Pofttniiia plačana v gotovini. Leto LXVIL, št. 174 Ljubljana, petek j. avgusta 1934 Cene Din Izhaja vsak dan popoldne, tevzemži nedelje in praznike, — InseraO do 30 pettt vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, veitfi inserati pettt vrsta Din 4.-. Popust po dogovora, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode vetja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25*.-. Rnfcnfrirt ae ne vračaju. UREDNIŠTVO EW UPRAVNIŠTVO LJUBUANA, Knafljeva ulica št. 5 Mafcnc 3122, 3123, 3124, 3225 in 3126 Podružnic« MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon Št. 60 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvora 109 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.851. Hitler absoluten gospodar Nemčije Hitler je s prevzemom predsedniških funkcij združil v svojih rokah vrhovno oblast v državi in postal popolnoma neodvisen diktator Nemčije Berfin, 3. avgusta, r. S proglasitvijo Hitlerja za predsednika nemške republike je na mah presekano vprašanje Hindenburgovega naslednika in Hitler, ki je bil doslej kolikor toliko odvisen od odločitve državnega glavarja, je s tem postal absoluten gospodar Nemčije. Odslej bo mogel po mili volji uravnavati notranjo in zunanjo politiko. V poučenih krogih zatrjujejo, da je bila to že davna želja Hitlerja, ki pa je ni mogel izvršiti iz obzirnosti do sivolasega maršala, ki je užival pri vsem nemškem narodu in tudi v inozemstvu splošne simpatije m spoštovanje. S smrtjo Hindenburga so odpadle vse ovire za uvedbo totalne oblasti hitle-rizma, ki je sedaj res tudi vzpostavlje- na. Verjetno je, da si bo dal Hitler svo- | je pa^edsedrdske funkcije potrcfcti s posebnim ljudskim glasovanjem, da bi se tako vsaj na videz držal ustavnih določb. Naglica, s katero je Hitler prevzel predsedniško oblast, dokazuje, da je bilo vse že v naprej podrobno pripravljeno. Takoj po proglasitvi prenosa predsedniške oblasta na kancelarja je vojni minister general Blomberg odredil, da se morajo takoj vse vojaške edinice zapriseči na novega državnega poglavarja, kar se je tucn brez oklevanja izvršilo. Hitler si je s tem zasigural vso oboroženo silo Nemčije in se more smatrati za absolutnega in neomejenega gospodarja in diktatorja. Nemčija žaluje • • • Smrt Hsnđentrarga je izzvala splošno potrtost — Vsa Nemčija se je odela t črnino in obžaluje neprecenljivo izgubo Berlin, 3. avgusta, t. Na grad« v Neodecku stražijo truplo ipo-koiniika častniki državne hrambe. Promet na cesti, ki vodi mimo gradu, so nsrmeri-E drugod, tako da vlada v vsef okolici gradu popoln mir. RodJbina pokojnega je naslova k na javnosrt prošnjo, najine pošiljajo vencev, temveč naj se rajsi namesnu tega spomni ljudi v stiski. Kdor bo storil tako, bo ravnaj v duhu pokojniika. Ne&aj miont pozneje, ko se je v BecBiui zvedelo za smrt eferžavmega preds^kiika. so spustili zastavo na palači državnoga predsednika v Wid-helmstra&se na poi droga. Kmalu zatem so izobesiti žatee zastave na poslopjih rrafijsterstev, državnega zbora in šplota vseh javnih zgradbah. Vest se je z bliskovito naglico razširila po mest« in rzzvaia splošno žalost, dasi po zdravniških poročilEh ni moglo biti nobenega dvoma več, da so ure velikega državnika štete. Pol ure pozneje je bil že ves Berlin v žalni obleki. rz vseh ok en so razobeŠeoe v cnno zavite zastave in vedno znova se pojavljajo nove, Kako globoko je smrt Hm-deoborga zadeta široke plasti prebi- valstva, kaže dejstvo, da se oa Wxl-heimstrasse zbirajo ogromne množice prebivalstva, ki vztrajajo tam v grobni tišini, čkndno naključje je hotelo, da je Hindenborg umrl prav na dan, ko je poteklo 30 let od prvega dneva vojne. Kakor zatrjujejo, bo Hindenborg pokopan pod stolpom spomenika bit-Ke pri Tarmmbergu na Vzhodnem Pruskem, ki je bil postavljen v spo-maci na Hmdentburgovo zmago ob Ma-zursJkih jezerih. TisK slavi Hindenburga Berfin, 3. avgusta, r. Ves usk slavi v obširnih komentarjih življenje in dek> poJcojnega državnega predsednika Hindeobutrga. Berlinska *Borsen-zeitttttg« pravi med drugism, da bodo mogli sele zgodovinarji poznejših desetletij popoinoma jasno proučiti delo ra pomen tega nenavadnega človeka, čigar mladost pada v dobo Kraljevega gradca in Sedana in ki je nato doživel ves podvig Nemčije, stal na čelo njene armade v svetovni vojni m nato kot predsednik Nemčije tržrva-1 največje spoštovanje po vsem svete. Tudi ostali tisk piše enako v vznesenih besedah o pokojniku. Inozemstvo o Hindenburgu Vsi inozemski listi poveličujejo vojaške in državniške vrline pokojnega ma««ai* Paru, S. avgusta. AA- Ha vas poroča; Natanko 20 let po splošni mobilizaciji je Hindenburg umri Se včeraj so se listi spominjali mračnih ur leta 1914, danes, ko velikega vojskovodje oesnskfh armad ni več, pa izrekajo svoje globoko in spoštljivo priznanje svojemn velikemu nasprotnika, francoska javnost, ki ae je zmeraj klanjala pred velikimi in mosktmi zgodovinskimi osebnostmi, čuti globoko spoštovani« pred moralnimi in ŽŠM<|«M&ni vrtinami, pred vojaškim genijem, ki ga je pokojni maršal poosebljal v najvišji stopnji, in pred plemenitim možem, ki je vse življenje služil svoji dolžnosti m domovini. Sklonimo svoje glase pred spominom umrlega maršala, pose rfigaro«. Njegovo veliko patri jo tsko delo nam. zapoveduj« spoštovanje. Veliki oseboosti. ki je včeraj umrla, izkažtmo vojaško čast. V *Joumalo« posveča pokojnemu maršalu spominske mfioc general Maunu. Pokojni mar&al, pravi pisec, je bil eden izmed največjih vojskovodij vseh časov vseh dežel. V ^Exceisiorju* paše general Debenev: Umrl je vzvišen mož. Pred njegovim truplom smejo njegovi nasprotniki iz svetovne vojne pobestri meč, ki so ga križali z njegovim. Toda ljudje izginjajo, politika pa ostane, in ona nam danes z imperativno nujnostjo veleva, kakšno stališče naj zavzamemo. London, 3. avgusta. AA. Britanski listi posvečajo pokojnemu maršalu Hmdenbar-ga obširne in topk> pisane članke. Posebno na glasa, jo velike vrline pokojnega državnega poglavarja in obžalujejo, da je moral umreti ravno v časa, ko je bal po njihovi sodbi Nemčiji boij potreben kakor kdajkoli prej. »Times* pravi; Za Nemčijo je to strašen udarec usode. »Neas Chronicle* pa piše med drugim: Dogodki v Nemčiji so krenili na pot nevarnih možnosti, Ladoii, 3. avgue*a. AA. Rooter poroča-: Vq4o-> je brfLanMcar ^-^tost že, kotžksno epoStovearje je užival državni posrlavar Nemčije med britanskim prebival-evom. r>anafeiji v^černiti prinašajo dolge stotpoe člankov o rjotojnem maršalu. bhSr-no popisujejo njeeovo življenje in njaeovo vo>agko in državniško kariero. Dalje pri-obču jejo lista več atfk in anekdote vl življenja, maršala Hind^n-bore«. Pri t^m poudarjajo tttfi to, da je ekužal pokojni predsednik v mernjem času ublažiti nekatera nasprotja in prepraČrtL pretiranosti. Neu^vorfe, 3. avgusta. AA. »Newyork Times« piše o položaju, ki nastane v Nemčiji s smrtjo predsednika rajna, maršala Hindenburga, in pravi, da utegnejo Hitlerja čakati rajsi notranje kakor mednarodne težve. Vefiki ameriški list misli, da bo novemu državnemu poglavarju KaiiajaJ mnogo skrbi zlasti gospodarski položaj Nemčije. V zvezi s tem pravi ris t, da vladajo v nemškem narodu že več mesecev velike skrbi zaradi hodih gospodarskih razmer. Hitler Ima vso oblast Praga, 3. avgusta, r. »Prager Pres-se* piše v zvezi z izpremembo na mestu državnega predsednika v NernčriL da je Hitler s to potezo, ki fe popolnoma svojevrstna v zgodovini, ustvaril rešitev, do katere je bil prisojen, ker ni mogel dopustiti, da bi prešla državna hramba sedaj v droge roke. Ha novem položaja bo fanel Hitler takšno oblast, kakršne sedaj nima noben državnik na sveta. Z, »~ m ur tu r. Ksfcor umho poročajo, je bfio ZMnedaedaĐcu državne banke dr. Schachtu poverjeno vodstvo postov v dntevoem gospotiarskeni in pruskem goano-<1amfaegn maniatrstvu, OOcfeloo navajajo kot racdog te tapremembe, da je drA&voi eoapodagflha nrini**T dr. jfatltta tako oboki, da bo momi m &m Grad Neudeclt, kjer j€ umrl HlndenJtrurg Pogrebne svečanosti seja državnega zbora — Pogreb bo v torek pri tann^nheržkem spomeniku Berfln, 3. avgusta r. V sporaOTnrjci z rocfbino maršala HiadeDbarga je poeeben man istrski od.hor določil r»r^ram pogreba. kt nogrebnih svečanosti V ponedeljek 6. avgusta opoMine bo aflcieina žalna seja drSavrrega 2*>oraT na kateri do govoril novi preds«>daiik ■države kancelar H^tier. Glavna uaiodn« žabe s^vooaj>oati ae "Sodo vraile v bore* oft> H. dapoMne pred tann«Jil>erSfci*rn sponmniKom. V noči od ponedeljka na torek bodo ■z v-eiTko vojaško parado prepeljali krsto s tnrpjom Htd-denbnrga iz N^ecdeotea v AHemberg, tjer bo krsta položena na fcatafatk pred apo- menfkom. žatoe svečanosti se bodo pričale ob 11. dopoi'daie. I\> nagovora vrhovnega Škofa Reich«wehra in petin koralo v bo govoril Hitler in ae v imena vsega nem-skega naroda poslovil od velikega po&oj- nika. Nato bodo položili fcrsto v notranjost tannenOerdkesa sjpon>ern£ka, kjer bo zadtnje poorvaiižoe velikega nemškega irsaršala. Ob 11.46 ibo ustavljeno v zna& ž&lovaoija v veeh oberatih, prav tako P3- s© bo sa ©no min Trto n«tav41 tndi ves promet Sirom vse Kermftjje. Vee žalne svooanoeti bodo prenaSaJe nemške ra^onostaje. Hitler zahteva izvedbo ljudskega glasovanja Hitlerjevo pismo notranjemu ministru — Hitler se bo kot državni glavar nazival samo „Fiihrer", naslov pred* sednika republike pa naj ostane Hindenburgu Berfin, 3. avgusta, r. Združitev kan-oelarskih in predsedniških funkcij v rokah Hitlerja, je naletela tudi v nemških, političnih krogih na razne komentarje. EVoo.im dokazujejo pristaši režima, da bi bil vsak drug izhod nemogoč že zaradi tega, ker je totalna oblast v rokah >lHihrerja« določena že v programu hitlerizma, in da bi vsaka druga rešitev povzročila komplikacije, smatrajo nasprotniki režima in zagovorniki demokracije, da je način, kakor je prišel Hitler do predsedniške oblasti, protiustaven in nezakonit Da bi presekal vse te komentarje, je Hitler danes postal notranjemu ministru nasle<žnje pismo: Povodom nesreče, ki je zadela nemški narod in v želji, da se zakonito uredi vprašanje državnega gla~ varja, vas prosim g. minister, da vzamete na znanje naslednje: Veličina pokojnega predsednika nemške repuBke Hindenburga je dala nazivu državni predsednik enkratni in neizbrisni pomen. Ta na-rtv je nerazdružno povezan z imenom velikega pokojnika. Zato prosim, da se mene kot državnega glavarja uradno in neuradno naziva kakor doslej »Fuhrer« ali kancelar. Ta ureditev naj velja tudi za vso bodočnost. 