Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 168. Izven Ljubljane 8 vin.	V LillM« V UM, 25. ]« 1912.
Leto xl.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . K 2B-— za pol leta „ . „ 13 — sa četrt leta „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— sa ostalo lnosemstvo „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— sa pol leta „ . „ 12-— „ . „ 6-— i» • n 8'—
V	oprati prejemali netečno K 1*70
sa četrt leta sa .en meseo
Inseratl: ======
Enostolpna petltvrsta (72 mm): . . po 15 T
sa dvakrat sa trikrat
13 10
sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, isvsemil nedelje ia praznike, ob 5. nrt popoldne.
(Ca" Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/111. Rokopisi se ne vrečajo; nefrankirana pisma se ne =a= sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Tta Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Veleposesivo za dr. Lompeiove projekte.
Kratko je bilo poletno zasedanje kranjskega deželnega zbora, a pomenljivo. Med razpravami je bila posebno zanimiva obravnava o deželnih hidro-električnih podjetjih.
Deželni odbor je podal pregledno poročilo, iz katerega se vidi, kako ziste-matično in temeljito se vrši proučevanje prirodnih sil in gospodarskih potreb naše dežele. Dr. Lampe je započel to akcijo z velikim pogumom in od nasprotne strani se je storilo vse, da se i eliko delo v kali ubije. Liberalna stranka je besno padla po deželnem odboru. Z lažmi, z zavijanjem, z izmišljenimi novicami so begali javnost, smešili dr. Lampeta in deželni odbor. Saj je celo državni poslanec ljubljanski, dr. Ravnihar, na javnem shodu pogreval »Narodovo« raco, da je deželni glavar ustavil dela ob Završnici.
Sedaj je pa imel deželni zbor priložnost, da se temeljito bavi s to zadevo. In zgodilo se je nekaj, česar nismo pričakovali: Prepričevalni argumenti dr. Lampeta in uzorno tehnično delo predlož. projektov so uverlli Celo veleposestvo, da je od dr. Lampeta za-početa velika akcija za prospeh naše dežele cpohalnega pomena. Struji za in proti v veleposestvu sta sc dolgo borili in klub veleposestnikov je temeljito proučil vse delo deželnega odbora na tem polju. Klub veleposestnikov ima v svoji sredi strokovnjaka barona Codel-lija, ki je izvršil za avstrijsko mornarico radiotelegrafične postaje in za nemško državo izvršuje brezžične brzojavne zveze v Afriki. Ta jc proučil projekte deželnega odbora in si ogledal dosedanje delo.
A veleposestvo je. bilo do zadnjega se v večini nasprotno. To je umljivo, kajti deželni odbor vzame v roke vodstvo industrialnega razvoja, da ustvari najmodernejše velike naprave, kakršne imajo v rokah le velekapitalistične družbe, in da hoče deželni odbor od sile, ki goni tovarne in razsvetljuje domove, za deželo dobiček kot dobavitelj električnega toka, je nekaj novega za veleposestvo, ki se je gibalo doslej v bolj konservativnih tradicijah. Ker v delu
veleposestva odločuje industrializem, se je izjavljalo veleposestvo tudi za to, da naj sc to polje popolnoma prepusti privatni podjetnosti — to bi se reklo po naše —: tujemu kapitalu. Je tudi stru-ja v nemškem klubu, ki zaradi vsenem-ških tendenc ne vidi rada, da sc tolika gospodarska moč združi v rokah slovenskega ljudskega zastopstva.
V odsekovi seji je dr. Eger še ostro govoril proti dr. Lampetu. Dr. Lampe je pa v tej seji, ki so sc je poleg članov odseka udeležili šc drugi poslanci, razvil pomen in korist te vso deželo obsegajoče akcije, ki naj zastolctjaza-sigura kranjskemu deželne-n c m u z a s t o p u najvažnejše p r i r o d n e sile, da jih po svoji previdnosti porabi za splošno korist vsega prebivalstva in sebi za bodočnost pridobi znatne dohodke. Zasluga veleposestva je, da sc po treznem preudarku ni upiralo več spoznani resnici, in v javni seji je ves klub veleposestnikov kot en mož glasoval s S. L. S., odobril dosedanje delo deželnega odbora in mu dal pooblastilo in kredit, da z vso energijo nadaljuje započeto delo.
