkurznega sklada, dr. Fcttlcha, je sklican na dan 20. t. m. ob 10. uri pri deželnom sodišču v Ljubljani (soba 140) zbor upnikov, kl bo sklepal o tem, da se terjatev, ki Jo
- Dr. Pegan kot pretepač. Včeraj je | zavarovana na biSah drja. Hudnika na
(,;.r.'ijni fco-lnlk dr. Stojkovič sodil o I Vičetp dejanskem stanju: Dne 9. oktobra t, 1. sta popivala dr. Pečan in
i.i-'.ov prijatelj uradnik Gospidurvko Volta :t ženama v neki šentvi-3t» gostilni, kjor je sedel pri svoji tn;zi tudi TOlotnl posestnik in mizar
i	. Bizjak podomafie Jan. Le - ta se
pogovarjal s svojim znancem go^p. '.'i *■ Tsnelooi, kateremu io pravil o lo-■ vii pogrebu Ivana Brenreta. Ko je T' ^an to slišal, je prišel lz drugo sobe ••luškovat. k '-ratom. Ko je slišal. da flivjak omenil tudi Pcganovega pri-/'• 'Ija šusterHča, je skočil k svoji k!m. zagrabil pivsko steklenico in i' i.nil nad Bizjaka. Ivoteč ga pobiti. V •'.teto hipu jo »koči! za. a jim g- Volta
ii	ga zagrabil okoli pa^tt iti /a obe : tako da Pepan svojega, namena
mogel izvrSitl Pegan je jiri tem Je-«Dobro, da si me zadržvl. ':er bi r'eer Se danes v arestu sedel.Nato p.i je ponovno tkočil k 701etncmu . :rč'lui. kj jo prezirljivo gledal la r ■ '-'ar. Kavzoče kmete j ta n s op /o;.;:o:le« razjaril in eden izmed njih
Dunaju, (.odiraj Zadružni zvezi v Celju proti cestjsk! valuti 25.000 jugoslovanskih kron; da se torjatev zoper Toma/Ji 1'avSlerja prodaj na. javni dražbi; da Se izplačaj upnikom 8% tangenta, nstnuek pa prepusti " namestniku konkurznega upravitelja v kritje niegorlb stroškov,
vik boleznih sto oboleli I essM: 1 sa
griži, 1 ps na Ikrlatlnkl.
•	Savinjski okrožni klub Jugoslovanskih dobrovoljcev Ima v nedeljo, dne 13. t m. ob 5. uri mesečni sestanek v klubovi sobi kavarne »Evropa, v Colju. Vabijo se vsi člai.i, da se udeleže sestanka, ker se bo razpmvl/ilo o važnih stvareh. — Odbor.
•	Slovensko bralno druStvo v Litiji se je prostovoljno raz&lo ter je prepustilo svoje imetje proevotnoinu odseku »So ltola» v Litiji ftmartnem.
•	Nov prlrcčeo prlstojbenlk izide tekom decembra ln bo obsegal na preko ?00 straneh v sistematični, nbocedno u--rejonj raaprcdclbi vse pristojbine v smislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora narodne skupščine odobrenoga začasnega pristojbinskega zakona, kakor tuji vse sodno ln postne pristojbine. UpoStevane so pa tudi Se prejSnjo valod posebnih zakonov in odredb ve Ijavne pristojbine m ehiJSave. KnHgs stana brofiraua Din. 10,— kot priporočena tiskovina Din. 11.50 ter je jako praktična in neobhodno potrebna za vse pisarno, nrade, trgovce In ra privatnike, ki imajo posla z oblastmi. Rndi omenjene naklade je takoj naročiti pri izdajatelju: Dr. Ivan C r n o t u, Gospodarska pisarna. Ljubljana. Pri naročilih nad 100 izvodov 10%ni, nad 500 izvodov 20%nl popust. Denar je vposlati oh naročilu ali pa ncloizatl ni čekovni ra^ čun Stov. 10..
» Združenje oglasnih zavoda. Poznate rokbiunn tvrdko »Blonknerov« zavod za ofiUSivanje u Zagrebu, Jurjevska ulica 31, i oglasni odlo »Medjunarodnog« promotnog, novinskog i oplasuog za-voila d. d. n Zagrebu, lll.-a 21. ujedlniv-Sl se osnovali su novo reklamno podu-zočo pod Imenom »Intnrrcklam dlonlčko druStvo« u Zagrebu, ko je če zailržavSi
i	nadalje svoje dosadaSnjo tvrtke kao r,kspozlture, sa ujcdlnjenlm velikim aparatom raditi pomeču svih u tu svrhu podesnih erodstava za napredovanjo po-slovnog prometa putern uspjeSne popularizacije. Vodstvo novog poduzeča leži
ii	iskusnlm rukama gg. M. Dukesa upravitelja Blocknerovog zavo<la te 1 Schivartza, ravnatelja Medj. prom. nov i oglasnofr zavoda d. d., koja su gospoda ujedno I n ravnateljstvo kooptiranl I'jed ln jo njo ovlh dvlju obljubljenih zavoda prati so u hnigovlmn oglasivača kao I u novlnsklm krugovima vrlo slia patlčnlm zanimanjem te je ta prcdvldje ti, d» če poslovanje ove ujedinjene tvrt ke vrlo korlsno upllvlsatl i na naše go
Gospodarstvo
POVIŠANJE AOIA PRI UVOZNI CARINI.
Od 10. novembra »o računa pri uvozni carini 100 zlatih dinarjov za 500 dinarjev v novčanicali, odnosno 2000 kron, medtem ko se le dosedaj zaračunavalo za 100 zlatih- dinarjev 400 dinarjev ali lfiOO kron. Povišani aglu (400% namost.) dosedanjih 800%) so plača za vse blago, za katero do vštevši 9. novembra ni bila plačan« uvozna carina.
Pri uionopolskih predmetih sn računa monopolna taks? v razmerju 100 zlatih dinarjev za 200 dinarjev v nov-čanlcah.