2. Želim in naročam, da vlada nemudoma ukrene vse potrebno, da dobi ustavno-pravno veljavno pover-jenje moje osebe s funkcijami predsednika države z združitvijo kanee-luflbe funkcije izrecno sankcijo nemškega naroda. Zavedajoč se, da vsaka oblast izhaja iz naroda, hočem, da nemški narod s svobodnimi vofttvami potrdi mojo funkcijo. Zato prosim, da ukrenete nemudoma vse potrebno, da se to vprašanje čimprej predloži V polnočnih krogih pričakujejo, da se bo izvršilo ljudsko glasovanje prve dni septembra. Začetek diktatorskega režima Pariz, 3. avso&ta. AA. »Le Journal« p>i- se o novi vlagi, ki &i jo je prilastil Hitler, Id pravi; Hrtler ni niti počakal, da je HiratenOnTg za&eail oči, ko si je že r»r;lastil n&sIe>dstTo. Ta reforma utegne pome- rtrti sačetek diktatorskega režkna, čeprav utegne biti le začasen. Dfflctatnra je le pre- nod oo&si k pot bolj potihoma, da bi zaljubljencev ne moti'1. Ko je prišel bližje, je videl 10 m nržie ob poti. kako je ženska nekaj brskala po tleh. Ni mogel sicer dobro razločiti, vendar je pa opazil, da nekaj razklada ali pa naklada. Prepričan je bil, da mora biti blizu še moški, ki pa se ie skril. Ko je prišel ▼ Štepanjo vas, je o tem pripovedoval drugrim, ti so ga pa dražili, češ, pa menda ti nisi imel kaj zraven. — Pojdite no. — je ogorčen odvrnil Ordo-domik. — saj ni bila več mlada. Mož ni niti slutil, kaj je videl. Bila je Pepca Cepu-drova, ki je na tem kra-jn skrila r&zsekane dele umorjenega Serše, ki >o je pa k,malu zaradi gnusnega dejanja začela peči vest in je dragi dan skočila v Gruberjev prekop ter utonila. Ko je stopil bližje in pogledal natančneje, je opazi!, da ležita v vreči dva popolnoma raskuhana in zoglenela kosa zgornjega dela človeškega trupa. Kakor blisk mu je šinila v ^lavo misel, da so morebiti to ostanki umorjenega Serše s Starega trga. Stekel je domov po kolo in se jadrno odpeljal na bližnjo stražnico na Dolenjski cesti. 2e pred stražnico je srečal stražnika in ga obvestil o grozni najdbi. Stražnik je takoj stopil k posestniku Rostohariu in je telefonično obvestil policijsko upravo. Kmalu se je z avtomobilom pripekalo več policijskih agentov z vsem: potrebnimi pripravami za fotografske posnenke. Med tem se je zbralo polno BncR, največ seveda stanovalcev s HTadeckega ceste in so imeli stražniki polne roke dela. da so odganjali radovedno rrmožico. ki je silila k aiia-ojam, kjer so ležale Serševe kosti. Širil se je strašen smrad, ki ga ni bilo mogoče prenašati. Kma-ki je prispela rudi sodna komisija s preiskovalnim sodnikom Viktorjem Prohinarjern. sodnim zdravnikom dr. Safrerjem, polic, zdravnkoin zdravstvenem referentom dr. A v m movičem. vfšjrrn policijskim nadzorrrkom Močnikom, ki vodi preiskavo glede umora, m zapisnikarjem sod. pripravnikom FedoTjem Pogačnikom. Čuden smrad z Golovca Blizu poti, kamor so hodijo pozami navdušeni smučarji na Golovec smučat, stoji na Hradeckega cesti št. 26 prijazna hi&i-ea p. d. pri Bivcu. kjer stanuje vdova po-flfestlric& Marnova. HiSa »toji tik ob vznožju Golovca. Nekaj korakov v hrib se razteza majhna senožet, nad senožetjo pa se takoj pričenja grozd. V nedeljo je bila <=r-nožet pokrita še z visoko travo. V ponedeljek je Bivčeva najela kosca in sta skupno pokosCa travo. Ca m je zapihal lahen vetrič, jima je v nos udaril čuden smrad, ki je prihajal nekje od hriba. Vendar si pri tem nista mislila nič posebnega. Ker je kmalu nastopilo deževje, sta mrvo pospravila v kope. V torek pa »ta mrvo razmetala. Ves čas je vladal neznosen smrad in je Marnova najprej domnevala, da se pari na solncu mokra mrva, ko je pa prišla bližje, je spoznala, da mrva ne smrdi. Zato je mislila, da prihaja smrad od sosedovih Ribičevih, ki so običajno nosili s klavnice domov razne ostanke za prašiče. Ko so ji pa Ribičevi povedali, da že davno več ne hodijo na klavnico, je bila Marnova prepričana, da mora biti v gozdu nekje zakopan crknjen pes, ki ga je nekdo odkopal. Smrdelo je pa le, ako je zapihala sapa. Razgovarjala se je o tem tudi s sosedo Strletovo in njenim sinom Jankom. — Nekaj mora biti, — je rekla Marnova. — Kakšna pošast mora biti skrita gori v hribu, da tako smrdi. Na senožet so potem navozili gnoja in ga. kidali. Zdaj so mislili, ko smrad lc ni hotel pojenjati, da prihaja od gnoja. Ko je hlapec kidal gnoj, je rekel, ko se je vrnil od dela, da je prav vesel, da je delo opravljeno, ker je smrad tako neznosen, da se ga je lotevala omotica. Cim viaje je lezel v hrib, tem bolj je smrdelo. Grozna najdba Marnova se je davi na vse zgod:» govarjala s Strletovimi, ki sta rekla, da gresta na vsak način pogledat, kaj je v gozdu, črim bolj sta se bližala drevju, tem bolj je smrdelo. Brskala sta po grmovju, končno sta pa dospela nekako 80 m nad hišo do dveh akacij, kjer sta zapazila po-fcrffr* x listjem nekaj zoglenelega. Ko je Janko Strle, ki je delavec v Kemični tovarni v Mostah, pobrskal s palico, se je dotična stvar zvrnila nižje in je ves prestrašen zagledal človeške kosti na katerih je vse mrgolelo črvov. Kaj je našla sodna komisija Naiprej so z dveh strani fotografirali kraj. kjer so ležale kosti, nato so pa z lopato spravili vrečo na senožet. Komisija ni pustila nikogar blizu in se je zato le od daleč moglo opaziti, kaj je dognala. Točno ie bilo videti, da sta v vreči dva zgornja dela prsnega koša. Kosti so bile večinoma zdrobljene, rebra polomljena, hrbtenica na nekaterih krajih nasekana, med spodnjimi vretenci pa se je točno videlo, da ie bila hrbtenica prežagana. Cez rebra se Je razpletal £e del popolnoma počrnele in že povsem trde kože. Cepudrova je vsekakor morala sama al i v družbi še nekoga razsekati in razžagatl truplo, nato pa je vse skupni skuhala, ker mesa ni bilo najti. Silno nessfffe itad Novim mestom Novo mesto, 2. avgusta. Sopari ca, ki je pritiskala neznosno že ve«; dni, nam ni obetala nič dobrega. Kazni vremenski preroki so govorili o vsem mo- em, da bo pa tako strašno, ni nihče mislil Že v sredo dopoldne ie bila nekaka ligi«, ker nas je zjutraj vrglo iz postelje neusm Ijcno grmenje in treskanje. Popoldne pa se je nebo nad stražkimi hribi in Št Petrom prekrilo z oblaki in kmalu je za-pihala ostra sapa Okrog 15. ure smo že bili v najhujšem viharju, nalivu in treska-nju. Temu so se vsi umaknili in mesto je r /umrlo. Le tu pa tam je izza za- ■ strmel preplašen obraz. NTe pomnimo, da bi kdaj tako razsajala strela, kakor v sredo popoldne. Najpreje je udarila v drog električne napeljave pred hišo trgovca g. Kiastelica v Kandiji. kjer je razbila izolacijske lončke. Takoj za tem na v hišni vodal nad cestno električno svetilko pri sodarju g. Les jak u na Ragovski cesti, kjer so zaradi zračnog , pritiska popokale šipe v oknih. tem se ic pojavila v stanovanju ge. Bra-r;nc v h -: ndč. Marije Sefcfl na Ljubljanski cesti, kjer pa k sreći ni napravila »kode. Nato jc še dvakrat udarila v stolp Kmetijske šole na Grmu. Samo srečnemu naključju sc imamo zahvaliti, da n< bilo večjih nesreč. Ko jc nevihta odvršala čez Gorjance smo si po prestanem strahu globoko oddahnili. Nov most v Spodnjih Lažah Poljčane. 2. avgusta. V Sp. Lažah pri viaduktu je svojčas Dravinja razrušila in odnesla stari most. Konjiški okrajni cesta! odbor in pa tamošnji nar. poslanec dr. Kari Gajšek. ki je z večkratnimi intervencijami izposloval podpor,., pri banski upravi, sta omogočila, da stoji na isrem mesta novi, a mnogo večji ci oipormej&i most. ki je bil v nedeljo blag -lovljen in slovesno otvorjan. Otvoritveni slovesnosti so poleg občinstva prisostvovali polejj domačih oiniteljev tudi zastopniki oblaste v tako okrajni glavar dr. Suhač, narodni poslanec sr. Gajšek, notar Jereb, katere je med drugimi prisrčno pozdravil župan Iz Loč. upokojeni Sol. upravitelj p. čuček. Razon njesra sta govorila še dr. Suhač Ln notar Jereb, blagoslovitev pa je izvršil Iočki kaplan g. Kodrič. Most. ki si ga je ljudstvo že zelo želelo, to zdaj tem važnejši, ker bo vezal pronio* med novim postajališčem, ki je projektiran med Poljčanami in Ponikvo. Je lesen in sloni na cementnih opornikih ter je dolg 20 m, širok pa 4 m. Stal pa je 39.000 Din. Ker so ti kraji ob Dravinji stalno ob vsakem večjem dežju podvrženi Poplavam, se je ob tej priliki zagotovilo, da je v načrtu regulacija Dravinje in Ličnico. \-ar so vsi navzoči toplo pord-r* vili. Aretacija drznega vlomilca Kranj, 2. avgusta. V noči od 19. na 30. julij je bilo vlom-.jeno v Škofljici na Dolenjskem: neznani tatovi so odnesli 25.000 Din. Davi se je posrečilo orožnikom iz Kranja, da so aretiral: vodjo vlomilske družbe Pavla Malovrha. Malovrh je star 25 let, doma je s Planice pri Polhovem gradcu. Nedavno je bil še v Ljubljani v zaporu, kjer se je seznanil z znanim vlomilcem Dacarjem, ki je doma iz Dupelj, in še z nekim tretjim tovarišem, ki je doma iz Škofljice na Dolenjskem. Ta jim je svetoval, naj bi poskusili enkrat vlomilsko srečo v njegovi rodni vasi, kjer pozna dobro vse razmere in možnosti. Res so takoj, ko so jih izpustili iz zapora, vlomili v Škofljici in odnesli 25.000 Din. Tatinski vodja Malovrh je dal Dacarju 3000 Din. čeprav se ta izgovarja, da je dobi! samo enega jurja. Tretji tovariš pa ni hotel zaenkrat nič, ker se je bal domačih orožnikov, ki ga dobro poznajo kot nevarnega tatu in bi mu gotovo priredili hišno preiskavo. Dacai ie odšel po izvršeni tatvini v Medvode. Malovrh pa v Kranj, do-C::n k- v Medvodah nekje zakopal v zem Ijo 15.000 Din. Ril je prepričan, da ga tu orožniki ne bodo dobili. Stanoval je na Primskovcm. brez vsakega dc^, kar je bilo že orece? sumljivo. Orožniki iz ^koflj:ce *o prijeli najprej tatinskega 90v*<£ana« ki ;e izdal Ptcarp ki fe ndš«-l v Medvode Darar na M^lovr ha. čc~ da se nahaja nek'e bližu Krani i Kffflfflri oro?piVt sn 7nnli in **a davi ob 4 ziut'ai are*:-V Vse fri vlomilce ie patrulja iz Škofljice Kjer •© končajo rebr*, je bila hrbtenica nasekana in *e prav dobro vidi, da so nečioveiki morilci prvotno po*ku&aJl hrbtenico presekati 3 sekiro, ker «e jim pa to ni posrečilo, so jo raz.