Ta sklep je časten za veleposestvo in jc veliko zadostilo za S. L. S. in za deželni odbor. Kajti na veleposestvo ni-sov plivali nobeni drugi, kot. edino le stvarni razlogi; lahko ni bilo klubu, da je opustil, svoje nasprotstvo in se soglasno izrekel za delo toli napadanega dr. Lampeta, ki jc le z največjo vztrajnostjo in z neupogljivim pogumom mogel doseči po štiriletnem trudu tako zadoščenje.
Vse drugače so se vedli liberalci, Proti njim jc vsaka pametna beseda bob v steno. Dr. Tavčar jc napadal deželni odbor, da prehitro dela. Celo vodovod za Bled in okolico, ki sc že kol. morska kača vleče toliko časa, mu Jc prehitro rešen. Liberalci so se zagrizli v nasprotovanje proti najkoristnejšim napravam in niso sposobni, da bi se dvignili iz svoje malenkosti. Glasovali so zoper vse, ker nimajo tiste moralne moči, da bi dali čast poštenemu delu in priznali svojo zmoto.
S tem je pa liberalna stranka obsodila samo sebe. Profesor Jarc jih jc po pravici imenoval cokljo deželnega zbora. Nazadnjaštvo jc njihovo geslo. Dobro, da škodovati nc morejo, ker gre vsa razumna javnost preko njih.
Deželni zbor kranjski.
S e j a d n e 2 4. j u 1 i j a 1 9 1 2.
ODGOVORI NA RAZNE INTERPELACIJE.
(Nadaljevanje.)
Deželni glavar sporoči, da hoče odgovoriti na nekatere interpelacije, preden nadaljuje z dnevnim redom.
Na interpelacijo poslanca Lavrenčiča glede nezadostne g a z a -s t r a ž e n j a praliarne v Kamniku odgovarja deželni glavar, da bo po svojih močeh podpiral akcijo mestne občine kamniške, da sc praharna boljše zastraži.
Na interpelacijo dr. Novaka glede 25 odstotne draginj ske d o k 1 a -d e učiteljstvu odgovarja deželni glavar, da je deželni odbor prejel svoje-časno tudi nalog, da poizveduje o lokalnih in individualnih razmerah, preden doklade izplača; te poizvedbe se polom županstev vrše in kadar bodo končane, bo deželni odbor to vprašanje rešil po svoji previdnosti, kakor mu je naročila zbornica.