F.nako se računa pribltek pri lnk-uznom blagu, katerega scztmm je bil objavljen v »Uradnem listu« St. 11 t.l. •ki kurzu 100 zlatih ('Irarjev je entikt •200 dinarjev v novčanieah, torej f 100% agiom.
Pri izračunavanju carine sd vaUv -om sn računa carina po v tarifi doK>-čenih odstotkih brez agio - prlbltka 0 podrobnostih bo izdala generaln: lirekclja carine še poseben pravilnik
* V amhulatortju poslovalnice bol- lopodarstcone prilike.
nlške blagajne v Ljubljani, Gradišče St. 2, so se uredile zdravniške ordinacije
• Smrt stnrega znanca. U Prage po-: rnftijo. da je tam umrl v visoki starosti
s 8. novembrom tako le: Za s p l o S n e j Eduard As.-benlironner večletni basist In bolezni ordinira.jo vsak dan (izvzem- i rozlfer slovenske opere v Ljubl jani. Po-S1 nedelje in praznike) od 8. -9. dr. ' kojul Ascbonbrenrior jo prlSel v Ljublja-AlojzlJ Kraigher, o<l VilO.—'/jll. : no po rarpustu r.agreb?ke opero, k:cr ie
■ ir. Ivan Zajec, od V2II —12- dr. Peter KoSenina. — Za kirurgične bolezni ordinira vsak dan (IzvzemSI nedelje ln praznike): od Vfel4.—«/418. dr.
ostal nekaj let in potem odšel v Prago, kjer je deloval na vlnogradskom trlcda-lllču.
• Smrtna Itosa. V Oameljnlh jn nmrl
Pavel Krajec. — Za ženske bo- tj. mrtvoudora 781etni vpok. učitelj g,
leztii in porodništvo ordinira ob torkih, četrtkih in sobotah od V213-— 1/414. dr. Ivan Pintar. — Za otroške bolezni (obenem p o s v e t o -jvalnica za matere) onlinira ob ponedeljkih, sredah in petkih od V413.— V-.1-1. dr. Bogdan Oerč. Pri zadnjoimo-novanl ordinaciji sodeluo blagajnična
dal izraza svojemu ogorčenju, češ. skrbstvena sestra gospodična Joža Bo-!ohtar-> pa se tako vede, kakor vaški|ziaj_ Ziravljonje ortopedskih slu pretepaSl V spor so se vmešalo vn-1J a j e v za člane vseh blagajniških po-. !:e. nastalo je novo prerekanje, tekom 1 slovalnic v Sloveniji pa je prevzel dr. Uterega je Volta z vso močjo udaril! Franc M i n a r, ki sprejema bolnike na
'arčka po glavi, da se je temti kar »vrtelo in je ta bil drugi dan še s ';rvjo podplut in zatekel po obrazu, Voltova žena pa je zmerjala Bizjaka t »barabo«. Pri včerajšnji razpravi v sodiščem jo zastopnik gosp. Biz-:ka, dr. Oblak, poudarjal posebno duševno surovost Peganovo, kateremu 1' bilo trebu in tudi ni pristojala raz-iurjnna poza vočigled znanih pravo-1-icčno dokazanih dejstev v Bronceto-'■m slučaju. — Pegan se jo namreč "ugovarjal z raztmrljivostjo do neza-• .dr:osti (!). — Zastopnik državnega pravdhika dvorni svetnik Andolšek jc r rc-dlajral obsodbo, poudarjajoč, da jo skoro neverjetno, da se advokat tako dale.č Izpozabi. Sodnik dr. Stojkovič
svojem domu, Tabor St. 3, od 11—12. in od 2.-8.
* Invalidni nadpregled. Vsi oni, ki so se v Ljubljani v vojafkem uradu (Slest-nl dom) priglasili za invalidni nadpre-gled, pridejo k nidprogledu v dnevih od 12. do 17. novembra 1921. Nadpre-glod so vrši v vo;aSnici vojvode MiSiča (Trg Tabor) v L ubljani in siccr v sledečem redu: Dno 12. novembra pridejo na vrsto od A do E, dno 13. (samo do-pol Inc) od F do 1, 14. od J do L (Lc-ber), 15. od L (Ledenik) do O, 10. od P do S (Stiasnv) in dno 17. od S (Ptopar) do 2. Tozadevno pozivnice so priglašenim dostavljajo. Ce bi pa kdo iztnod onih, ki so se v Ljubljani priglasili, ne prejel pozivnice do onoga dne, kakor
je obsodil Pega.na na J000 kron f<lo-jdoloža. zgoraj navedeni red, naj se Iste-he, eventualno 4S ur zapora, Volto ns ^ <ino dopoldne do 10. ure zglasl v vo-600 kron, njegovo ženo pa na 100 K. jagkera un Glede Pogana Ima sedaj besedo zopot bj so kdo
njc-gova disciplinarna oblast.
*	Ob priliki prve obletnice Hapalla prirtidj »Jugoslovcnska Matioas naši mladini dvojo predavanj. Predaval bo •ir. ?van L a h o zasedenem ozemlju ir to predavanje bo pojasnjevalo okol' 90 fkioptičnih slik. Prvo predavan'e bv petek, dne 11. novembra za srednješolce, drato predavanje pa je v so-i<>to. dne 12. t. m. za meščansko ln ;|udt.košolsko mladino. Obe predavanji ge vršita v veliki dvorani hotela Union točno ob pol šestih zvečer. Predavanji sta sicer v prvi vrsti namenjeni mladini, vabi pa se tudi vso dnv go občinstvo, ki ima ljubezen in smisel za naš.i brate. Vstop jn prost, brez vsake vstopnine. Pozivamo narodno občinstvo, da se udeleži predavanj v eitii večjem številu.