žag-ali. S tem je pojasnjeno tudi do zdaj nerešeno vprašanje, kako so mogli truplo raztelesiti in razsekati na drobne kose. ne da bi to slišale stranke, ki stanujejo na istem hodniku na Starem trgu. Glave in spodnjih delov trupla od kolka dalje, kakor tudi rok Še niso na£li. Verjetno je. da je te dele vrgla v stranišče Pepca Cepudrova. ki je vzela grozno tajno s seboj v grob. Ko je sodna komisija končala svoje delo, so poklicali pogrebni zavod. Kmalu sta z mrtvaškim vozom prispela dva uslužbenca pogrebnega zavoda in sta v svežo krsto pospravila zadnje ostanke umorjenega Franca Serše. Ljudje so se počasi porazgubili, demov grede pa so ve.s čas ugibali kdaj se bo našlo truplo Pepce Cepudrove. Vsi so se strinjali v prepričanju, da je bil s to najdbo storjen velik korak naprej v preiskavi in la -ce do prav kmalu pojasnilo, kako in kno je storil gnusno dejanje. Policija bo dsne? popoldne zaslišala nove pričo, zlasti branjevca Grdorjolnika in pa delavca Janka Strleta. odvedla v Škofljico. Tako bo zopet cela družba nekaj časa zopet sedela v zaporo, kjer se bo lahko dogovorila o ponovnih vlomih. Malovrh ima pri sebi kakih deset različnih ključev, ki jih je gotovo uporabljal pri vlomih. Dacarja razen tega zasleduje radi vlomov tudi ljubljanska policija. vojaško vežbaiišče Ljubljana, 3. avgusta. Za pridobitev aerodroma v Ljubljani je gotovo žrtvovala največ naša mestna občina, ko je nekdanje vojaško vežbaiišče vzela v najem od raznih lastnikov iz občine Devica Marija v Polju in okolice ter mora sedaj za to zemljišče plačevati na leto nad 125 000 Din najemnine. S to svojo- požrtvovalnostjo je pa mestna občina ljubljanska prevzela še drugo veliko nalogo, saj mora vojaštvu preskrbeti novo vežbaiišče. Mestna uprava je i<=ka.ia za vežbaiišče primeren prostor v vsej okolici in je res našla to in onstran Ljubljane zemljišča, ki bi jih bilo mogoče pridobiti za vojaške namene. Najprimernejši prostor za vežbaiišče bi bil gotovo svet za umobolnico na Studencu ki je last grofa Bairmbergerja ter pripada graščini na Fužinah. Težavno nalogo bi pa mestna občina mnogo lažje Izvedla če bi združila svojo akcijo z l)a-novino. ki rabi del tega sveta za razširjenje umobolnice. Svet fužinske graSfine je namreč tako velik, da oi zadostoval za oba namena, gotovo bi se pa s skupnim postopanjem banovine in mestne občine dosegle ugodnosti, ki bi bile v korist obeh interesirancev. Sklepa dosedaj še ni nobenega, vendar je pa mestna občina voljna stopiti v zvezo z bansko upravo in le od te je odvisno, da ljubljanska mestna občina z ureditvijo novega vojaškega vežbalisca ne bo imela prevelikih bremen, ki bi jih v teh težkih časih ne mogla prenesti. Če je preveč vinca Novo mesto. 2. avgusta. V nedeljo se je vršila v Gradacu v Ben Krajini gasilska veselica. Čmomeljske gasilce je peljal tja 361etni posestnik Gcltar Janko. Nazaj grede /e pozno ponoči so se vsi vračali precej vinjeni. Med vožnjo je Geltar neopaženo padel z voza in se nataknil s hlačami na ročico, kjer je obvisel z glavo navzdol. Tako visečega je vleke! vor kakih 100 m daleč, ne da bi to na vozu sedeči gasilci opazili, šele čez nekaj časa, so zagledali tovariša v obupnem položaju. Ko so ustavili voz in ga rešili iz mučnega položaja, so opazili, da ima lice <*r0zn.o izmaličeno in poškodovano. Z desne strani lica mu je dobesedno posnelo kožo in meso. Tuci' r»rsa je imel vsa odrta. Prvo pomoč mu je nudil črnomeljski dr. Malnarič, nakar *o ga prepeljal: v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Po-nesrečenčevo stanie je zelo težko in ie malo verjetno,, da bo ostal pri življenju. Drobiž iz Poljčan in okolice Poljčane, 31. julija. Je dni se je pripetila sredi Poljčan težka nesreča. Ko se je peljal posestniški sin Turin iz Hrastovca po strnem klancu. ■*e je naenkrat strlo kolo. Obenem so se splasih konji in zdrveli po klancu s tako silo, da je vrglo vseh 6 sopotnikov z vo-£1 ^^ika pa so vlekli konji še kakih 100 m s seboj. Se^e čez nekaj časa se je posrečilo korajžnim možem voz s podivjanimi konji ustaviti in Turina, ki je dobil težke poškodbe na glavi in nogah, osvoboditi iz kočljivega položaji. Ravno tedaj je privozil mimo osebni avto, ki je ranjenca naložil in ga odpeljal v mariborsko bolnico. Tukajšnii SK Boč, ki je imel doslej tekme običajno na manjših, domačem sličnih igriščih, je v nedeljo debutiral v neoficielni tekmi na Rapidovem igrišču v Mariboru, kjer se je spoprijel z novoustanovljenim klubom SK Studenci, pri čemer so zmagali poslednji s 3:1. ki pa so imeli, pravijo, nekaj igračev »izposojenih«. Večkrat smo že poročali o vodovodni akciji v našem kraju. Danes omenjamo glede tega toliko, da je naša iskrena želja, da bi čimprej prišli do cilja, kot je bilo to v nedeljo pri naših sosedih 5>lad-kogorčanih. ki so ta dan s ponosom otvar jali vodovod, katere slavnosti so se udeležili rudi iz našega kraja. Vodovod je zg-adila firma »Obnova« iz Ljubljane: največ zaslug zanj nosita vpokojeni rup-nik fl. L Kolarič in šol. upravitelj g. Vu- Ij Novo ustanovljena gasilska Ce:^ v Ma V^'-;h fe imela v nedaljo ^e1^ wspc'o trm k~lo. ki «0 se fe Bdetefffe v lepem Števi tudi naša in sosedne čete v uniformi. V Makolah že zlepa ni bilo toliko ljudi. Prvo tombolo, spalnico is javorovega lesa, je zadel tesar L. Sodin ii Pečk. drugo, moško kolo, posestnik A. Klajnšek iz Sv. Ane, tretjo, enovprežni voz, posestniška hči Ana Kacijanova iz Stopnega, četrto tombolo, telico. pa Martina TurkuSeva iz Majšperka. Vsem, ki so k uspehu pripomogli, najlepša hvala. Da jo dosegla tombola tako lep uspeh, je predvsem zas.uga tajnika čete. tamošnjega učitelja^ g. rr. M: klavca, in poveljnika trg. g. Sostarja. Prihoonjo nedeljo 5. avgusta pa pnredi tombolo poljčanska gasilska četa. Pri zai>ek\ krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolkmh živcev bolečinah v boku, zasopljenosti. hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosu povzroči naravna »Franz Joseiova« grem 1-ca izdatno izpraznjenje črevesa m osvoboditev od občutkov tesnebe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vo*!o tudi pri nadlogah klimaktenalne dobe z največjim uspehom. »Franz Jo-sefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droserijah in špecerijskih trgovinah. SFOHT _ Izbirne dirke juniorjev za juniorsko državno kolesarsko prvenstvo. V nedeljo, 5. t. m. ob 15. bodo na Viču pred Pimato- v-> gostilno izbirne kolesarske dirke junior-jc v "pod z veze »Ljubljane«*. Start bo za vsa-k ga junioria posamezno, in sicer z dvemi-nutn;m presledkom, ter se bo vozilo na progi °d Viča do Logatca (konec drevoreda) in obratno, okrog o0 km. Prvi trije, ki prevozijo progo v najkrajšem času, bodo smeli sledečo nedeljo, 12. t. m., startati na dara vnem prvenstvu junior jev, ki bo v Podsusedu pr: Zagrebu na progi 80 km. Po prošlonedeljskem hanovinskem prvenstvu, kjer sta sc junior ja Avbclj in Močnik prav dobro plac;rala, imamo tako spet priliko videti njiju zmožnosti v posameznem startu. Skupni starti, pri katerih s kritjem drug za drugega pride marsikateri manj sposoben dirkač na svoj račun, se namreč selo razlikujejo od posameznih. Pri teh posle d jih ni dirkaču dana možnost kritja, temveč sam na svojo lastno moč in sposobnost računajoč mora razvijati Čim večjo brzino, zato ni čuda. če take vrste startanja malokateremu dirkaču di§i. — Dirke se vrše ob vsakem vremenu. I Dr. A. Prannscis | Ljubljana, 3. avgusta. Ze od božiča smo ga le redkokdaj videli, saj je bolehal na težki srčni hibi. da ni motici več v ordinacijo. Bolezen se je hujšala m menjala, a pred dobrimi tremi tedni se je tako rozvcseli.vo opomogel, da je lahko odSel v svoj vinograd na Podvrh pri Sev-n ci. Tam se mu je stanje nenadoma poslabšalo, da je moral pred dobrim tednom nazaj v Ljubljano končno pa v soboto v splošno bolnico. Ker ni bilo v Slajmerje-vem domu prostora, ga je namreč sprejel v svojo bolnico primarij dr. Jenko in vsi zdravniki so se z največjo požrtvovalnostjo zavzel: za svojega najboljšega kolego. Vendar pa ni več mo<*lo pomagati človeško znanie in davi ob 4. 