Jauvš Golec: (Prosena kaša. Stari Hei^ iz Marenbepške grabe je bil poleg kmedkega poHcliet 6e lovec in dolgoletni oerkveni kljnčar. Na !o\ti me je hotel imeti kje v bližini. Nd naju priklepala enega na drugega posebna ljubezenska vez, gtari ni imel niti enega zoba več in ni mogel žvižgati. Sram ga je bilo priznati, da ne more poklicati z žvdžgom svojega psioka in radi tega sem opravljal jaz ta posel, ne da ibi ibil kedaj očital O3ivf>lorau lovcu njegov od narave zakrivljemi nedostatek. Pozno jesenskega popoldne smo imeli lovski oddih v oni globoki grabi, ki razmejuje Remšmik in Kaplo. S Hergom ©va sedela vsak na svojem smrokovem štoru. Kak dober streljaj pred nama čisto v kotanji ob potaku je bii pa Strašnikov mlin. Jedla sva in pila, obema je obviselo oko na mladostno brhki ženki, ki je stopila iz umazanega mlina ter razvešala capje. Še predno je bila gotova, so se odprla vrata na kočuri in prav marogast in grbast ded je zaupil: »Lona, marš v bajto! Kaj boš zijala te ilovce!« Prepričan sem bil, da klioe deldeta oče, ki ski-bi za hčerko, ker ravno lovci so tolikokrat nagajivi ter razposa- jeni napram ljubkemu ženskeTim apolu. Stari Herg se je razsul v ismeh in bil disto drugega mnenja z opazko: »Later (ded) puklasti je ljubosumeri in misli, da bova kar pojužinala to mlado babnico.« Lepa Lona je bila torej žena tega starega grbavca — to je bilo za me uganka. Tovariš mi je čital z obraza, da dvomim o istinitosti njegovega pojasnila in mi je zaupal nekaj iz preteklosti ljubosunmeža: »Ta puklasia pošast spada v zapor«, je začel lovec, »¦ne v to grabo in še k tako cvetoči ženi, ker je prvo enostavno zadavil. Da boste razumeli mojo obdolžitev, moram pripomniti, da se je priiklatil ta lat.er pred leti nekod od Arveža v to grabo. Mlin je bil laat Štrasnikove Ajte (Agafe), ker ta posestnik se piše drugace. Bable je bilo odbijajoče zunanjosti, že precej visoko na klinih lestve jesenskih let in sama v bajti. No, pregovoril je babnico, da mu je zapisala življenije in rolin. Otrok seve ni bilo, pač pa je stara avša okušala skozi leta in leta razliko mecl samsikim mirom in zakomskim brezovim oljem, s katerim jo je mazal later vsak dan. Od surovine ni niogla, ker je bil mlin njegov, je pai trpela v peklu te bajte, dokler ni prislo po njo najhujše — nasiloa smrt. Strašnikovo Ajto so pakopali pred leti. Že koj na sedmiai po pogrebu se je hvalil later, da ni biila žena prav nic bolana. Preselila se je od rajega v samo veonost radi tega, ker jo je on malo preveč pobožal po krahi. Ta samohvala je prišla na uho orožnikom, ki so vtaiknili mlinarja pod ključ. Do porote ga je tirala roka pravice, a tam je bil pa oprosčen. Na zatožni klopi se je napravil grdoba slaboumnega. Ko ga je vprašal predsednik sodnega dvora, naj pove in prizna, kako je umoril ženo, ni hotel skraja nič slišatd. Ko so fflu zabili pred9ediiikovo vprašanje v nho z vpitjem, se je zaikrohotal na ves glas, pljueil Ln ise odrezal: »Z babo sva večerjala kuhano pro&eno ka&o. Na jedi so bili posuti ocvirki. Že pri nasipavanju oevLrkov jih je nagromadila Ajta več pred se nego pred mene. Ko sva začela zajeimati z žlicama vsak od svoje strani, je bila ona takoj gotova s svojimi ocvirki ter segala še po mojih. Nič ji nisem bil nevosljiv moji zlati ženi, pojedla je skoro sama vso kašo s svojimi in zame odmerjenimi ocvirki. Ko je pospravila z mize skledo ter žlici, je sedla k meni dn jaz sem jo vprašal: »Kaj bi napravila ti, Ajta, ako bi bila ta oela graba pobia ne kuhane, ampak z ocvirki posute pečene prosene kaše in bi stala midva vsak pri en<?m koncu te jedi vsak s svojo žlico v roki? Veste, kaj je rekla babura požrešna?« »Najprej bi pojedla vse svoje ocvirke z vrha kase in potem bi še nadaljevala'ta posel na tvoji strani.« Bog jej žegnaj celo grabo pečene kaše, sem si mislil, jo objel to ljubo ženo takole krog vratu, ker sem bil radoveden, oe požrešnica ne poriva kaše poleg želodca še v oba krofa pod vratom. Z desnico sem jo držal objeto krog vratu, z levico sem jo samo tako na lahiko gladO po Tratu, Ajta pa mi je padla iz objema in je bila — hin!« »Tako je bilo goapodje«, je koncal ubijalec svojo izpoved in se začel krohotati z znaki zmedenosti. Porota ga je oprostila, k«r jej je natvezal zgoTajšnjo laž o božanju po krofih Ln «6Klaj je posedal mlin brez starikave Ajte. Ni ininulo leto dni za tem, že je zvabil v to grabo in svoj mlin to res lepo do brzo Loniko. Dekle ga \e porocilo radi mlina, k«r later je star ter grd. Pravijo, da ravna s to drugo žetno prav lepo, ker je Ijubosumen na starost. Rečem še, da so ga ljudje oprostiJi pred sodiščem; Bog m« bo že plačal še ob pravem času in še na tem STet«.