*	Razpisano službeno mesto. Pri novoustanovljenem »Invalidsliom domu« v Celju je razpisano mesto upravitelja v 9„ oziroma R. činovnem razredu. Prosilci z dovrSuno srednjo Solo morajo izkazati, da so popolnoma Izvožbanl v iniravni in račun3ko-adminlstratlvnl služili a bolnice, zdravilišča in podobne I
uradu (Mestni dom), odnosno čo zaradi bolezni ne mogel odzvati pozivu, mora to naznaniti mostnemu vojnSkemu uradu in navesti vrsto bolezni. Člen 8. tozadevno ministrsko naredbe sa glasi: »Kdor ne pri le pravočasno na preglod In nn opraviči Izostanka niti v enem mcsecu od dno, ko je poslovala komlsiVi v njogovem kraju, temu so ustavi kredit za izplačevanj pokojnino in doklad dc novega pregleda«.
*	Akademsko društvo Jugoslovanskih tehnikov je Izvolilo naslednji odbor: Predsednik: Vrblč O., cand. Ing. mont.; podpredsednik: Rozman D., stud. ing.; tajnik: Lah I., stud. Ing.: blagajnik: Pul-ko V., stud. ing; knjižničar: Piponb.v hor G., stud. meh.; go.spodar:Godcc B„ stud. mont.
*	Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se je v dobi or" 80. oktobra do fi. novembra v mestni občini ljubljanski narodilo 30 otrok (mol temi 2 mrtvorojenca). umrlo pa jo 10 moSkih in 8 žensk, toroj skupaj 18 oseb. Ena oseba je itmrla za Trižo, po 2 za pVučnlco, srčno hibo in življenjsko slabostjo, 1 ra Jctlko, 1 za smrtno poškodbo, ostale pa vsled raznih naravplh smtlnlh vzrokov. Na naloži ii-
Lcopold Suhodobnlk, mladeniSko navdušen Jugoslovan. PvoViga prepričanj« nI skrival niti med vojno ln je bil zaradi tega več mesecev v preiskovalnem zapora. Pokopali so ga v Smartncm nod Šmarno goro. Blag mu spomin. — V Zagrebu jc umrla bivSa hotelirka v Lju-bl:nnl, ga. Marija Novak.
*	Smrtna nesreča. Med Metliko in Ro-salnicami je povozil vlak posestnika Obcrmanna Iz Curil, kl je obležal na mestu mrtev. Imel je težke poSkodbe na "levi In odrezano levo nego.
*	S-nrt pod vlakom. Predvčerajšnjim so naSli v Mariboru na. progi v prehodu polcr magdalens' cga parka trunlo nekega SOletnega moSkega, kl mu ie bil vlak odrezal roko in eno nogo. Truplo je imelo tuli na ghvi p-iS''.odbo. Kom'si'a w ugotovila, da je nastopila smrt vsled pri-tisn!onih možganov. Policija je dognala -la jo mrtvec i-lentičen 7. Stankom Niko-llčem. rojenim leta 1890 v Sv. Trojici pri Proklttčavicl v Slavoni'i. Padel jo iz vlaka In tako zadobil težke poSkodbo. Ve.r-'e.tno pa ie, da je sam iskal smrt. Znano je, da jo bil več mesccov brez dela in napravil med tem časom precej dni-»a. ■'.aradi katerega bi se Imel tudi ravno na dan smrti zagovarjati pred sodifCtm.
*	Prijatelj države. Trgo^ ^i potnik Ignac Korltnik iz RaTienonrga je v pr--v.i'«b zabavljal neprestani čer na5o dr lavo in bil zato izgnan, ^daj pa jo za čel 1 zabavljanjem v MHboru v nekem t^ar borskem lokalu. Gos, ia pa to niso b'it°l. mirno poslušati in so jti na;tia-nll1. Sedaj jo tudi Iz Maribiri in okolico za vodno izgnan.
*	V spanju okraden. 1'ranc KaSclj Iz Ki.nriiee pri Mariboru |o v-so noč popival po Mariboru in w proti jutru zatekel k mkemu svojemu znancu. Z'ittraj pa nru ic manjkal ves denar v znesku £500 kr'n. za kar je takoj sumil svolera znan ea :n n.jegovo žono, ki sta ga prenočila. Ni prdlagl njegove sumr-.je je bila t odi f v.a aretirana.
*	Mala hronllui. Ivan Zerko, rudniški stro.jevodja v Zagor'u ob Savi je v do-žclni bolnici podlegel opeklinam, ki jc zadobil pri popravljanju strojne cevi. Star jo bil Sole 25 let. — Levo roko si je zlomil Leopold Srimf, strojnik v Ko lin»kl tovarni, ko je hotel premenitl transmirijfki j»rmon. — Jakob Hafner. Iilancc v StraŽISču pri Kranju, jo peljal voz robe iz LJubljane v StražiSče, '
*	Izgubilo se Je v Spodnji SiSkl par zlatih uhanov z ,bril'antl in zlat prstan z briljjintl. Oddajo naj so proti nagradi
pr! policiji.
POLJEDELSKA STATISTIKA.
Na poziv poljedelskega ministra Puc l'a se sestala dno 3. novembra v sta tlstičnem ur.-ulu v Zagrebu pod predsed stvom ravnatelja dr. R. Slgnjnra anketa o ureditvi poljedelske statistike v ri«i lila vi. Anketi so prisostvovali gg. E. MiloSevlč. Scf odsoka za poljedelsko statistiko v Boognulu, M. Novakovič. go spodarski svetnik Iz Zagreba, F. Tram puS, gospodarski nadzornik iz LJubljano.
SpiSlč, gospodarski nadzornik Iz Sarajeva, I. Kuljovan, tohnisk! pristav Iz Splita In S. Sintlč, prisUv statističnega urada v Zagrebu.
Na ankotl se Je razpravljalo o tem, kako naj se uredi poljedelska statistika celo naSe drfave. Pri nas ni to vpraSanje lahko, ker Srbija in Črna gora nimata katastra, vslod česar manjka najzanos-1'lvejSi temelj za statistiko. Srbi a Jo ho-'ela tik pred vojno zmoritl zemljo in Jo poklicala večje Število geomotrov lz Inozemstva — mislim, da največ iz CoSke — pa Jo Je vojna prehitela.