45 je za vedno obstalo plemenito srce dr. Alojzija Praunseisa. Dr Alojz:i Praunseis ie bil rojen leta 1866. v Sevnici kot sin uglednega slo ven-skec-a trgovca, ki se je v poznejših letih preselil v St. Jurij ob južni železnici. Ker ie bila dru/in-a velika, je šel Lojze na gim-nazrjo v Celju od koder se je pa moral zaradi nacionalne nestrpnosti nemških profesorjev preseliti v Novo mesto, kjer je 1. 1S85. maturiral. Kot visokošolec na graški medicinski fakulteti je bil med ono zavedno falango vzbujajočega se slovenskega nacionalizma, ki se je zbirala pod prapo-rom Akademskega društva »Triglava«, či-gar zastavonoša je bil v 1. 1S01-02. Promo-v:ral je na graski univerzi 1. 1803., klinične stud;ie je pa napravil na "Dunaju in se nato naselil v Celju kot okrožni zdravnik, od tam se je pa preselil L 1900. v Ljubljano, ko se je prej specializiral na Dunaju za / -hi»zdravnika. Pokojni je bil član neštetih naših kultur-n:h in karitativnih društev, predvsem pa ustanovitelj, predsednik in sedaj tudi častni predsednik Društva zobnih zdravnikov za Slovenijo. Bil je rudi med ustanovitelji Zdravniške zbornice in mnogo let njen agilni odbornik. Zlasti dragocena je bila njegova ustvarjajoča sila pred 30 leti, ko je pomagal rušiti v Društvu slovenskih zdravnikov poslednje stebre nemškega zdravniškega društva v Ljubljani. Odveč bi bilo naštevati njegova dela in uspehe, ki jih je dosegel kot človek, kot zdravnik in kot vedno socialno čuteč dobrotnik, saj je sproti razdal vse svoje znatne dohodke med prijatelje in sorodstvo, zlasti je bH pa največji podpornik našega dijastva. Kot najskrbnejši starešina »Triglava« je imel vedno odprto roko za vse potrebne akademike. Dr. Alojzij Praunseis je umrl zaradi svoje dobrote tako rekoč brez premoženja. Za predobrim sopropom žaluje vdova ga Irena, hčerka slovenskega koroškega mučenika dr. Koltererja, ki je bil vodja Slovencev v Velikovcu. a ob umiku Jugo-slovenske vojske s Koroške ga je zadela granata in ubila. Njegova hčerka ga Vera je poročena z državnim tožilcem g. dr. Lučo vn ikom, vedno je bil pa na j vestne jši njegov pomočnik tudi njegov nečak g. dr. Rrenčič. Iz splošne bolnice so truplo pokojnika prepeljali na njegovo stanovanje na Miklošičevi cesti štev. 6, od koder bo v nedeljo ob 16. pogreb k Sv. Križu. Zaslužnemu strokovnjaku in predobremu možu časten spomin, njegovim pa najtoplejše sožalje! Iz Ptuja — ^'iijski sejem, ki »=o viail . t. m. »o bil zolo dobro zakrz>n Pripeljan i i. jo b;lo 179 praoče v in 77 svinj. Cena prafleenn je bila za 7 do R tednov fltnre po Din 70-— do 10f>.— za komad, prolonki «o «e prodajali T»o Din 5.— do 6—. maMnp svinje pa po 6.— do 7.— Din za k iz živo btie. Prodanih jp bilo vsega skupaj 79 rilcev. — Vapad - kame u |e m. Popotnikovega ^inn. Tpj$aka Frfnca iz Dornave, nedavno, kn r^o vračal domov, neznan napadalno napadel na OiM\ s kam^nj^m ter ga tnAPttd r*r£frodf)V!fl1 po desnem rt?4*»U 5r* .*nod-'.fi ^Pljn.tfi R-i/en ff*r.i 'H j«? z.id-M en kn-m*fl bidi < 'livnn noco Xaoa1n!ca Bo orožniki že izsledili :n za izr >Č;!i sodišči. —Lastniki obveznic vojne> Škode, ki »o Jih irrofili tukajšnji davčni upravi v zamenjavo, ae pozivajo, da irte zamenjane takoj dv.'gi»jo. _ Koledar Danes: Petek, 3. avgusta, katoličani: Najdba Sv. Štefana, Mirmča, Lidija. Današnje prireditve Kino Matica: Pesem o sreči Kino Dvor: Pirati zraka Dežurne lekarne Danes: Mr. Bohinec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, Tvrševa cesta 41 in Leustek, Res-1 jeva cesta 1. Le najstarejši Ljubljančani se še spominjajo drobčkanega grofa, ki je bil tedaj naf\'ečja imenitnost vse Ljubljane* saj je spremljal cesarja Maksimilijana v Mehiko kot visok oficir ter se po njegovi nesrečni smrti zutekd v nuše mesto. S seboj je meksikiijnarski general prinesei čudovito častno sabljo, ki je bila njena nožnica vsa posuta z demanti in briljanti. In je Škofovsko ekscelenco iz patrijotskega spoštovanja vzela odlična meščanska družina na stanovanje in hrano ter vso preskrbo sploh. Stregli so eksotičnemu in romantičnemu dostojansH'eniku na vso moč in mu niso nič računali, saj ekscelenca s tra&č no zgodo\nno ni imela nikoder na s\'etu pra\' nobenega s\*ojcga, pač pa častno sah ljo. posuto z briljanti. /XWgo je gro/ sc živel in vsak dan prihajal v kazino ter pra\' dobro živel, od vseh spoštovan in ča-ščen. Ali tudi sta\'ni ekscelend je prišla zadnja ura. pa je hitela njegova gospodinja k tednnjemu najznamenitejšemu ljubljanskemu zlatarju Tamborninu ter mu nesla sabljo, naj z nje vzame lep bril fant ter ga zamenja s steklom, ker človek pač ne ve. če dedščinc po eksceienci ne ho treba deliti s sestrami. Tambornino pa sablje niti v roke ni vzel. temveč je samo odkimal in dejal: — »Gna Frau, tega pa ne morem sto riti — zamenjal sem namreč že vse kamenčke s steklom, saj je hit grof moj stalen gost.« Tole mi je prišlo na misel, ko sem davi čital, kako je nekdanji blejski hotelir Kemenčič »Mariji od zdravija« pri Splitu snel z dragulji posejano krono in je bila ta krona ie fazifikai. Kaj. če bi preiskali tudi briljante na pristni kroni, ki jo ču-vajo očetje frančiškani v svoji zakladnici? Odhod malčkov na morje Ljubljana. S. avgusta. rw morje! Na naše sinje Jadransko morje za mesec dni! Hitreje bije pri tej misli srce vsakomur. Kaj more Aele eiit.it i mlada hrepeneča duša otroka, ki še nikoli ni videl morja. Pozna ga edino iz šolskih knjig, videl ga je pa samo na razglednicah. In naenkrat se bo izpolnfla vroča želja. Kar je živelo prej v fantaziji, bo postalo resnica. Včeraj ob 18.25 se je z glavnega kolodvora odpeljalo HO veselih otrok. Ko4o jugoslovenskih sester pošilja vsako leto mladino na morje v Dom Pranje Tavčarjeve v Kraljeviči. Letos je poslal otroke na poletni oddih tudi oblastni odbor Jadranske straže. Jadranska straža ima posebno sekcijo za letovanje in pradbo okrevališč. Na pobudo te sekcije so sklenili, da poSrjejo letos večje število zdravja potrebnih otrok na morje v Kraljevico. Po zdravniškem pregledu je bilo izbranih 55 otrok, samih podmladkarjev JS v starosti do 14. leta. Otroci so iz raznih krajevnih odborov in je zastopana Ljubljana, Jesenice, Radovljica, Trbovlje, r>ol pri Hrastniku. Litija, Sevnica in Met1;ka Ker JS sama nI zmogia strožkov. je hvalevredno priskočala na pomoč tudi banska uprava, ki jc votirala v ta namen 12-000 Din. Vlak se je začel pomikati v treh vagona je 110 drobčkanih rok mahalo v zadnji pozdrav svojcem, ki so se v velikem številu zbrali na kolodvoru. Bledi in v resnici zdravja potrebni so njihovi obrazi, a čez mesec dni se bodo vrnili lepo zagoreli, z najlepžirm spomini, zdravi to veseli. Pri slovesu so bifl navzoči poleg zastopnic Kola jugoslovenskih sester trjfS načelnik sekcije JS za letovau je rti reklo-dr. Karel Petrlč s tajnikom dr. žel tkam Jegučean ta odrx>rnikom drr. Valentinom M'irkom. Iz Trbovelj — Povratek o4rok n pofitntSkih kolonij. V torek so ee vrnili ▼ Trbovlje gozdovniki rodu >Črnega diamanta^, ki so taborili v bližini Radovlfice ob Savi Taborniki so *i zdnav^e vidno okrepili, kar ae jim pozna na zagorelih obrazih m od somea o ožgan i polti. Tudi po skoraj vsi na teži znatno pridobili. V sredo je pa vrnila počitniška kolonija 90 rudarskih otrok, ki 00 taborih ob Son pri Skofji Loki. Tudi tem se pozna, da jim je priial sveži planinski zrak. somee in čWta-voda. Težko bo «<*daj za mlaoV tabornike v revirjih, ko so preživeli toliko lepih trenutkov v zdravi solnčni naravi in rržjvab v izobilju vse dobrote narave, ki jih v na*i vedno zakasni dolini primanjkuje. — Vojaška ekskurzija. Včeraj zjutraj K" dospelo v r»*vir okrog 15 nižjih oficrrjsv-slušateljev vižje intendantske akademijo it. Beosrrada e komandantom in profe^rji, ki si v spremstvu rjdni^kih inženjerjerv ogledujejo moderne rudniška naprave in ob-iekte. Ker je rudnik Trbovlje H»den najmodernejše urejen* in upravljanih rudnikov v državi, vidijo ekskinzisti rrmoqo zanimJ-v>cn in poučnega, zato so rioucne ekskurzije zlasti slušateljev naučnih zavodov v naših r^drjih precej poeoete. — Tečaj ta kapunionje. Tirkajmja Kmetijsko nadalOvalna ?ola priredi v torek, dne 7. avg-jsta ob> 17. uri na dvorišču jjostfl-ne Spanc v Trbovljah tečaj o kapunjonju petelin okov. v sredo, dne 8. avgusta ob 17. nri pa na dvorišču gostilne Volker v Lokah. Inter?senti na i prinosa setooi poteimeke, katerim niso dali 24 rrr popreje nikak* hran* ln vode. Tečaj vodi veterinar. Rafko rv^ti. M? «1 Se član m 11 tev 174 >8LOVEN8El NAROD«. 4ne 3. avgrurta 1034 Stran S. Danes ob 4., 7.15 in 9.15 SAMO DVA DNI ! P. Kemp, lisa. Stobrova fclLITNl KINO MATICA Telefon 21-24 Slavni tenor H. E. Groh v veseli opereti Pesem o sreči DNEVNE VESTI — Uzunovičeva zahvala. Vse prijatelje, tri so aa.m ob smrti nase dobre matere izrekli sožalje. m tiste, ki so se udeležili pogreba, prosim, d« sprejmejo naš© najglobljo zahvalo. — Nikola T. Uto novic. — Počastitev spomina Frana Bulica v Rogaški Slatini. Včeraj je Rogaška Slatina na svečam način (počastila spomin slavnega učenjaka dona Frana Bulica. Zjutraj ob 9. je opravil kanonik g. Milić rekvijema, popoldne ob 17- je bila pa v veliki, crno zastrti zdraviliški dvorani svečana "komemoracija, ki so ji prisostvovali mnogi odlični letovišča rji in domač iti i. O tvor jen a je bila s Chopijiov<, žalosUnko, ki jo je on*- :sral zdraviliški orkester. Potem je imel ravnatelj »dravillšča inž. Ditrih lep spominski govor, ki jo v njem počastil opomin starega sosta in čaF'nesa občana Ro-raške Slatine dona Frana Bulica. Za njim ie govoril ljubljanski kanonik in pesnic Silvin Sardenko, ki je nagla^al, kako težka 'T-^ruba je zaklela hrvatski narod s smrtjo slavnega učenjaka. Govoril je še prelsei-nik Mat.ke Hrvatske in pogojnikov učenec 7*ra član Jneoslo-vftn&ke akademije g. Mati**, ki je prikazal -•okojnika kot človeka in učonjaka, ki je s strogimi znanstvenimi metodami zdm-že- val toplo ljubezen do stare krščanske in hrvatske preteklosti. Komemoracijo je zaključil zdraviliški orkester s ChopLnovo žalosti nfeo. . . „ — Kongres poljsko-jugoslovenskih lig v Beogradu. Centralna uprava poljsko-jugo-rik!juči sodnemu prepisu protokolarne tožbe 7-1 stranko, mora sodišče rudi za ta svoj prepis takih prilog zahtevati plačilo takse pc *ar:f. št zakona o sodnih taksah.