Na interpelacijo dr. Novaka glede afer c R i b n i k a r j e v c odgovarja deželni glavar: Zasliševanje prič od strani občinskega referenta pri deželnem odboru se ni vršilo na podlagi »Slovcnčevili« notib, ampak na podlagi uradnega obvestila 1 j ub-1 j a n s k e g a magistrata, oziroma policije (Čujte!), v katerem sc navaja daje bivši župan Ivan H r i -bar naroČil šefu policije, da n a j z R i b n i k a r j c m p r i z a n c s-ljivo postopa. (Čujte! Čujte!) To jc dokaz, da je Ivan Hribar imel o osebni krivdi Adolfa Ribnikarja posebne nazore. Šele na tej podlagi jc dr. Pc-gan zasliševal priče, kar jc bila njegova d o 1 ž n o s t, ker jc Ribnikar občinski uradnik, deželni odbor pa njegova najvišja oblast in jc zato zelo na tem interesiran, kake vrste so organi, ki so nastavljeni pri podrejenih mu avtonomnih oblasteh. (Tako jc!) Ta material jc dr. Lampe, moj namestnik, ker sem bil jaz odsoten, odstopil drž. pravdništvu, k a m o r 1 a stvar edino spada. (Pritrjevanje.) To pa ni dvignilo obtožbe proti Ribnikarju na podlagi tega materiala, marveč, kakor je g. interpelantu samemu znano, odstopa državno pravdništvo take zadeve preiskovalnemu sodni-
k u, in šele, ko ta preišče vse okolno« sti, šele na tej podlagi se odloči držav« no pravdništvo, ali obtožnico vloži ali ne. Zato deželni odbor ni imel naj« manjše ingerence na to, da se se je ob-ložnica dvignila. Postopanje državne, ga pravdnika je le dokaz, da je bil dan t ak material, da se je sodna obravnava od strani za to poklicanih oblasti morala odrediti. Sodnik jc potem na podlagi svojega prepričanja razsoi dil o krivdi, oziroma nekrivdi. Kar se tiče očitanja, da so tri priče pod prisego izjavile, da so bile njihove izpoved-be pri deželnem ouboru napačno zapisane, mi o izjavah teh prič ni nič znanega. kot. deželni g 1 a v a r i n pod svojo osebno odgovornostjo pa izjavljam, da so se pri deželnem odboru vse poizvedbe prič zapisale natančno tako, kakor so se bile storile. (Odobravanje.)
Na interpelacijo poslanca Ko bi« j a glede okrožnega zdravnika v Idriji odgovarja deželni odbornik dr. Za. j e c, da je deželni odbor, ko jc bil dr, Indra na lastno prošnjo v Kostanjevico premeščen, mesto razpisal in sc obenem obrnil na c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji glede substitucije. To jc prošnji ustreglo. Dr. Stverak in dr, Papež, rudniška zdravnika, sta pa sta« vila pogoj, da naj dobi vsak od njiju za n a d o m e s t o v a n j e na d a n 10 K, (Čujte!) vse vožnje in obiski se posebej zaračunajo, za cepljenje dijeta 8.. oziroma 9. razreda, uradna, pota \ Ziii tudi posebej. Deželni odbor jc te nečuveno pretirane zahteve soglasne odklonil. Taka substitucija bi stala deželo na leto več kakor 12.000 K. Od teh zahtev zdravnika nista odnehala, ampak vsakoršno substitucijo odklo-nila. Oba zdravnika sta celo, ko je nastopila škrlatinka, kljub prošnji županstva in pozivu logaškega okrajnega glavarstva, odklonila vsakršno pomoč obolelim otrokom, dasi bi bila v to po zakonu obvezana. (Veliko ogorčenje.) Deželni odbor je nato, da temu š ka n d a 1 u stori konec, poslal v Idrijo dr. Ješeta. Iz tega sledi, da je deželni odbor v tej zadevi popolnoma ko-i rek t no postopal, ne pa omenjena dva zdravnika, ki svoje postopanje opravičujeta s tem, da sta »branila svoj ugled in veljavo.« (Ponovni klici ogorčenja.)
Na interpelacijo poslanca Mat« j a š i č a glede mostov v G r i b 1 j a h
Pisma iz mojega mlina.
Francosko spisal Alphonso Daudet.
Poslovenil J. Gruden.
STARI LJUDJE.