Na sejah ankete so jo rodiglrala osno-va pravilnika, navodil in Izvlilnih obrazcev za poljedelsko statistiko, in to za zbiranje podatkov o lardelhi tal po kulturah, o posejanih površinah, o uspehih žetev, o vinogradih ln produkciji vina, O oljkah In prodekr.iji ol«u o sadjarstvu in živinoreji tor končno o cenah •rlavnejfih poljskih pridelkov.
line 7. novembra je anketa zaključila svoje delo in se bodo njeni zaključki v najkrajšem času predložili ministrstvu za poljedelstvo In vodo na odobrenje. Bodočo leto se bodo ie mogli zbirati ti podatki po enakih osnovnih načolih v področju cele države. Kako je anketa premngala težkočo zaradi pomanjkanja katastra v Srbiji in Črni gori, nam ni znano. Za osnovo pri razpravah se. jo vzel v ozir projekt, ki ga jo Izdelal Sef odseka za pol edelsko statistiko. Po tem projektu naj bi zhiral podatke zemeljski statistični urad v Zagrebu.
Ureditev poljedelske statistike je veli-
prečne cene so bile: za debele rele teža Ifl do 18 K za Kg. oike u klanje
9	do 11 K, volovi U do 11 K, plemenski volovi lt do 14 K, klavno krave de bele 12 do 14 K, plemenske krave 7 d« 12 K, molzne 12 do 16 K, I roje lt»-i
10	do 16 K, mlada živina " do 13 K, teleta 14 do 16 K, krave za klobase S do
K. Mesne cene: vol ivsko prvovrstno 22 do 24 K. druge vrste 18 do 20 K. kiav-e in telečje 16 K., icl.ičjo pr-vestno 20 K, drugovrstno 18 U, sveže vinjbko meso pa 32 K. ■» Tržaška borza. Na tržaSki borzi je notiral dne 0. novombra dinar 26 — 27, avstrrske krona 0.50 — 0.00, čeSke krone 25.25 - 26.
Češkoslovaška uvedla carino na n-vos žila. 8 1. novembrom je uvedla Češkoslovaška nn uvoz »iu carino, katora doslej ni bilo. Carina se je uvedla vslod tega, ker ima CeSkOBlovaSka letos obilno Setev In ne ho potrebovala mnogo uvoza.
češkoslovaška kupuje žito v Rumu* ulji. Oe.SkoslovaSko ministrstvo za prehrano se pogaja z RuinuuiJ/O o nabavi jt'00 vagonov žita.
Rumunija dovolila uvoz Iz Jugosla. vije. Rumunska vlada Je dovolil 1 •■vo-liodin uvoz iz naSe -Iriive. Carina te plačuj- po novi carinski 'arbi ki ju zrl-Jana od 20 na 50 odstmlrov.
= Madžarski vinski trg. Iz Budimpešte se poročn: Kakovost lotoSnjega vina je Izborna. Vinska trgovina se Se nI nič k.tj razvila, le nekaj čeSkih In avstrijskih vinskih trgovcev je nakupilo manjše množine. Cene so v posomeznih pokraji-lah zelo različne. Ponekod se plača 18 lo 24 m. K, dočim se drugje zahteva 28 lo 40 m. K. O enotnih eenah se ho mo-rlo govoriti, ko se razvije vinska trgovina
» Madžarsko žitno tržišče. Iz Budimpešte javljajo: Zaradi nestalnega kur/a krone cene žitu stalno naraščajo. Plenica Jo notirala žo 2000 do 2000 madžarskih kron z iztovome postaje, rž 1500 do 1525 In ovca 1500 do 1530 m. K. Koruza (nova) 6c je ponujala do 1850 m. K z vtovome pnstajo. Za plvovarski ječmen so jo zahtevalo 1710 do 1780 m. K, za krmilni ječmen do 1700 m. K, za proso 1800 m. K.
—	S poljskega trga It VarSave poročajo: Naglo dviganje poljske valute je povzročilo na trgu popolen zastoj. Čimbolj sc dviga poljska in pada nemSka marka, tem slabSa postaja tendenca ni» trgu. Blago so prodan v velikih množinah, kupcev pa ni V tekstilni Industriji je padlo blago za 100 do 150 odstot-kor. Enak padeo je zaznamovati tudi pr| drugem blagu. Septembra Jo veljal funt tolečjega usnja Se 750. sedaj pa samo »« 350 mark.
—	Povišanje cene ilatu v Nemčiji. Vsled uizkega stanja marke je nemSka državna banka nadal c povišala kupim eeno za zlato In sicer za celih 120 mrk pri zlatniku za 20 mark.
Borza
Zagreb, devize: Berlin t27 — 18«,
| Bukarešta 200. Milan 1100 — 1250, L011. rlon 1200 - 1250, Pariz 2000 — 2175, I Praga 820 — 355, Švica 5300 — 5600, Dunaj 5 70, Budimpešta 29 — 80. Val u-
ke važnosti. Četudi mogoče spočetka L mt)|ji 15 _ 25, napolcondor 1100, statistika še no bo funkcionirala popol- |nemg)<0 marke 135 _ 142, jtal. lire 1100 noma zanesljivo, ho vendarle žo kolikor i_ joflo.
oliko koristila naSi gospodarski orijen-tacijl. Doslej smo pomanjkan o take statistike v naši državi kot agrarni težko -bčutlll In Inozemstvo ni bilo o nas nik-'ar pravilno poučeno. Pcljc.lelsl:.- stati-stll-a ba mnogo prlmogla k pravilni ro-fulaciji cen in bo ovirala 5pekulacijo.
Stanje Narodne banke SHS dno 31.
oktobra: kovinska podlaga 424,919.358.72 Srpska banka 740 linarjev (-- 5,-1P8.920.91), poso\la v zne-i!:n 021,574.2r,9.80 din.(-f 89348.131.37), Iržavnl dolg 4,423.729.781.17 dinarjev f+ 80 571.834). novčarico v premc'11 4.,498 482.420 din. (+ 88,175.705). Stovil-ke v cklepa'ih pimenijjo spremembo napram preišnjemn stanu.