« — Avtobusna zveza Sušaka z letališčem. Aeroput je poslal ix Ljubljane na Sušak nov vel"^ avtobus, ki bo vozil mod 3 :šakom in letališčem na Grobničkom po- Avtobus je zna rake Fordsom in v njem € prostora za 18 potnikov. Ta avtobus smo imeli v Ljubljani, kjer so ga bili potki, ki potujejo iz Ljubljane z letalom, slo veseli, žal se ga pa nismo dolgo vese-kajti centrala Aeroputa je bila menda -menja, da je za Ljnblja.no tak avtobus prelep in nam je zopet naklonila prejšnji -tomoMl, ki je pa ie precej obrabljen in mnogo premajhen, saj so v njem potniki s-'ačeoi kakor sardele, če je letalo polno ^sedeno ln če hooe kdo spremiti svojca na letališče. Zato bj bfli centrali Aeroputa ^eLo hvaležni, če bi tudi Ljubljani privoščila nekoliko modernejše prometno sredstvo za prevažanje potnikov fz mesta na letališče in z letališča v mesto. Tako hudo pa tudi ne kaže zapostavljati Ljubljane 79i Sušakom, dasi tudi Sušaku od srca privoščimo nov avtobus, ki je bil tudi tam relo potreben. — Kongres bizantologov. Od 9. do 16. ■^ptembra se bo v Sofiji vršil 4. medna-rodjDJ kongres bi/jntologov. Organizacijski odbor kongresa Je povabil na kon-gre* * idi naše hrzantologe. — Sprejem gojencev v vojaško akademijo, v zvezi * objavljenim natečajem o prejemu gojencev v vojaško akademijo se bveščajo vsi zainteresirani, da imajo pravio© do natečaja tuda leta 1912 rojeni kao i.idati. Prijavni rok za kandidate je do 16. avgusta, za zdravniški pregled pa do 35 avgusta. — 100.000 gostov v Zagrebu. Ob sokor- -kem zleru v Zagrebu pričakujejo do 100 t >oč gostov. Samo Sokolov prispe 50 posebnih" vlakov. V sokolski povorki bo nad 500 konjenikov. — Razbojnišrvo sredi Zagreba. Včeraj rtopoldne sta napadla dva lopova sredi Zagreba slugo Mirka Drvarja in mu vzete 1 oOO Din. — Bombaž uspeva v okolici Bjelovara, ?\met Ivan Ljubo ievič iz Bjelovara je začel pred 8 leti gojiti na svojem posestvu S^mbaž. ki ga je aklimatiziral. da dozorela mesec dni prej nego v Palestini. Strokovnjaki 90 se izrazili o domaćem bombažu zelo pohvalno in prnviio. da 90 per-oektive za pridelovanje bombaža v naši državi ugodne. — Čehi kupujejo naš tobak. V Sarajevo >o prispeli predstavniku češkoslovaške tobačne režije, de nakupijo večjo množino "eroegovskega tobaka Včeraj so odpotovali v Široki Prieg. kjer so velika skladišča tobaka. — Izpred sodišča za zaščito države, Soči šče za zaščito države je izreklo včeraj 'azsodbo v obravnavi proti Stjepanu Petrovcu fn tovarišem. Obsojeni so AndTd Gre-"niček m Tomo Posezi na smrt Stjepan ^ctrovič. Stjepan Sabolj, Josip Pavlic in ^~anja Maronič na dosmrtno ječo. Stjepan 1 omašič, Ivan To ma&ič in Toman M i curin 20 let ječe. Janko Varoš na 18 let ječe. ^tjepan Vuljak m Anton Vuljak na 15 let ieče, Stjepan Faber, D ju ran Sučec, Josip ^agar fn Josip Peršak na 8 let ječe, Miodrag Maronič in Franjo Brčko na 6 let ječe. Vin-

S.2. temperatura je znašala 17. Pet žrtev neurja. Nad vasjo Rata j? m okolic« blizu Kruševca je divjalo v sre do strahovito neurje, ki je zahtevalo tudi pot človeških žrtev. V deročih valovih so nasTi smrt gimnazijec DuSko Jezic", hotelir is Aleksandro vca Novica šhnič in šofer Dragoljub Filipovič, voda je pa odmesla ženi Pere Smiljkoviča iz naročja otroka. V bllž.ini Zaječara je pa »trela ubila te dn4 G5-Jefcnega pastirja Jovana Simonoviča. — Obtožnica proti morilkama sušaškega trgovca Udine, Državno toži tel jstvo na Sušaku je izročilo sodišču obširno obtožnico proti sestrama M on te. ki so umorile sušaškega trgovca Mirka Udiuo. , — Samomor zaradi bratove smrti. V Zagrebu se je včeraj opoldne zastrupil zasebni uradnik Uroš Jelačič. Nedavno mu je umrl brat in to ga je tako potrlo, da je začel popivati in končno je obupal nad življenjem. Iz Ljubljane —Jj V zahod nem delu mesta delajo še vedno s polno paro na cestah. S tem seveda ne nameravamo reci, da se bodo prenaglili. Vendar moramo biti veseli, da vidimo triimo delavcev neprestano na cesti, nekaj bo nedvomno končno nastalo. Te dni kanalizirajo zgornji del Nunske ulice. Zdaj je najprimernejša prilika, d« opravijo tudi kanalizacijska dela, ko že itak razkopavajo cesto rn popravljajo hodnike. —lj Odpravite nujno prometno oviro! Malokje naleti človek na toliko koles, prislonjenih ob hiše. v katerih so razne trgovine, trafike, gostilne, brivnice itd., kakor v Ljubljani. Saj kjer je dosti prostora, to ne ovira prometa, vge kaj drugega je seveda na ozkih cestah m ulicah. O tem, kako nerodno m nadležno je dostikrat, če se puščajo ob h-isah kolesa z na dve strani molečima držajema, se lahko vsakdo in vsak čas sam prepriča n. pr. v Sv. Florijana ulici, na Starem trgu ali na Sv. Petra cesti. Predvsem na tej cesti, ki je skoraj najži-vahnejša mestna prometna žila in ki nima na več krajih niti po meter širokega hodnika, in to baš tam, kjer so najbolj obiskovani spredaj omenjeni obrtni in trgovinski prostori. Po tej cesti pridrri vsak trenutek reševalni ali drug avtomobil, se pomikajo vozovi, na katerih se prevažajo najrazličnejše reči, med drugimi stavbno gradivo, seno, drva i. dr., ter hiti po opravkih vedno mnogo ljudi, po kosilu zlasti obiskovalcev bolnišnic. Grajana ovira prihaia še prav posebno v poštev ob slaibem vremenu, ko se morajo pešci z dežnikom v roki previdno umikati že tako raznim vozilom, lužam in blatu. Nai se. torej ta neumestna navada odpravi ali pa skrbi za to, da bodo lastniki vozil postavljali kolesa« kadar imajo opravke v hišah, na krajih, kjer je dovolj ali vsaj toliko prostora, da bodo mogli pešci hoditi neovirano po ozkih, samo njim namenjeih cestnih delih. —lj Olepsanje Ljubljaničinih nabrežij. Izredno lepo sta urejeni in skrbno negovani obrežji Gradaščice v Trnovem in K.rakovem, a tudi v nasadih po mestu ni moči kaj drugega trditi. Saj naleti človek vsak dan zdaj tu zdaj tam na delavstvo, ki čedi in lepša vse mogoče. Kakor pa je treba odobravata skrbnost in vestnost mestne uprave v tem pogledu, tako se je treba čuditi okornosti, da »e puščata obrežji Ljubljanice povsod, kjer nad bi bili obrasli s travo, v neverjetno zanikam e m stanju. Kakšen nemaren, do metra visok plevel vsake vrste na njih! In med plevelom še dosti druge nesnage! Pa kako prijetno zavetišče za pregnane glodavke! Toda z malenkostnimi rzdatki. četudi morda na rovaš kake druge naprave, predvsem pa z nekoliko dobre volje se dasta spraviti rudi obrežji že sedaj za silo v precej boljše m lepše stanje. Nič drugega ni treba, kakor napovedati za nekaj dni boj plevelu, zlasti sedaj, ko se kani s semenjem še bolj razmnožiti. Torej samo kose in grablje v roke! Izgovor, saj se bosta obrežji ustrezno uredili, ko bo dovršena regulacija Ljubljanice, naj ne velja, ker že tako vsakdo ve, da bo preteklo do takrat še mnogo vode in — časa. — Naposled Kodi pri tej priliki še omenjeno, da bi tudi obrežje Gruberjevega prekopa pod na novo urejeno cesto Za gradom kar nič ne škodilo, ko bi se pred robidovjem, koprivami in podobnimi rastlinami nekoliko rešilo okrasno grmičevje, zasajeno po bregu pred dvema letoma, ker bo sicer kmalu vse uničeno, odnosno se bo pokazalo, da je bil denar, izdan v ta namen, naravnost proč vržen. Pirati zraka Senzacionalni velefilm banditov divjega zapada. Zračne akrobacije in boji! Danes in jutri ob 4., 7. in 9. uri zvečer ob običajnih cenah Din 4.50 in 6.50. ZVOČNI KINO »DVOR« Telefon 27-30 —-lj Ribji trg je bil danes tako dobro založen, kot da imamo največji post. Posebno mnogo je bilo morskih rib in Ljubljančanom se ni treba bati, da se bodo morali odreči dobrotam od morja, ko je takšen naval na našo rivijero in ko tam pospravijo množine rib. Zadnja leta so se sicer meščani precej navadili rib. vendar jih konzumirajo še vedno malo v primeri z drugim mesom. Zato je bila danes še tem lepša izbira, ker kupcev ni mnogo, ribolov je bil pa dober. Prodajalci morajo skrbno gledati na to. da razprodajo ribe. ker bi se jim zdaj zaradi vročine kmalu pokvarile. Cena malim ribam je še nekoliko padla, tako so prodajali n. pr. skuše po 14 Din kg. sardelice po 8, sardele po 12 do 14 m po 16. Tudi dražje ribe so nekoliko cenejše, ciplje po 20 Din. tunj po 30 fn lignje po 28. Din kg. Najdražjih vrst je bilo malo |n so prodajali lubenj m orade po 40 Din, kot običajno. V primeri s cenami prejšnjih tednov so zelo poceni ščuke, no Ifi Din k« in tudi šili so se pocenili na V) Din. Tudi drugih rečnih rib je bilo dovolj, med belicami je bilo rudi nekaj mren, ki so po 22 Din. Žab je bilo za cel sejem in ne gredo tako v denar kot ribe. —I j Tržišče živilskega trga bodo impregnirali s cestnim oljem. Nedavno so napovedali, da bodo nekoliko bolj higijenično uredili živilski trg, da ne bo več na njem prahu fn zdaj so ga res začeli urejevati Drtnes so 7asedle prodajalke samo eno polovico trga, ker drugo gladijo ter utrju-iejo z valjarjem. Utrjeno ter zglajeno površino bodo impregnirali s cestnim oljem Ko bo urejena prva polovica, se prodajalke preselijo