»Kako pismo zame, oče Jernej?«
»Da, gospod, pismo iz Pariza . . .«
Bil je ves ponosen ta dobri oče Jernej, da jc prišlo pismo in da mi ga jo prinesel ravno 011. A bil nisem ponosen jaz. Nekaj mi je reklo, da mi bo ta Pa-rižanka iz ulice Jean-Jacques, ki tako nepričakovano pade na mojo mizo in na vse zgodaj, pokvarila ves dan. Nisem sc motil, poglejte raje:
»Moraš mi napraviti uslugo, prijatelj moj! Zaprl boš za en dan svoj mlin in pojdeš takoj v Eyguieres. Eygi6res je precej velik trg, kake tri ali štiri ure od tvojega doma. Kakor nalašč zate mal sprehod. Ko dospeš tja, vprašaj po sirotinskem samostanu! Prva hiša za samostanom je nizka hiša s sivimi okni-cami in malim vrtičem zadaj. Vstopi, ne da bi potrkal! Vrata so vedno odprta. Ko odpreš vrata, zakliči precej glasno: Dober dan, ljudje božji, jaz sem, prijatelj Mavricijev. I11 tedaj i>oš videl dva starčka, dva ljubka starčka, pra-starčka stezati proti tebi roke sem iz
svojih fotejev, ti pa jih objemi z vsem srcem kakor bi bili tvoji! Potem boste klepetali. Govorila bosta o meni, samo o meni. Pripovedovala ti bosta na tisoče neumnosti in ti jih moraš poslušati, nc da bi se smejal. Ne boš sc smejal, kaj? To sta moj ded in moja stara mati, dve bitji, katerima sem jaz življenje in ki me nista videla žc deset let. Deset let, to jc dolgo. Toda kaj hočeš? Jaz sein zadržan v Parizu, nju pa zadržuje visoka starost. Tako sta stara, da bi se zlomila na poti, čc bi me prišla obiskat. K sreči si ti tam doli, dragi moj mlinar, in uboga starčka bosta mislila, da objemata nekoliko tudi mene, ko bosta objemala tebe. Govoril sem jima tako pogosto o tem prijateljstvu, za katero ....
Tvoj Mavricij.
Vrag vzemi vse prijateljstvo! Ravno to jutro jc bilo krasno vreme, ki pa ni bilo ravno ugodno, da bi kolovratil po cestah. Preveč mistrala in preveč solnca . . . pravi provencalski dan. Ko je došlo to presneto pismo, sem si bil že poiskal svoje zavetje med dvema skalama in mislil sem ostati tam cel dan kakor martinček. Pil bi bil svetlobo in poslušal šumeče petje smrečjih vrhov. Nazadnje kaj hočete?
Zaprl sem nevoljno mlin, stavil ključ v mačjo luknjo in toaleta je bila
gotova. Palico v roke, pipo v žep in evo me na cesti . . .
Prišel sem v Eyguieres ol> dveh popoldne. Vas jc bila prazna, vse je bilo na polju. V drevoredu so na prašno-belih bobovcih čvrčali murni kakor da bi bil sredi puščave Crau. Na trgu pred županijo se je solnčil osel, na cerkvenem vodnjaku jc grulil vlak golobov, a nikogar ni bilo, ki bi mi pokazal sirotišnico. K sreči se mi kar naenkrat prikaže starikava vila, ki je čepe predla v kotu pri vratih. Povedal sem ji, česa želim. In ker jc bila ta vila precej mogočna, je dvignila samo preslieo in si-rolinski samostan je stal kakor začaran pred menoj. Rila je to velika hiša, neprijazna in črna, zdela pa se mi je zelo ponosna, da nosi nad gotskim por-talom star križ iz rdečega pcščcnca in nekoliko latinščine okrog. Poleg te hiše sem zapazil drugo, manjšo. Aha! Sive oknice in vrtič zadaj . . . Spoznal sem jo takoj in vstopil, 110 da bi trkal.
Do groba bom imel pred očmi ta dolg, svež in miren hodnik. Zid je pobarvan rdečkasto . . . Vrtič se trese v ozadju čez sveto zagrinjalo... I11 kako so bile krasne one mreže iz cvetlic in velih vijolic. Zdelo se mi jc, da sem prišel h kakemu staremu uradniku iz časa Scdainovcga.
Ob koncu hodnika na levi se jc slišal počasen tik . . . tak . . . velike ure
sve ... ti kli . . cal: . . ni . . ca va. Mo . , . . zm . . . teh . . . ži-
in otročji glas, šibak glas šolskega otroka, ki jc čital spotikajoč se ob vsakem zlogu:
«Te . . . daj — jc — I . . . rc . . . nej — za . . J a . . . Ja . . Jaz sem pše — Gos. ... po ... do . . mo . . . rajo — me — zm . le ... ti — zob ... je — va . . . li . . .«
Približal sem se narahlo vratom in gledal skozi ključavnico . . .