« Lovski rog je zatrobil na odhod. S Hergom sva stopala tik roimo oiken bajte, Lonika ni upala kuikati za odhajajočimi lovoi. Kaiko dobro leto za tem doživljajem je nastopila zgod•nja zima z visokim snegom ter pasje ostrim mrazom. Sneg je kolobaril tuleči veter ooč in dan in ga znašal na v hrifbih smrtno nevame zameti. Prav pod večer takega zimskega dne je prišel po meaie drvar, naj bl šel previdet Strašnikovega mlinarja. Odpravila sva se na dolgo ter nevarno pot. Ko sva se začela poglabliiati od remšniške župne cerkve v prvo grabo, je padal moj vodndk neprestano. Mene so držale noge, dedec se tje pri vsaikem dTUgem koraku pobiral iz snega. Postala sva in puh iz spremljevalčevih ust mi je povedal, da se je nadrotal pred odhodom v krčmi z žganjem. Svetoval 8em inu, naj koreca bolj pooasi in gc vprašal, kaj mamjka Straandiku in Ikedaj imi 'je postalo slabo na smrt. »Hm«, je zagodrnjal drvar, »zjutraj, ko sem šel miino mlina, m^ je prosila mliearjeva Lona, naj stopim po vas, iker je latru hudo. Po dnevu nisem imel časa, ker sem bil aia šihtu, seun pač opravil naročilo sedaj, ko imam fajramt.« Tako torej! Strašniku je bilo tre^ba zadnjega tolažila že koj zjutraj, ta možakar je prikrevsal po mene zvečer, ko je imel bokiik že najbrz davno mrzle pete za vedno. Bil sem uverjeai, da se anucim z gabanjem po snegu zastanj, a sem le šel, da bi mi kdo ne očital zanemarjanja stanovske dolžnosti. Noona pot v ismeženera metežu, pri visokem anegu iz Remšnika v ono grabo proti Kapli je bila težka preizkušnja z& tedaj še moja mlada kolena ter pljuča. Pijanost se je pri drvarju razvijala iz naporom vedno bolj. Zgubil je v snegu zvančeik in še svetilko sem otel komaj iz snega in svetil sam. Prav z zadnjimi mocmi sva dosegla cilj. V mliinu vise temno in vrata zapahnjena. Sem že mislil, da me je potegnil pijanduTa, ko je ta jezno odpahnil trhla vrata. Vstopila sva. Odložil sem na mizo zaduhle ter po dimu smrdeče (kooure ibrleco sve^ilko. Na mizi je bila lončena skleda, poteg ie žlica in v skledi ostanki kuhane prosene kaše. Na v postelj zbiteon odru pri pecl med oumjami je leial vzaak m globoko odprtih ust stari mliaiar. Izdahnil je že gotovo zjutraj, ker je bil trd kot kozji rog. Žive dvše aoi bilo v bajti razuai naju, ki sva se tresla od utrujenosti za — mtrliča! Na taikojšen povratek ni bilo niti misliti, ker bi bil obtičal v snegii. Sedla sva oba za peč, na miai medlo brleča svetilka, na odru v kotu zevajocih ust in grozno spačenega obraza mrlič, ki je odromal iz te grabe na drugi svet brez zaželjenih tolažil sv. vere . . . Nekaj časa rae je potresaval strah pri pogledu na zapuščeno bajto ter osamljenega mrtveca. Močnejša od pretresljajev groze je bila zahteva telesa ido odpočitku. Drvar se je spustil prvi v smrcanje, za njim sem pozabil še jaz v trdnem spanju na žalostno premmulega Strašniika. Ob prvem svitu naju je zlbudila Lonika, ki se je vrnila z vrha v mlin. Priznala je, da jo je ibilo samo strah pred mrličem in radi tega ga je puetila že predpoldne koj po smrti samega. Ker sem bil poučen o delu preteblosti rajnega, me je zanimal njen konec in tega mi je razvozljala še tedaj Ijubka Lona fakole: »Mlinar je phal pred dobrim mesecem na navaden mlinski kamen proso v kašo. Ker se ni vrtel kamen dovolj naglo, je sel pogledat prav v tiik. Ko je bil čisto pri sukajočem se kamira, st je ta razletel, ker je že ibil preobrabljeu, in en kos je zadol mlinarja v vrat. Od tega časa ni mogel ne prav govoriti in ne jesti. Danes zjutraj si je tako zaželel kuhane prosene kaše z oovriiki. Samo enkrat je zajcl, se začel daviti ter premetavati tako ¦ lolgo po odru, ja je bilo po nj-:'m. Je še bil topel, ko je š°l mimo ipo grani Prčkov Punkrac in sem ga prosila, da bi stopil do Vas, ker ti.laj je še bil za sv. olje . . , Sedaj jc S(.>vc vse fertik . . ¦ Stari Herg je irael pred dobrdm letom prav, ko ] • prpmkoval Strašniku obračun na drugem svetu, Radi prcseno kaše je ipognal ženo v naročje večno^ti iin ena sama žlica prosene kaše je natirala tudi njega kot maščevanje za zadavljeno Ajto. Ko iso prinesli pogrebci krsto s Strašmikom na niicodvor k Sv. Juriju na Remšnik, je primijŽLkal tudi nadušljivi stari Herg <k fari in mi pošepnil: »Božjd mlini ineljejo pocasi, a sigurno.Mlinar Ajto radi prosene kaše; božja roika njega z eno žlioo prosene kase!