=» Z vinskega tržišča v Bačkl In Ba- jTibov. premogok. družba 835 — 870. natu. V Br.čkl in Banatu so je plačevalo
Banka za Primorje 860 — 870. Trgovska obrtna banka 210 — 28A Ilrv. eskomptna banka 750 — 790, Brodska banka 380 - 385. Jadranska banka 1550 — 1600. Jugoslovenska banka 4R5 — 497. Ljub. kreditna banka 880 - 895. Slovenska hanka 520 - 528. Rečka pučka hanka 500 — 550. Praštediona 5000 — 8800.
700.
Eksploatac.Pa drva 760. Goranin 660 — 075. Gutman 1025 - 1fi-r>a Narodna Samska ind. 585 — 597. NaSička ind. drva 515 — 530. Slavonija 5(!0 — 690. Dubr, pa ropi. družba 4900 — 5000.
Berlin, devize: Rim 1128.85 -1131.15 ,onlon 1013.90 - 1006.10, Ncwyork .272.22 — 272.80, Pariz 2007.95 - 2012.03 ! Svlea 5194.80 - 5205.20, Dunaj 8.73 -8.77, Praga 281.70 — 28;'..30, Budimpešta 22.47 — 22.58.
i Ctrrlh, Berlin 1.90. Netvvork 8.82, I,on-
don 21.00. Pariz 88.65. Milan 22.05, Pra ':i dobi nelasno ln netočno vpisana, mno- j pa 5.50, Budt r.pelta 0 45, Zagreb 1.50, "tokrat tu 11 potvorjena. Da se bo v bo- ! Bukarešta 3.50. Varšava 0.17, Dunaj 0.17
grozdje 13 do 14 K za kg. Novo vino I na kraju prodaje stane 18 do 19 K. Po- > „ iudb mnoTO, kupcev malo.
■=■ Oddelek ministrstva trgovine In Industrije v Ljubljani je pri rešovan;u p;o-šonj o spregledu dokaza usposobljenosti za rokodelske obrte opazil, da s'a dan Ii leto vstepa in izstopa pri pomočniš-
potvor)
■loče lahko točno dognala pomočniška leba, naj bo v delavski knMžIci dan in leto vstopa in l?ste.pa pomočnika vodno vpiše s Številkami In z besedami.
«= Ljubljanska kollnska tovarna. K-i-':nr ču'emo se vršijo med češko delniško družbo, katore last je ljubljanska »Kollnska tovarna za kavine primesU in konzorcijem ljubPansklb trgovcev nod vodstvom Ljulilnnske kreditno banko pogajanja za nakup ljubljansko tvornice. V ta namen se ustanovi posebna delniška družba.
= ljubljanska kreditna hanka v Ljubljani nas t. mirom na notico, objavljeno v naScm listu, pod naslovom »Problem naSe vtkite« prosi za ugotovitev, da se zadevna notica ne tiče nje. Banka se principi'elno ne bavl z valutnimi in deviznimi Špekulacijami.
— Mariborski trg. Na sojm dne 8. novembra je bilo pripeljanih: 10 biki v. 126 vnlor. 844 krav. 7 telet in 7 Kuni. Pov.
avstrijske žig, krono 0.12.
Vremen3ko p-jražHa
I.jtiMi.mn 'tOB m nnd meriem.
Da i
t C 5 = 1.D O C •5	a s 2.5 a k. 8 | D S £ a	h« Sy 4J m O. f S £	Vetrovi	Ncbii
7	i 88 8	1 71	•1. j »ih	sne?
14	31! 6	• t 5	■1. sap.	obl.
21.	733 8	17	n	M
10 nor.
Srednja vfersjiaja temperatura 2 8, normalna 4'.t. Vremenska napoved- v. ohl., tsral«, vreme, Solnce vzhaja oh G'57, zahaja oh 16 33
tLAUDE PARRERE:	37
Morski ropar
(Le Flibustier des Mers.)
Roman.
Po Ustnih navedbah ie bila Jnana rojena pred sedemnajstimi leti v Sc-vlill, v tem ponosnem ln razkošnem jijestu, najsijajnejšem in prvem vse £vrope, — tako je trdila Juana. V tem mestu je obenem z mlekom Š^oje dojilje vsrkala Juana tudi visoko spoštovanje mogočne zasčitnice t-evillske, do Črne gospe i;: Macarc-ne. ki se v Sevilli imenuje navadno le Naša Črna gospa. Pobožni umetnik, ki je izrezljal to Madono, je namreč zoblikoval lepo Andaluzijko s č nimi lasmi. Pri tem pripoveiJova-n:'a sc je Tomaž izredno obradoval, je sedaj končno izvedel, kdo je ta skrivnostna Črna gospa, ki ga je svoiečasno tako vznemirjala. Videl jo, da ni nič druzega, ko Spaitska sc-; ;rlca preslavne, dobrotne in mogočno maloneške Device z Velikih vrat Starši Juane so v Sevilli po svojem ranjru bili čisto na vrhu, ...seveda v;e to po poročilih Juane. Ker pa sc ie mnogoštevilnemu prebivalstvu Se-v'lle od časa do časa zahotelo, da se nekaj tisoč ljudi izseli iz andaluške d niovine in si poišče obljubljeno srečo v novi domovini, so imenovani visoki starši Juane vkljub svojc-ir<1 najvišjemu rangu nekega dne
vsera polno kapelic ta samostanov, katedral, seminarjev, bazilik, velikanski grad pa služi nadškofu za presveto rezidenco. Vse ulice so tlakovane z gladkimi kamnitimi ploščami in se vse leto svetijo, tako čiste so. Hiše so vedno na novo pobarvane v. tisoč najsijajnejših barvah, nad niimi pa žari neugaslo ameriško solncc kakor s sijajnim fir-nežem, tako kakor špansko solnce nad svilenimi in brokatnimi preprogami In zastavami, ki jih na praznike razpenjajo doma v Sevilli od balkona do balkona. Okrog mosta jo
veftUe. V gostih oblakih se lega na vodno gladino težki vonj dreves in otoškega cvetja, kakor megla dušečih vonjav, da je vzduh še težji in neprodirnejši. Z razpaljenimi živci se premika Tomaž nemirno sem ln tja, molče opazuje otrplo vodno gladino, temno kopnino ali z diamanti posuto nočno nebo, po katerem teče rimska cesta kakor reka biserov med diamantnim nabrežjem. Žareča noč pretaka svojo lavo po korzarjevih žilah. Naenkrat stopi zopet v zadnji kastel ln odpre vrata v kabino ietnice. Speča Juana se ne zbudi. Kakor