na drugo. Promet na trgu zaradi tega menda ne bo trpel, morali pa bodo odpreti ves trg za promet ob tržnih dneh. _ —lj Čudna igra narave se je dogodila kljub poznemu času z nizko jablano fbelič-n:k) fn je sedaj v polnem in najlepšem (.vetju, ki pač vsakega opazovalca in "iuni-telja cvet Ta ah sadja prav prijetno r*re-seneča. Jablana je bila presajena, odnosno vsajena letos v apriln in kupljena v drevesnici mestne vrtnarije v Ljubljani v Trn> vem in bo rudi še nadalje krasfla vrt :n delala veselje njenemu ljubitelju in gojite!ju. —lj Opozorilo. Spričo živahnega srifbanja prebivalstva, nara^čajočesra tujskega prometa in bližajočega se pričetka šolskega leta se opozarjajo vsi prebivalci v območju uprave policije v Ljubljani na § 4 uredne o prijavljanju in odjavljanju prebivalstva, po kateri mora vsakdo prijaviti odnosno odjavit! v 34 urah s predfpisanim formula r jem vsakogar, Irl ga sprejme na stanovanje ali prenočišče in to bodi6i za odškodnino ali brezplačno. Kršitelji predpisov te odredbe bodo kaznovani z globo do 500 Din, v primeru neizterljivosti pa z zaporom do 14 dni. —lj Gospodarsko, kal turno in narodno društvo »Barje bodo najboljše pijače in jestvfne. Za d »bro fn točno pos»-ežbo jamčimo. — Odbor. Ktdiar in plačilni Plačilm pribiti ves srečen v kuhi-rno fn zalcliče: Po25 Din. Škalka je pustil te predmete na levem bregu Savinje nasproti moškega kopališča. Iz Kamnika — Kamniški trg je v tržnih ilneh bogato zalo-žen z zelenjavo in s sadjem. Tudi eone s0 tako niake, da se meščani letos v tem pogledu ne morejo pritoževati. — Nogometaši SK Kamnika bodo v soboto zvečer gostovali v TržK^u, kjer bodo odigrali rijateljsko tekmo ob razsvotljavi reflektorjev. Iz Kamnika se bodo odpeljali ob 19., pričetek tfltome pa bo ob pol 21. Z nogometaši »bo šlo v Tržič tudi lepo število »dru kar jev«. Prostora je Se dovolj, prijave pa s-prejema tajoik nogometne sekcije s. M. Gjurin. — Odhodnica. Od Kamnika se je včeraj poslovil davčni uradnik g. Lado Oopa- la, ki je prestavljen v L/ogatec. Bil Je vcb oas Svojega bivanja v Kamniku čla.n in pevec »Lire«, ki mu je snoei priredila prisrčno odhodnico. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče! — Naši vozniki iz okolice imajo neleno navado, da se predolgo ustavljajo pred mestnimi trgovinami in gostilnami In tam krmijo živino. Občina je z-daj Izdala strogo naredbo, ki naj zatre to razvado. — Občinske volitve v Lukovici bodo to nedeljo. K Lukovici je zdaj priključena še Blagovica, tako da ima združena velika občina Lukovica nad 1000 volilcev. Ker je kompromis padel v vodo, sta vloženi dve listi. Na nacionalni je nosilec gostilničar in posestnik g. Novak. — »Domžalec« Je izšel. Za proslavo 50-letnice ustanovitve domžalske godbe je izšla prva številka »Domžalca«, ki je bogato Ilustriran, zanimive članke pa so prispevali senator dr. Rožič. prof. Stražar in akad Brojan Proslava domžalske godbe bo 12. avgusta. Maribora — ETI. Mariborski ted**n od 1. do 15. avgusta. Velika gospodarska in kulturna revija. Razstave: Tujsko prometna, gostilniška in hotelirska, obrtno-vajeniška in pomočniška, vinska razstava in pokuš-nja štajerskih vin, eksotična razstava j-u-goslovenskega-siamskega komiteja, umetniška, slikarka razstava, razstava mariborskega ženskega društva in revija narodnih, noš, vrtnarska razstava, Jugoslo-venske-g*ozdovniške ttge. Dravskega stega planink, razstava ročnih del deške meščanske šole. razstava brezmotornih. letal A ero-kluba, Maribor, jadralna sekcija Studenci. — Prireditve: Mednarodni šahovski turnir, gledališke predstave pod milim nebom, koncerti, zaključna ljudska veselica z velikim ognjemetom na Mariborskem otoku. — Sport: Latoka atletika, tenis, nogomet, pCavanje, sabljanje, mo-todklistične dirke, zvezdna vožnja avtomobilov, motociklov in koles. Vse športne prireditve so mednarodnega značaja. — Zabavišče in veselični prostor z modernimi velemestnimi atrakcijami. Poleg tega se vrše razni kongresi in zborovanja gospodarskih institucij. — Organizacija izletov v bližnjo in daljno okolico. 50% popust na žeelznicah in parnikih, znižani vizum za inozemske posetnike 20 papirnatih dinarjev. — Pomemben Sestanek JNS za IV. okraj. Te dni so napolnili veliko sobo gostilne >Pri levu« člani krajevne organizacije JNS za IV. okraj, ki so se zbrali na prav dobro uspelem sestanku. Važen je bil sestanek še tem bolj, ker sta na njem govorila mesini načelnik dr. Franjo Li-pokl in pa narodni poslanec dr. Pivko. Oba govornika sta bila najprisrčnejše sprejeta in iskreno pozdravljena. Sestanek je otvori] in vodil predsednik g. Golež, ki je uvodoma pojasnjeval razne sklepe ljubljanske konference senatorjev, poslancev in zastopnikov krajevnih organizacij JNS. Nato se je v kratkih besedah spomnil 20 obletnice krvavih dogodkov svetovne morije, iz katerih se je rodila močna in velika Jugoslavija. Burno pozdravljen je povzel besedo mestni načelnik g. dr. Franjo Lipold, ki je orisal ves razvoj povojnega Maribora ter delokrog mestne občine po dosedanjem in po novem zakonu o avtonomnih mestih. Govor je bil sprejet a viharnim navdušenjem. Drugi govornik g. dr. Pivko pa je predvsem razpravljal o gospodarskih vprašanjih in je ž>el za etvoja izvajanja odobravanje. Pr edsednik organizacije je nato izrekel v imenu državnih upokojencev narodnemu poslancu g. dr. Pivku željo, da bi posredoval, da bi upokojenci, ki so navezani edinole na svoje pokojnine, te tudi redno dobivali začetkom vsakegra meseca. Po še raznih razgovorih med član?tvom in imenovanima govornikoma, je bil uspeli sestanek zaključen. — Truplo utopljenca najdeno. Pred enim tednom ravi utopil 15-1 e t ni medica r-ski vajenec Ivan Vogrin čigar trupla pa kljub iskanju niso mogii najti. Sedaj pa je prispela v Maribor vest, da je Drava pri Sv. Marku niže Ptuja naplavila neko truplo, v katerem so spoznali omenjenega mladeniča. Truplo so prepeljali na tamkajšnje pokopališče, kjer ga bodo položili k večnemu počitku. — Obupno dejanje brezposelne mladenke. Neki Mariborčan se je v sredo zarana napotil k Dravi ribarit. Nenadoma pa je presenečen obstal, kajti nudil ae mu je nenavaden prizor. Iz mrzle reke je prihajala vsa premočena in od mraza trepetajoča 16-letna deklica, ki je obupno plakala. Ribič jo je prijazno nagororu ln jo povprašal, kaj jo je napotflo v vodo. Med krčevitim jokom j« dekle pripovedovalo kaj žalostno agodbo. Dejala je, da je *e od svojega 10. leta morala delati, da si je služila vsakdanji kruh Zadnje ase je bUa služkinja pri neki gospodinji na Melj-ski cesti, kl pa jI je zadnjega jun ja is neznanega vzroka odpovedala službo. To je komaj 16-letno mladenko tako uzalo-stilo, da je obupala nad življenjem. Zgodaj zjutraj je šla k Dravi in se predala njenim valovom. Videla pa je prihajati že omenjenega ribiča in takrat se je z zadnjimi silami oklenila življenja in se rešila mrzlih valov. — Masa zadušnica za pokojnim generalom M^i^trom. V četrtek zjutraj je bral stolni župnik g. TJmek zadušnico sa pokojnim generalom Rudolfom Maistrom, katere so se udeležili predstavniki vseh državnih in samoupravnih oblasti in pa zastopniki vseh mariborskih narodnih društev. Med za-stopniki vojaških obltLsti je bil tudi general Hadžič. Iz Kranja — Letoviščarjj v Kranju. V mesec* ju liju smo imeli v Kranju med tujci, ki ><> nas obisikalJ, 171 Jugoslovanov, mod katerimi jih je prišlo v Kranj 86 poelovno, Pa na letovišče. Prvi so imen 147. drng> pa 193 nočnltie. Vseh imozemcev je bilo 60, IS jih Je prišlo poslovno, 42 na letovtSCo; prvi so imeli 37, drugi 1^9 nočnin. Med inozomci je bilo 23 Avetrijoev. 1€ čehoalo-slovakov. nazadoval. Junija jo prlUo y Kranj samo lo6 Jugosiovenov (*V8 poslovno, H MOff ščarjev) im 40 IMNMH08? (II1 poslovno, *l ostalih). I >e to vlača rje \ ivno se enkrat toliko v juliju kakor v juniju. — Zanimiva nogometna tekma. V nedeljo popoMne se je vršila na Karot.a,n< vem i.eri^ču nogometna tekma Teater Oasilei. ki sta jo priredila KledaliSki narodne čltalniee in jrasllska ro. O vprašanju se je vrsMa živahna debata. Glasovanje je pokaralo, da je bdi samn en član proti nakupu Šanarjetne gore. Na občnem zboru je 'bil sprejet naslednja sklep: občaiii zbor je načelno za nakup rn eksploatacijo šmarjetne gore; odtaora «o naroča, naj stopi v neposreden sttk z lastniki deležev m stavi deffinrtivne predlo*^ ne prihodnjem izredanom občnem zbor* (to 31. avgusta t. 1. Z Jesenic — Krajevni odbor Jadranske straže r»a Jesenicah je poslal te dni za imosec dni na morje v Dom Franje Tavčarjeve v RraJje-vico 8 podonladkarjev, slabotnih in pridnih otrok siromašnih staršev. Do Lijnbijane jih je spremil tajnik JS g. Ciril Dobo višek. Ta socialni čin priča o potrebi in delavnosti tega društva, ki je v kratkem ča*n obstoja zbralo potrebna sredstva v ta namen. Mestna občina Jesenice je darovala Din 2000.