V	mirni in polmračni sobi je spal v foteju z odprtimi ustmi ljubezniv starček rdečih lic in ves v gubah prav do konca prstov. Roke jc imel na ko-lenih . . . Pri nogah mu je čepela mala deklica, modro oblečena, z veliko pelerino in malo otročjo havbo, kakor jih nosijo sirote. Čitala jc življenje svetega Ireneja iz knjige večje nego ona sama. To čudovito čtivo jc bilo vplivalo na vso hišo . . . Starček je spal v foteju, muhe na stropu in kanarček v svoji kletki doli na oknu.
Velika stenska ura jc smrčala svoj lik — tak— tik — tak. V celi sobi ni bil o ničesar zbujenega kakor velika proga svetlobe, ki jc padala v sobo kot raven in bel žarek med zaprtimi okni-cnmi, polna živih iskric in mikrosko-pičnih valčkov.
V	sredi splošne dreniotc je deklica nadaljevala svoje čtivc z resnim obra-
in IJ o 8 2 i c a h" Čez Kolpo odgovarja dr. Lampe, da je hrvaška vlada ugodno odgovorila in se bodo pogajanja z njo kmalu končala.
DEŽELNI ŽIVINOZDRAVNIK v ŽUŽEMBERKU.
Povše poroča v imenu upravnega odseka o predlogu poslanca Vehovca zaradi namestitve deželnega živino-zdravnika v okraju Žužemberk in predlaga:
Deželni odbor skleni: Za okraj Žužemberk se ustanovi mesto deželnega živinozdravnika ter se naroča deželnemu odboru, da takoj, po dognanih in ugotovljenih dogovorih z zastopniki prizadetih občin razpiše in popolni to mesto.
II1 a d n i k predlaga sledečo resolucijo: Deželna vlada se naprosi, da dovoli živinozdravniškemu pomočniku v Trebnjem izvrševati živinozdravni-žko prakso kakor doslej.
Sprejeto.
URAD ZA TUJSKI PROMET.
P i b e r poroča v imenu upravnega odseka o samostalnem predlogu poslanca Pibra glede provizorične ustanovitve urada za pospeševanje tujskega prometa pod nadzorstvom deželnega odbora in predlaga:
Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da presoja in uvažuje, ali ne bi kazalo organizirati pospeševanja tujskega prometa na Kranjskem po vzoru deželnega zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem ali na kak drug primeren način pod nadzorstvom dežele. — Deželni odbor se pooblašča, da sme provizorično ustanoviti dogovorno z drugimi v pospeševanje tujskega prometa poklicanimi faktorji tak zavod za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, toda le tako. da dežela ne prispeva več kakor 6000 K na leto in se zgoraj imenovani faktorji zavežejo v primerno stalno letno podporo. — Deželnemu odboru se ima priznati pravica, da sme tak zavod kadar hoče zopet opustiti, tudi se ima nastaviti pri zavodu le provizorični, ne stalni uradnik.
Sprejeto.
BIKOREJA.