naboljše obdelanih vrtov, ki jih je skoroj brez števila. Tik za njimi pa so prostrane poljane, obdelane in na-sejane z vsem, kar dežela daje. In dežela daje mnogo. Tu pridobivaš najlepše sadeže in najbogatejšo žetev in bero. Črede se pasojo tu po livadah, proti katerim so vsi francoski pašniki malo več ko revne puščave ali barja. Res, ponosna gospodarica — ali vsaj skoraj gospodarica — tako sijajnega fevda žc sme s prezlranjcm gledati na svojega Jctničarja, na neotesanega in okornega Tomaža Trublcta, ki izha-!a iz malline in neznatne kočice nekje tam iz meglenih in mrzlih krajev in ki nima nikakršnih prednikov, ampak samo svoja junaštva. Juani sc je včasih celo zdelo, da so njene ponosne in napihnjene besede končno omehčale trdega Tomaža. Tako
nepregledna ravan, polna samih kar da ga nežni spanec očaruje in sili k
obzirnosti, obstane Tomaž na pragu, ne da bi si upal le za korak naprej. Zaman leži na nekoliko neredni postelji zapeljivo dekličino telo skoraj golo, brez varstva. Zaman sc dvigajo pri dihanju okrogle grudi. Zaman vabijo rdeče ustne. Zaman se mu nudijo roke in noge, kakor jih je položil slučaj v spanju, in ki so sedaj zato tembolj zapeljive. Premagan, ukročen od neznanega božanstva, ki varuje nad tem čistim telesom, se Tomaž naenkrat umakne, zapre vrata neslišno za seboj in se vrne na svoje lastno ležišče,... v srcu poln strahu...
5
Nekega večera zapazijo prebivalci Tortuge, kako hiti k obali čoln s samotnim veslačem. Na obali postane marsikatera gruča radovednežev, kajti ta samotni veslač ne Izgleda
gledati Tomaža, kako prihaja od ladje v svojem čolnu in kako drvi potem križem kražem po vsem otoku, se popne na najvišji njegov vrh in se potopi potem v šume notranjosti na severu, kjer ni več obdelane zemlje .in nobenih nasadov. Na vse te kraje koraka Tomaž s svojimi naglimi in nejednakomernimi koraki, in povsodi kažejo isti obraz: Obraz raz-burjenca, globoko zamišljenega v ne vemo kakšne sanje. Šele, ko je že temna noč, se prikaže Tomaž iz gostih šum, poišče svoj čoln ter se ž njim vrne na svojo plavajočo trdnjavo.
Ko se nekega dne Tomaž zopet tako sprehaja, ko sc baš iz luke po-
1ad|! Jim odurnem cel fant dsteg*
zlata 1»	"
Tomaž in Rdečcbradec stopita v gostilniško izbo. Vetrcnica nad vrat. mi prijazno škriplje v Južnem vetru. Dan je bil vroč, grla so suha. Na mizi, od katere je Rdečebradec baš vstal in h kateri v Tomaževi družb! zopet prisede, stojita že dva prazna vrča, ki dokazujeta, da se Je Flibu-stejec že na vso moč boril proti su-ši. Sedaj je naročil še dva vrča in dokaže s tem, da se mu pri poizkusu zdi še mnogo premalo. V resnici i*, gine mokrota iz obeh vrčev, kakor da bl pihnil.
»Kako pa s teboj, brate Tomaže ?» vpraša Flibustejec in nadaljuje pogo vor. »Kako potekajo tvoje zadeve sedaj? Vem, da si ravno tako bogat,
penja na prve ulice zelo strmega, kakor sem jaz reven, in v dobrem predmestja, stopi izpod napisa nad | starem tovarištvu ti iz srca čestitam, vratmi prav nizke hiše plečat moža-1 Vem tudi to, da si še pred nedavnim
kar, ki ostrmi in potem veselo za-idlče:
»Hural Stari prijatelj! Kaj si res ti? Hudiča negda! Vrag naj me vza
odposlal vse svoje tovariše z zajeto galijono domov v Francijo. Vse prav in lepo. Kaj pa potem? Je li res, kar si pripovedujejo povsodi, da si držiš
me, ali me pa trapijo moje oči, če to j na krovu »Lepe podlasice* mlado ni mol stari brat In tovariš Tomaž! špansko damo, ki si jo ujel, tn da se Trublet! Hura! Na tako srečanje se i ž njo kljunčkata m srčkata? Kaj je pije, pa ne premalo! Hodi z menoj na tem? Nikar ne zardevaj! Velja!
blagovolili stopiti takšnemu izselje-: zelo se jej je včasih to zdelo, da se; kakor kakšen Indijanec, eden onih, Hlače so strašno zakrpane, suknjič
n skemu oddelku na čelo, da pove dejo vse, ki sc jim žele pridružiti, v /Vpadno Indijo. Tako jc odšlo iz
je potem prekinila kar sredi pripo- ] ki privažajo morske želve ln druge
j dobre reči na prodaj, čoln pa šc I nianj sliči urojenčevemu čolnu, lz-
vedovanja ln širokoustja in ga po zvala: «Glcj torej, ob kakšno od Španije več tlsoC Hudi, moških, žensk ! kupnino se spravljaš s svojo trmo-' rezljanemu iz mahagonijevega lesa. in dece, in s c*;ug drugemu v. ajemtio in da v širni Ameriki
naj postalo šc večje, šc sUajnejše \ Toda izza njegovih na pol spušče- j Tomaža Trubleta. m razkošnejše, ko Sevilla sama. To nih trepalnic Mirne sedaj pogled ta- j
Kar udari! Ni ga na Tortugi človeka, ki bi znal bolje vpoštevatl nežna imenovan" Rdeče- > čustva ko Rdečebradec. Takoj ti dokažem !i>
Ni še izpregovoril in Tomaž ul ime! časa, da odgovori. Rdcčcbradi vstane, skoči k vratom, pogleda po cesti iti oči vidno najde, kar je iskal, kajti iz polnega grla jame klicati: »Halo, hola, kamerad! Semkaj, sem-
za mizo, brate Tomaž, da trčiva!»