—, za kar ji izreka uprava JS iskreno zahvalo. — Jesenice se prenavljajo. Kljub sfcraj-no shabi gradbeni sezoni se v našem kraju vendarle nekaj dela, kar daje kraju lerpše liee in obrtnikom ter delavcem nekaj zaslužka. Tako se gradbena dela na hrSi g. Janka Novaka bližajo koncu. To poslopje bo gotovo eno najimnooantnejSih na Jesenicah in arhitelrtonako najmodernejša stavba v zgornjesavski dolini. Načrte za stavbo je napravil arhitekt g. iaž. Drago Fatur ia jubljane, gradbena dela pa rzvršu je Btavbnik g. Plemelj z Bleda, Tudi na zunanjih obnovah starih hiš se precej dela. Tako je bilo poslopje osnovne šole te dni na nov0 prepleskano in na mnogih krajih tudi popravljeno. Zidarska dela je izvršil stavimik g. Regove Miloš, pleskarska g. Urbar Jernej, krovska in kleparska Pa g. Neuman KaroL Prenovitev tega velikega poslopja je bila že nujno potrebna, saj je bilo podobno veliki kaznilnici. Lepo Je prenovljen hotel Triglav in hiša gosu. Franceta Rabiča, zek> potrebna pa «o prenovitve nekatere hiše v »gornjem ln srednjem delu mesta ob glavni cesti, ki ae zelo odbijajo od onih, fci so bile prenovljene lansko leto ln letos. — Mestni škropilni v<>z nam je ravno sedaj, ko je vročina najhujša ter avtomobilski promet največji, zopet odrekel. Av-tomobili in motocikli dvigajo cele oblake prahu, škropilnica pa je v popravilu in jo od časa do časa, kadar nd treba, nadome-stuje dež Tudi takrat, kadar je vozilo v redn. so ceste prašne in razbeljene, ker se škropi v prevelikih presledkih in se ceste sproti suše. Škropilnica je stala celih 44.000 Din in ne odgovarja svojemu namenu, ker je preokoma. Zato bo treba misirti na nabavo škropilnega avtomobila, ki bi lahko služil za obe občini, to je Jesenice In Koroško Belo. Avto bi bil potreben tudi za gasilno društvo morda Se bolj kot gasilni dom, za katerega bi se lahiko za enkrat preuredilo kako aiaro občinsko poslopje, avtomobilska škropilnica je pa nujno potrebna takoj, ker zaradi strašnega prahu zelo trpi zdravje občanov. Iz Trebnjega — Sresk« sodišče obJHrvlja, da bodo zaradi razpisa ministrstva prnvdo pri sodi-5čj uradne ur<* od 1. i. m. St. t m- od pol 8 do pol 14 ure. Vložišče je odprto ve« Čas med uradnimi urami. — Mladeniči • starosti od 17 do 21 let. ki žele biti sprejeti v pomorsko zrakoplovno podofiVinpko solo v Divuliah,. ns4 s« zglaae pri občini, k fer zvedo vse pogoje za spn*jem. Prošnje je vladati da 1. septembra. Dober začetek. Govornik se odkašlja m začne: »... In če hočete vedeti, tenko velika je človeška neiarmost, tedai irjasitošai- »SLOVENSKI NAROD«, dne 3. argnsta 1934 A* 174 Ponton dat TerraU: 87 Lepa Židovka Roman, — Kofeko mož šte dobro oborožena in voda jo siovTt bandit — Dobro, — je dejali gitvenner. — Kaj pa zadnji dve toipi? — Tretja stop in a upornikov prodira od saintgerniairiskih vrat. Ta šteje komaj sto mož, prodna pa skozi ob-ljajdene okraje Ln stpxxorna lahko naraste. Kar se tiče četrte, krožijo vesti, da so v nji chartrouski sodarji, toda nisem ie videl in ponavljam samo to, kao- sera sfošal. Pravijo, da se hooe ta sdaiprna prackiuSti prvima dvema, V bipu, ko je Jacquernm končal svoje poTOČilo, se je začelo daniti. Qd zu-naj se je zasBšađ silen hrošč in vsi so iskali z očmi girverneria na utrdbah. — Evo, — ie dejal Jaccruemm, — to je prva sikupima uponrmkov, ki .prihajajo iz Chapeau-Rouge. — Tepci! — je vzflcl-ifcnd-l guverner, — pa vendar ne nameravajo zasesti gleda Ešča? — Zek> verjetno je, da nas rrrisfijo napasti od te strani, da bi nas prisilili obstrelievarri to krasno poslopje. — Gospod, prehitel je častnik s poročilom, da se bfa'ža flotiJa chartrou-skih ijpoinđkov. — Me&lerave, — je zapovedal guverner, — odbijajte napade trn in počakajte, da se odkrižarn sovražnega brodovja. De Castnies, aH imate med srvojimi topničarnp nekaj dobrih strelcev? — knam jBi sedem, ki skoraj 08-koii ne zgrese ciJaa. — No, izberite mi štiri najboljše in pjTved&e mi čh na utrdbo nad reko. Ta čas so se aharurou&ki mpomiki vedno boii približevali. Guverner je dal pripravka dvanajst topov. Videč te priprave, so rude ladje izobesile svoje zastave. Štirje topnačarii so prišli m nabasali topove, — Prijatelji, — (je dejal guverner, — gre za to, da zadržimo channrousike ladje, da ne bodo mogle pristati (k bregu, ker vozijo upormkom pomoč in moramo paziti, da ne bomo poškodovala -tiijm dadid, ki jkn itak stezao za obrambo. V odgovor na te besede je prvi top-rjičar namerni svoj top na holandisko galjoto, rekoč: — Ko pridejo ladtie v to črto, sprožim m prvo ladjo bo razneslo. Med temi obrambnima pripravami v Cha^eau-Trompette Raod de Blossac ni izgubljal časa. Tolpa Jeana de Ca-đFDac je bi*a zbrana v ufici Porte-Bas-se. Mladi plemič je scresel na mjzo pe»t-is*£vašset cekinov si dejal poveljniku toApe: — Tn imate aro na obljubljeno nagrado, — Dobro, — je dejal Jean de Cadillac in spravsi denar v žep. — Kdo nas bo vooSJ? — Jaz. — Kako pridemo v Chateao-Trom-pette, ki bo kmaiu obkoljen? — Mi ne po^demo tja, — ae odgovoril Raotil. — Kam pa? — V tidfcsjavo ffa. — Ah, že razumnem, — ie vzkliknil eden izmed bandrtov. — Dočim bodo dinusi odvračali pozornost od nas, da bodo vojaki streljali po nI h in da osvo- bode nekaj jetnakov iz grada, jo bomo mi lahko prav tako zagodirj kapitanu La Chaussee. — Tako ie! Naprej! ToJjpa je biho krenila na pot in kmalu je staia pred visokim zkiovjem tmd-nšave Ha. Ko so bi3i vtiii zaman, ker bodo kljubovala vsakemu naskoku, Jean de Cadillac je pokHcal enega izmed svojih pajdašev in trm .pojasnil, za kaj gre. — Gre v prvi vrsti za to, — je dejal bandit, — da prodireono v ta-dinjavo nepričakovano. — Toda kako? — je vprašal Đtos-sac — Ce bi M o to drevo nagnjeno k zridu, bi lahko neopaženo zlezsPi v trdnjavo. In pokazal je na drevo, pod katerim so se posvetovali. — To je res, — ie pritrdnl "Raoul. — No. pa rradomesrimo naravo in prisilimo drevo, da nam pokaže pot. Jean de Cadillac ni okleval, trikrat je tiho zažvižgal in približa E so se trije možije. — Brž mi prinesite žago, — je za-mrmraL Trije mož\je so izginili kakor senca in kmalu so prinesli veliko žago. — Čez dobre četrt ure bo dan. — je spregovoril zopet Jeane de CadiHac, — in zato mora biti naše delo takoj končano. Izip odžagajte to drevo pri koreninah. Žaga je ostra in delo pojde brez ve tikega t roišča. KrnaJu je žaga zapela in dir evo je padlo na rrdnjavska stolp. Raoul in Jean de Cadiliac sta skočila na ta im-proviizirani most. V hipu je bila vsa tolpa v vejah in potem na stopnicah stolpa, vodečih naravnost k jetniškim celicam. Plazili so se po stopnicah doli, ta čas ie pa spodaj nekaj zažven-ketalo. — Poznam ta žvenket, — ie za-mrmral "Raoul. — Drevo je zgrmelo na stolp in zbudilo vojake. — Kdo je? — se je začul osoren glas. Temu kM/CU je sledila globoka tišina. — Kdo je? — ije ponovil vojakov gias, — Tristo vragov, — je zamrmral Jean de Cadillac — kaj bomo molčati na to izzivanje? — Prav praviš. Naprej! — je za-klical Raoul. In tolpa je planila po stopnicah, da je kar zadonelo. Prestrašeni vojak je masfr], da gredo po stopnicah sami peklenščki in sam se ni prav zavedal, kdaj se mu je sprožila mrusTceta, — Kdo je zadet? — je vprašal Ca-dinac — Jaz ne, — je odgovorilo petnajst glasov hkrati — Udaj se! — je zakiical Raoul na vojaka, ki je že zopet nabijal puško. — Zgrabite ga! — je zapovedal Cadillac Štirje banditi so planili naprej in zgrabil vojaka. — Ah naj ga ubitjemo? — so vpra-šajft. — Ne, — je odgovoril Raoul. — Sad to so ljudje, — je zakHcal glas v temi Italijanska obrambna politika in vojska Italija se pridno oborožufe in posveča veliko pozornost vojaški vzgoji naroda Burni dogodki zadnjih dni v Avstriji so obrnili pozornost sveta na haJijansko armado. Splošno je znano, da je opravila Italija v zadnjih letih na polju organizacije svoje vojske veliko delo. V pariški »Revne militaire francaise« izraža major Morel prepričanje, da sili Italijo k oboroževanju in utrjevanju vojaške moči zemljepisna lega in izkušnje iz davne preteklosti. To velja likI: glede koncentracije vojaških sil v severni Italiji blizu meje. Morelov članek ie obenem poučen tudi giede temeljev italijanske obrambne politike. Padska nižina preživlja večjo polovico vsega prebivalstva Italije. Tu je d-evet desetin kovinske industrije m tri Četrtine vodnih virov električne energije. Velika središča kakor so Milan. T urin in Trst niso nad 50 km od meje. V vsej Italiji je samo trikotnik pri Mantovi edini kraj, odkoder ni pod 100 km do meje ali morske obale. Vse to kaže. kako lahko ranljivo je italijansko ozemlje. V prejšnjih časih je bila Italija skoraj neprenehoma bojišče, kjer so močni sosedje urejevali svoje račune. Še nedavno je segala globoko v italijansko zemljo oblast države, ki je bila gospodar alpskih dežel. Italijanske državno zedinjenje je razmeroma še mlado in tudi to sili Italijo k veliki previdnosti in doslednosti v obrambni politiki. Italijanski vojak služi IS mesecev, poprej se pa že temeljito pripravka na vojaško službo. Glavni izvršilni organ vojaške priprave je fašistična milica, ki prevzame tudi protiletalsko obrambo države, kakor igra že važno vlogo pri obrambi dolge obale. Za vojsko je žrtovala Italija že mnogo. Pomanjkanje kapitala jo sicer močno ovira, toda vlada skuša nadomestiti to z večjo skrbjo in vestnostijo pri porabi danih denarnih sredstvih in pri vojaški vzgoji naroda. Veliko važnost polaga Italija na letalstvo in ne brez uspeha, saj vidimo baš na tem polju zadnja leta velik napredek. Seveda pa vojaški krogi v očeh ljudstva ob vsaki priliki naglašajo tudi velik pomen pehote. V zadnjem času organizira Italija svoje »nagle zbore«. Zaenkrat ima šele dve diviziji, v katerih je konjenica kombinirana s kolesarji, četami na avtomobilih in motoriziranim topništvom. V mirnem času šteje italijanska armada 30 pehotnih divizij, od teh 9 s pomnoženim številom vojakov, štiri divizije so na francoski, ena na avstrijski, druge pa na jugoslovenski meji. To povišano števMo skupno z večjim vpoklicem rezervistov omogoči Italiji, da čitamo vsako poletje o dolgo trajajočem taborjenju italijanskih polkov v gor ali, kjer imajo Italijani vojaške vaje s četami v približnem številu vojnega stanja. Vojaku ni treba razlagati, kaj pomeni za izvežba-nje taka praksa. Poleg 30 