Povše poroča v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora v zadevi pristave za vzrejo mladih bikov na Robežu. Deželni odbor je o tem poročal:
Deželni zbor je v seji dne 26. januarja 1910 pooblastil deželni oijbor, da ustanovi pristavo za vzrejo mladih bikov, in mu je v ta namen dovolil kredit do 50.000 K Na podlagi tega sklepa je deželni odbor kupil od Antona Ber-nika, posestnika na Brezovici št. 10 v občini Medvode, posestvo Robež, vlož. Bt. 36, kat. obč. Topol, za 34.000 K. V tem znesku je vpošteta tudi kupnina za ves od Bernika prevzeti fundus in-struetus, med katerim je bilo tudi več živine. Posestvo meri 81 ha 61 a 74 m" ter je obsegalo ob prevzemu 3 ha 72 a 15 m5 njiv, 9 ha 77 a llm* travnikov, 23 ha 58 a 78 m® pašnikov, 46 a 76 nr vrtov, 43 ha 96 a 26 nv gozdov in 10 a 68 nr stavbišč. Da se jc posestvo priredilo svojemu namenu, so se izvršile vse potrebne melijoracije in popravilo se je tudi poslopje ter primerno uredil hlev. Za dotična dela, ki so se izvršila deloma leta 1910., deloma pa leta 1911.,
zom: »Ta ... ta ... . koj — sta — se — vr . . . vr . . . gla — na . . .nanj dva — le ... va — in — sta — ga po-Ir . . . la.«
V tem trenutku sem vstopil. Leva svetega Ireneja, plavnivša v sobo, bi ne bila povzročila toliko osupnenosti, kakor jaz. Pravi gledališki, nepričakovani špektakel. Mala deklica zakriči, debela knjiga pade, kanarčki, muhe sc obudijo, ura bije, starček skoči pokon-:u in jaz sam sem nekoliko zmeden. Ustavim se na pragu in zakričim preje j glasno:
»Dober dan, ljudje božji, jaz sem Mavricijev prijatelj.«
O! Če bi ga bili potem videli, ubogega starčka! Čc bi ga bili videli, kako je pritekel k meni z odprtimi rokami, kako me je objel in stiskal roke in letal v zadregi po sobi gor in dol z besedami: »Moj Bog! Moj Bog!«
Vse gube njegovega obraza so se smejale. Bil je rdeč, jecljal jc: »Ah, gospod! Ah, gospod!«
Nato je stopil proti zadnjemu delu Bobe in zaklical: »Mamica!«
Vrata sc odpro . . . Lahek korak na hodniku, kakor korak male miške , . . bila je mamica.
Nič lepšega kakor ta ljubka starka s svojo avbico s peti jami, v karme-litski obleki in z obrobljenim robcem v rokah, da me počasti prav po stari navadi. Ginljiv prizor! Bila sta si podobna. Z mnlo lasuljo gori nad čelom in z rumenimi pctljami bi se bil tudi on
se je izdalo skupaj 14.313 K 36 vin. — Za postranske stroške pri nakupu posestva in za nabavo potrebnega orodja se je izdalo 4937 K 1 vin. Skupni v posestvo Robež invenstirani stroški znašajo po odbitku za prodano živino prejetega zneska 2057 K 60 h — 51.192 kron 77 h in so se pokrili iz tekočih deželnih sredstev leta 1910 in 1911, ne da bi se bila izvršila kaka posebna finančna operacija. Posestvo je sedaj v zelo dobrem stanu in odgovarja povsem zahtevam dobro urejene pristave za vzrejo mladih bikov. Do konca leta 1911 se jc vzrejalo na tej pristavi 170 bikov. Obratni račun o tej pristavi za leto 1910 je bil predložon visokemu deželnemu zboru že lani, obratni račun za leto 1911 pa se bo šele predložil skupno z deželnim računom za 1. 1911. Ob koncu leta 1911 je znašala čista imovina pristave na Robežu 92.125 K 17 h, skupna do konca leta 1911 izdana investicijska in obratna glavnica pa je znašala 74.832 K 48 vin. Ker so biki pozimi ne morejo pustiti na Robežu in se na tem posestvu ne more pj-idobiti zadosti krme za zimo, so sc od knezo-škofijskega posestva v Goričanali vzeli v najem hlevi in približno 15 ha sveta proti letni najemščini 1120 K. Ta na-jemščina in drugi zadevni stroški se vpoštevajo v računih pristave na Robežu.