Tomaž pogleda in spozna: To jc | Eduard Bonny, bradec.
Angleški Flibustejec pa ni v tako dobrem stanju, kakor je bil nekoč. To dokazuje že njegova oprema.
je tako star, da mu niti barve ne
spoznaš več. Sicer pa Rdečebradec kaJ „ , pr, h m vrz, svoje revščine prav nč ne skriva, svoje sidro! Xu ^ svoja )adra!
, ,, .„ , , , ,	Zopet se vrne, sedaj v spremstvu
.predgorja Manzanilskega m kako so|brhkega dcčka, ki je pa povscm
______________________________________________.	________Sest tednov žc živi kapitan v svo- se bpanci bližnje kolonije, ki jih jc, brcz bra(jc vrge ^ dečko svoj
svojo prisego so izpolnili. Predno je j ko pnln brezobzirne volje, da se de- j Jem samovoljnem samotarstvu na ; Bonny svoječasno pošteno elupii, j uioh'uk na m]zo> poka£C naenkrat
se poteklo deset let, jc mesto, koje! klica ustavi sredi svojega široko-: fregati in šest tednov ga ni nobena I sedaj na strahopeten način mašč-va-1 kra5„0 grjVQ najlepših plavih las, pe-
e- 11 nad njim in mu poklali skorai vse! vscm nepovczanjh jn široko
so ustanovili, Ciudad Rcal, vkljub ! astenja in da si nc upa niti dokon- i reč mogla spraviti iz nje, niti po sve
svoji mladosti že med prvimi v vsi I čati začetesa stavka
Zapadni Indiji. Ciudad Rcal v Novi Oranadi! Juana je na lastne oči gledala razvoj tega mesta in sc sedaj i rs Tomaž tudi res upogniti svoj til-dela. — morda veruje sama v vse : nik in sc umakniti pred svojo jctnico. to, kar pripoveduje svojemu jcinl- j Vedno, kndar je Tomaž mislil, da bo carju — da je ona nekakšna kneginja j Juano presenetil, se je izkazalo, da tega mesta. Kar ni mogla prenehati j ej ona močnejša in bolj pripravljena z opisovanjem vsega sijaja tega j na obrambo. Skoraj vsako noč ie
žo hrano ni prišel, marveč sc jc | moštvo, kar se ga je pri brodolomu tcni], ti]nik
razpk-
m rame.
Drugič te nanese prilika, da se omejil na prekaieno meso in suhor rešilo na kopno. Le on sam, Rdeče-j cHola!» vsklikne tudi došlec s sve
svetovnega mc*-ta.
pravcatega trgih stoje sami spomeniki velikih državnikov in vojskovodij, okrog mesta ie vse polno obzidja in obokov, trdnjav, gradov, stolpov, cita-del, kastelov in bastijonov, v mestu so krasna poslopja zasebnikov ter velikanske palače, na vseh so izklesani ogromni pletneniški grbi. Tu je na primer palača kraljevega namestnika, potem velikanska mostna hiša, večja in lepša ko ona v domovini.. In še cela vrsta drugih. Tu je pred
deklica maščuje nad njim. Cc^to mo- | na ladji in le na ono divjačino ali zelenjavo, ki so mu jo prišli ponujat slučajni trgovci. Šest tednov je krov »Lepe podlasicc- bil dovolj širok za Tomaževe sprehode, onemu Tomažu, ki mu poprej štiri leta ni bilo nobeno morie dovolj široko in dovolj dolgo. Brez dvoma: Tomaž je prav zadovoljen s tem svojim dolgotrajnim počitkom in bl se morda res
Na j spanec bežal pred Tomažem, ki sc je na pol oblečen odpravil na krov, na sprehod, vočigled blesku južnih zvezd. Žar tropskega podnebja ni ponehal ni po dnevi ni po noči, in njega učinek jc od večera do jutra enako strašen ko od jutra do večera. Tomaž se jc skorai zadušil v svoji na pol zaprti kajuti in sc ie zato odpravljal na pohode od zadnjega do sprednjega kastela, da tako dobi vsaj nekaj nočnega hladu. Toda zaman; nad morjem je popolno brez-
bradi Eduard Bonny, jim je odnesel ;žim toda nckoliko ostrim glasom pete, gol ka črvič, in sedal je zopet! t.Hoja> Bonny. stari ded! Kaj si se prispel na Tortugo po raznih prigo-;gl žc tako rano nasrka! in še celo dah in novih nezgodah, bogvedi ka-, brez mcne? Ti stari grešnik ti! Kdo ko raznovrstnih in čudovitih. Sedaj !pa jc mofakar tu?» je že cel mesec tu. nima v žepu niti j „To jc Toinaž> da! Tomaž Tru, beliča, pa je še vedno tako podjeten j b!ct> 0 katercm scm ti pripovedova!
in drzen, kakor ie bil nekoč, izkrat-ka cel Flibustejec, kako bog ukaže, samo da je brez sredstev, brez ladje
cclo leto ne bi bil pokazal na kopno, i in brez svojih tovarišev.
da ga niso sedaj robatost in nczlom Jjiva trdost ujete Juane spravile tako iz ravnotežja, da Je izbruhnil ves srd odklonjenega zaljubljenca in da
Te kastilske opice mi bodo mojo ladji jim odvzamem cel funt čistega še dražje moje poklane tovariše*. Pri tem krepko potrkava po Toma-
si je Tomaž odšel poiskat širše po-I zevih ramah: «To mi smeš verjeti, Ije, da sc olaiša z odhajanjem, vra- boter: Za vsakega tovariša, ki so mi|
čanjem in besnenjem.