pehotnih in dveh »naglih« divizij šteje italijanska armada 9 polkov aipincev, ' en polk tankov, 10 polkov težkega topništva, pet polkov protiletalskih topov poleg Lopništva v okviru divizij ki alpinskih polkov. Ce pomislimo Še, koliko žrtvuje Italija tudi za svojo vojno mornarico. dobimo celotno sliko italijanskega oboroževanja in obrambne politike, ki je temelj sedanjega mednarodnega položaja Italije. InozemsDvo mora torej pozorno motriti razvoj italijanske vojaške moči, ker mora z njo vsak čas računati. ' Umeten dež Težke žrtve, ki jih je morala -Amerika letos doprinesti strašni suši, so prisilile vse merodajne kroge, da so začeli razmišljati, kako bi se dale preprečiti ne samo posledice, temveč tndi vzroki takih katastrof. Te dni so napravili na letalčšču v Massacbusetts poskus, ki lahko prinese popoln prevrat v poljedelstvu ki letalstvu. Inže-njerji Massachusetts Instituts of Tech-nologv so pod vodstvom polkovnika Gre en a prvič kemično spremenili meglo v umeten dež. Dobrih 30 čevljev nad zemljo so namestili veiik škropilnik, iz katerega so 3000 čevljev daleč naokrog brizgali tekočino, ki iz-preminja meglo v dež. S pomočjo raketnih črpalk so napajali škropilnik od tal z neko tekočino, ki je seveda ameriška tajna. Strokovnjaki menijo, da gre za snov, ki tvori v zraku konden-začna jedra, torej za princip, kakor so ga rabili tudi v Rusiji. Ameriški poljedelci so prepričani o velikem pomenu teh poskusov za poljedelstvo in pričakujejo od njih izdatno podporo pri svojem delu. Govori se že o zgraditvi obširnega omrežja zbiralnih kanalov in velikih bazenov, kamor bi se stekala voda iz rek in potokov, da bi jo imeli na razpolago za primer suše, kakršna je zadela Ameriko letos. Na eni strani z umetnim dežjem, na drugi pa z namakanjem zemije iz teh kanalov m bazenov bi se dale preprečiti vsaj najhujše posledice suše. Petorčki in šestorčki Zadnje Čase smo čitali v inozemskih listih, da je neka žena v Rumu-niji porodila naenkrat šest otrok. Ta vest je vzbudila največje zanimanje v deželi stav in rekordov, v Ameriki, ker je bil posekan rekord, ki ga je imela doslej Kanada, kjer je porodila gospa Dionnesova v Cordelhz, država Ontario, nedavno petorčke. Ameriški in angleški listi zdai obširno poročajo o obeh primerih in opozarjajo še na druge zanimivosti. V zadnjih 240 letih je bik> na svetu zabeleženih samo 36 zdraviliško potrjenih primerov, da so se rodili petorčki ali šestorčki. Doslej so znani samo trije primeri šestorčkov in 33 primerov petorčkov. Kanadski petorčki imajo doslej rekord v tem, da so še vsi živi, dočim sta od romunskih šestorčkov dva že umrla. Dosedanji rekord v dolgosti živije-ntia petorčkov ie dosegla neka portugalska deklica, ki je živela 50 dni po rojstvu. To je bik) 1. 1866 v Ldsabooi. Pred kanadskim primerom sta bila zabeležena dva primera petorčkov leta 1917 in 1923. Sedanji kanadski petorčki so vsi deklice, dočim v dmugih takih primerih prevladujejo dečki. V aprilu 1896 se je rodilo v državi Ken-tucky naenkrat pet dečkov v presled- km po 12 rmouL Prvi je umri čez štiri ckii, v 14 dneh so pa umrli vsi. Edmia drva primera šestorčkov, ki sta znana razen rumunskega primera, sta se pripetila v mestu Akri v Afriki L 1903 in v Lombarciu 1. 1888. V Lombardu so se rodiu naenkrat 4 dečki in 2 deklici, toda kmalu po rojstva so vsi umrli. V mestu Akri ie bida mati zamorka. ki je dosegla rekord s tem, da je spravila v štirih porod Si na svet 16 otrok. Njene šestorčke so tudi kmaki umrle, prva čez 21 dni, ostalih pet pa v dveh sledečih dneh. Zdravniška veda priznava šest otrok naenkrat kot skrajno mejo. Ugotovljeno je bilo, da se porodi večjega števila otrok naenkrat nikoli oe dogajajo v primero, ko rodi žena prvič. Vse matere, ki so rodile petorčke ab šestorčke, so imele otroke že prej. Povprečna starost mater je bfta 32 let. V vseh primerih je r>ik> ugotovljeno v sorodstvu bodisi z materine ali očetove strani aH od obeh strani nagnjenje k rrjnožinskim po«rodom. Iz Novega mesta — \a£a podružnica je prejela pognan lajstnlka noteJa »»Metropol«, g. Alojzija Polajnarja od. nefirbenovanegra urinija. Ob IS. uri se je pred pokojnikovo hišo zbralo številno občinstvo, kjer so mu pevci zapeli žalostinko kakor tudi na pokopališč 11. Krsto po noslh gosilci in ob njej je korakala častna ga-sfiska atraža r. gorečimi rrtamenieanri Žami sprevod je vodfl ob številni asistenc! g", prost Karel Cerin. V sprevodu smo v» deti mnogo venoe»v, ki so pričali, kako priljubljen je bil pokojnik. Med ste\nrnim: pogrebci so bfli prav častno zastopani novomeški lovci, kakor tudi gg". sodniki in uradniki okrožnega in sreskega sodišča S pokojnikom so novomeški lovci izgrrtrfb enega najboljših tovarišev in dobrega poznavalca širnih lovskih revirjev ria Dolenjskem. Gasilci pa bodo gotovo zek> pogrešali požrtvovalnega in navdušenega člana. Naj pokojnik v miru počiva! — Napad na koledarja. V nedeljo že pozno zvečer se je vračal na kotesu pro domu 30-letni posestnikov sin Vovk Jože iz vasi Bnr pri Smarjeti. Med potjo so ga v vasi Ločna napadli neznani fantje, ga podrti s kolesa in s kolom jo je tako močno dobfl po temenu, da Je moral iskati zdravniške pomoči v botnici. — Nesrečen padec h kozoloa. 67-letm užrtkar Frane letina iz Prečne je doma metal deteljo iac kozolca, Fe nepreMdnosti je stopfl na že strohnelo lato, ki se je zlomila in nesrečni starček je padel s kozolca. Pri tem al je zlomil levo roko nad komolcem m se občutno potolkel Tudi on ae je zatekel v bomico TJfcmiljeirih bratov — Poaet neznanih tatov v kolonij V sredo ponoči so neznani tatovi prišli skozi sbrambino okno v mao vpokojenega strojevodje g. šeška, odkoder so odnesti " pare čevljev ter več kosov moškega m ženskega perfia. Iste noči so obiskan tudi hišo sodnega uradnika g. Franca Osotni-ka, kateremu so izmaknili gnjat in moške hlače. Za neznanimi dolgoprstneži poizvedujejo orožniki. Mjććod: pogrebna wmmA Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes, dne 3. t. m. ob % 5. uro zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil naš nadvse iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, brat, svak, stric in zet, gospod zobozdravnik, častni predsednik društva zdravnikov Dravske banovine, imejitelj sv« Save in« razreda Pogreb biagopokojnega se vrši v nederjo, dne 5. avgusta 1934 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožarja! Ljubljana, 3. avgusta 1834. Globoko žalujoče rodbine: PRAUNSEIS, LUČOVNHt, BRENČIČ, ČAP če oddajate ali *ščete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0-50 para. STROJEPISNI POUK med počitnicami se vršijo tečaji od 6. do %8. in od %8. do 9. ure zvečer za začetnike in iz-vež bance. šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.—. Začetek pouka 6. avgusta Vpisovanje dnevno od 6. do %8. zvečer. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 2329 NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblačila A. PRESKER, LJrBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T NAJBOLJŠE ŠTAJERSKO VINO ZOPET PO DIN 10—! V vinarni Briški — palača Grafike — se dobe najboljša štajerska vina in cviček iz Gadove peči! t kokain: tm vht»: štajersko belo 10.- 9.-cviček 12.- 11-- rizling 12.- 11.- burgundec 14.- 12.- domace žganje — 32.- Vedno sveže pivo ter razni prigrizki stalno na razpolago. Po novi naredbi moram zapirati že ob 9. zvečer, ob nedeljah pa ob dveh popoldne, zato naprošam cenjene goste, da se pravočasno preskrbe s pijačo! Se priporoča BTJFFET A. BRISKI, Ljubljana, palaca Grafike 50,T DVOSOBNO STANOVANJE s 1. novembrom se odda. Sv. Petra cesta št. 43. 2460 PRODAM mlade pse volčje pasme in lepega koštruna po nizki cent N. N. Poljanska c 50. 24SB PRAZNO SOBO s posebnim vhodom v centru mesta išče gospodična, ves dan odsotna, takoj ah s 1. septembrom. — Ponudbe na Upravo >Slov. Naroda« pod »Mirna in čista«. DifaSke sobe oglašajte v »Slovenskem Narodno:. — Beseda 0-50 para. MAUNOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICOOL1, LJUBLJANA. Dunajska c 6 HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov r Ljubljanske kreditne banke etc) jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana. 2461 h*.......««■—»•«—.....■......i....... V gostilni DRAGA GUŠTTN, Kapiteljska ul. 3, danes kakor po navadi poleg svežih morskih rib tudi rižota s škampi in brodete s polento. Isto tam se proda nekoliko finega olja z otoka Krka. PRVOVRSTEN DOLENJSKI CVIČEK v gostilni »PRI KMETU« v Ljubljani, Gosposveteka cesta 8 liter po Din 10.-, čez ulico po Dtn 8--. — Isto tam se točijo prvovrstna dalmatinska in štajerska vina — Kompletno kosilo z govejim mesom in dvema prikuhama Din 6.-; isto a pečenko Din 8.-. DANES SVEŽE MORSKE RIBE! Skombri, Darix>ni, jegulje, orade, cipli, sardelice in ugar v omaki (brodet). — Cene nizke! Se priporoča STOSIĆ ŠDCE, gostilničar. REZERVNO KOLO od tovornega avtomobila znamke »FTRESTONE« 32 X 6 H. D. Gum F. Dipped N. D. 136 385 SE JE NAŠLO v bližini Trebnjega* LASTNIK NAJ SE JAVI PRI OBČINI V TREBNJEM Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroškin in lgićtCu-vozičkov, stolić, holenderjev, ™«ijv. dvokoles, tricikljev, šivai oih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarn. »TRIBUNA« F. BATJEU LJUBLJANA, KARLOVSKA CK STA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! Makulatura! papi* proda uprava »Slovenskega Naroda", Ljubliana. Knaflieva vilica čtev. Urejuje: Josip ZirT**1*** — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek — Za opravo in lnaeratni del tista: Oton Ghristoi - Vsi v Ljubljani 1 D6/B