Poročevalec odseka predlaga:
Visoki deželni zbor skleni: Poročilo deželnega odbora o gospodarstvu na pristavi za vzrejo mladih bikov na Robežu se z zadovoljstvom jemlje v vednost. Deželnemu odboru se naroča z ozirom na to, da je potreba po čistokrvnih plemenjakih še vedno velika in ker je želeti, da se potrebni pleme-njaki vzrejajo doma v deželi, da skuša razširiti in spopolniti ta živinorejski vzrejevalni zavod. V to se pooblašča izdati potrebne izdatke, o katerih ima v prihodnjem zasedanju podati posebno poročilo v naknadno odobrenje.
Sprejeto.
LETNO POROČILO.
Dr. Lampe poroča v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora v zadevi letnega poročila.
Deželni odbor je bil v tej zadevi podal sledeče poročilo:
Po določilu § 26. deželnega reda za vojvodino Kranjsko oskrbuje deželni odbor navadne upravne posle dež. imovine, dež. zakl. in zavodov ter vodi in nadzoruje službovanje deželnih uslužbencev. V tem pogledu kakor tudi o izvršitvi izpeljivih sklepov deželnega zbora je odgovoren deželnemu zboru in mu mora predložiti vsako leto pričet-kom zasedanja tozadevno poročilo. Enako določilo ima tudi § 9. poslovnika kranjskega deželnega odbora. Temu določilu je deželni odbor zadoščal dosedaj tako, da je predlagal deželnemu zboru vsako leto posebno »letno poročilo«, ki se je raztezalo na vse njegovo poslovanje. Dokler so bila opravila manj obsežna, ni bilo težave, deželnemu zboru podati podrobno sliko o poslovanju deželnega odbora. Odkar pa so se opravila vsled mnogovrstnih socialnih zahtev pri vseh v deželno autonomijo spa-dajočih zadevah v izredni meri pomnožila, ni bilo več lahko v okviru navadnega letnega poročila podati natančen pregled o poslovanju deželnega odbora, dasi je njegov obseg že nad 38 ti-
lahko imenoval: mamica. Toda prava mamica je morala veliko jokati v življenju, bila je še bolj zgubančena kakor njen mož. Kakor on imela je tudi ona pri sebi eno deklico iz sirotišnice, mala straža v modri obleki, ki je ni nikdar zapustila. Videti ta dva starčka, ki ju čuvata dve siroti, to je bilo nekaj tako ginljivega, da si človek težko predstavlja.
Ko je mamica vstopila, mi je najprej napravila velik poklon, toda z eno besedo ji je on prerezal poklon na dvoje: »To je Mavricijev prijatelj.«
In glej jo, kako se trese, joka, zgubi svoj robec, postane rdeča, vsa rdeča, še bolj rdeča nego on. Ti starčki! Imajo v žilah komaj kapljico krvi, pa jih vendar pri najmanjšem razburjenju oblije rdečica.
»Hitro, hitro stol!« reče svoji mali sirotici.
»Odpri okno!« vpije starček k svoji.
Primeta me vsak za eno roko in me peljeta stopicajo prav k oknu, odprtemu na stežaj, da bi me bolje videla.
Pristavili so foteje in jaz sem sc vsedel med oba na stoliček, podoben slikarskemu. Obe moli, modri sirotici sta ostali za nami in izpraševanje se je pričelo.
»Kako se mu godi? Kaj dela? Zakaj ne pride? Ali je zadovoljen?« In sem in tja in to in ono. Tako le šlo več ur.
(Konec.)