Flibustejci in drugi prebivalci Tortuge imajo sedaj vsak dan priliko
ga obesili, pobesim celih deset sovražnikov s svojo lastno roko, in za vsako polomljeno desko na svoji
žc tolikokrat, da.. .s
•i... da ti sedaj ni treba, da govoričiš še kaj razven Imena njegovega, ti brblja stara! Molči vendar, hudiča ali! Kapitan Tomaž, evo Vam moje rokel Ugajate mi, ln Vaša pokorna služabnica sem!»
Tako je Tomaž na svoje največje začudenje izvedel, da je brhki dečko v resnici brhka deklica.
Uprava
„Ma"ii, „Njiv8"
se nahaja v novih prostorih
nasproti glavne pošte
v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Istotam se nahaja
li
Tiskovna zadruga
Ima svoja nove prostore
v Prešernovi ulici št. 54
nasproti glavne pošte.
fin-pnriinip k"P")t0cdin0 lo .Adrta1--liUjputlE'!! peolvnl praSek in va-nllln • sladkor, ki ee prodaja v koriBt JugoBlovauake Matice in kola Jugoslovanskih Sester.	'839
fr
u
i Ml
nekoliko vagonov
želi privatno poučevati klavir. Mlajše učence iu začetnika po ičuje po najnovejši metodi. Ponudhe pod „1 S popoldan'' na npravui^tvi »Jutra« 18-2
sa prosls. I8-»° Ljudevit Rosentierp, Cakovec.
ras«.
L. Mikuš
Ljubljana Mestni trg 15
!sdslovste!j dežnikov
Na drobno!	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih palic.
1057 Popravila točno in stdiduo I
PETROLEJSKE VRČE
z ali brez zabojev, kupi vsako množino po nalvišd ceni HROVAT & KO »P.. Ljubljana, Vegova ulloa 6. 1811
Po nizki ceni: 1692 nora dv»kolesa, ctraški vozički, šivalni stroj!,
tudi malo rabljeni.
F. BATJEL, LJubljana,
Star< trg št 8. Kariovška cesta št. 4'
Največja zaloga finih platnenih robcev.
Graumann - cefirji. 1635
ANN
Mestni trg 8.
■festir rssrjf^Tjfumamm
eeHB3EZ£Zfi2
Izurjene mesarske pomočnike
•pojemajo proll dobri plall	1847
Inii tn i isttija eiii i U bi u Ihii.

1009 H nagrade dobi fedor odda
mesečno sobo
meblovano ali nemeblovano, s posebnim vhodom, s Iidaemu, bolje sitairanemu go-6Dodti. l'oondbo je poslati ni gp6p. Franc JapelJ, Ljubi lana, Ravnikar jeva nltoa 10.	183t

Pravkar je izSel ponatis znamenitega .Jutrovega' romana, ki je vzbujal splošno pozornost:
Frank Heller, Prigode gospoda Collina.
Cena U K, po polti 2 K v®6.
HariSi tt pri airartitn ..Jutra", UOoa, Praiirooia oliea,
jsj?«ti olavte (irttt.
Lestenec
(Luater)
zelo lep, trioglat, e« prod«. Povpraša se v npravništvn »Jutra®.
Nov pot. kožuh
Slavnemu občinstva cljndno na?.n.n.jaH, da ostane trgovina AVOUST A.ONOL& aa Dunajski eeatl itev. 11 radi preselitve v laatco blio na annajako oeato itev. 10 od 6. t. m. do prefelloa za promet ■ strankami zaprta. Steklarska delavnica ostane naiial e odnrta, Uhod v delavnico in pisarno n dvorišču. Zopetua otvoritev se po časopisih objavi.	■	181?
se proda ali zamenja 1848
zs
Naslov pri upravi „Jutra"
Naročajte in Širite sledeče
leposlovne knjige:
D. Fajgelj: Tik za fronto. Broš. 38 K, ver. 45 K, poštnina K 2"80.
A. Novaian: Veleja. BroS 28 K, ves. 36 K, poštnina i K.
Anatal« Franoa-Debeljak: Pingvinski otok. Homaa. Cena broš. 42 K, po poŠti pripor, a l\ 40 v več.
Ooatojevakl.l-Levstlk: Besi- Roman v IV. dolih. Bro5. 42 K, ves. 54 E, po pošti broš. K 8'— več, vea. K 30 — več.
Oonooort-Paatnikln: Dekle Klina, Roman. Broš. 16 K, vez. SI K, po poŠti broS. K 2'— več, vez. K 2-6U več.	" ■
Oervantea-Borll: Tri novele. BroS. 10 K, ves. 10 K, po poŠti broiS. K 2'— več. vea. K 2-60 več.
Shakeapoara-Znpanild: Sen kresne noči. BroS. 33 S, vee. 38 E, po pošti broi. K i - več vea. K 3 50 več.
Kaobetb. BroS. 32 li, vez. 40 K, poStnina. 2 K.
Ante Debel Jak: Sotnee ia sence. Broi. 10 K, vez. 16 K, po posti bros. S 2'-— več, vez. iv !'b i več.
Stritarjeva antologija. Uredil dr Iv. Prijatelj. BroS. t8 E, vez. K 26-—, po pošti broS. 3'40 več, ve«. K 4'— vež.
Josipa Jurilia shrani splet. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. -3i K, po poŠti 5 K ve«, U. zvez. broS. 23 Ii, po poŠti 4 K 60 v več.
Knjige se naročalo pri culoimiStra: Tiskava« zadruga v LJubljani Prešernova ulloa, nasproti glava« polt«.