skovnih pol. Za sestavo tako obsežnega poročila je bilo treba mnogo časa in mnogo truda in tudi stroški natisa so zelo narastli, tako da presegajo v zadnjih letih svoto 2600 K. Vzlic vsemu temu pa letno poročilo še ni dajalo natančne informacije o vsem poslovanju deželnega odbora, kar se je tudi v de-želnozborski seji dne 22. februarja 1912 izrecno povclarjalo. Da sc v bodoče prihrani čas in trud, pa tudi zdatno znižajo stroški, je deželni odbor sklenil, deželnemu zboru priporočati, da se letno poročilo skrči in omeji samo na one točke, ki jih omenjata § 26. deželnega reda in § 9. poslovnika deželnega odbora. Po tem takem naj sc v letnem poročilu v bodoče poroča le o tem, kako jc deželni odbor izvršil sklepe deželnega zbora, kakor je predpisano v § 26. deželnega reda, oziroma 8 9. poslovnika deželnega odbora. O gospodarjenju z deželnim premoženjem, oziroma o oskrbovanju deželnih naprav dajejo pojasnila računski zaključki, ki se vsako leto predlagajo deželnemu zboru, zato tozadevnih podatkov ni treba še posebej sprejemati v letno poročilo. Deželni odbor je povsem prepričan, da bo taka olajšava le v korist njegovemu Splošnemu poslovanju in da pa tudi deželni zbor ne bo pogrešal letnega poročila, kakršno je bilo do sedaj. Zato in ker sc bode prihranilo tudi prav mnogo na stroških, predlaga deželni odbor: Visoki deželni zbor skleni: Deželni odbor sestavljaj v bodoče letna poročila prav kratko po zmislu določil § 26. deželnega reda za vojvodino Kranjsko in § 9. svojega poslovnika.
Poročevalec dr. Lampe predlaga v imenu odseka:
1. Deželni odbor poročaj v deželnem zboru o izvršitvi sklepov deželnega zbora. —■ 2. Deželnemu odboru se naroča, da od časa do časa izda po tvarinah poročila o svojem delovanju.
Sprejeto.
VOLONTERKA DEŽELNEGA MUZEJA.
Povše poroča v imenu upravnega odseka o predlogu deželnega odbora v zadevi volonterke v deželnem muzeju, dr. phil. Ane Schiffrer, in predlaga:
Visoki deželni zbor skelni: Volon-terki deželnega muzeja, dr. phil. Ani Schiffrer, se spregleda prekoračenje normalne starosti v svrho event. def. namestitve v deželni službi.
Sprejeto.
AVSTRIJSKO ZRAČNO BRODOVJE IN DR. TAVČAR.
Na predlog P o v š e t a kot poročevalca upravmega odseka sc sklene soglasno dovoliti osrednjemu odboru za ustanovitev avstrijskega zračnega bro-dovja 300 kron.
Deželni glavar odstavi točko glede izročitve dr. Tavčarja okrajnemu sodišču v Ljubljani z dnevnega reda, ker sta se tožitelj in obtoženec med tem poravnala.
DEŽELNO GLEDIŠČE.
Deželni glavar prebere vlogo mestnega magistrata, ki izjavlja, da je občina pripravljena deželno gledališče za 103.000 K, to je za hipoteke, s katerimi je obremenjeno, prevzeti. Deželni glavar odkaže dopis tozadevnemu odseku.
NUJEN PREDLOG DR. NOVAKA.
Deželni glavar odredi, da pride na vrsto nujni predlog dr. Novaka, naj se učiteljstvu dovoli razun že dovoljene 25% še 15%, torej 40% draginjska do-klada.
Predlagatelj izjavi, da je zadeva sama po sebi tako nujna, da nujnosti ne bo niti utemeljeval.
Nujnost se odkloni.
ODGOVOR DEŽELNEGA PREDSEDNIKA NA INTERPELACIJO GLEDE UDELEŽBE C. KR. URADNIKOV NA SHODU LIBERALNE STRANKE.
Dež. predsednik baron S c h w a r z odgovarja na interpelacijo dr. Tavčarja in tov. glede odrejene preiskave zoper nekatere c. kr. uradnike, ki so sc udeležili zaupnega shoda narodnonapredne stranke, sledeče:
Po pojasnilu finančnega ravnatelja, dvornega svetnika A. Klimenta se je uvedla poizvedba, ali so se res nekateri finančni uradniki udeležili shoda narodnonapredne stranke, in sicer zato, ker se je na tem shodu sprejela resolucija, v kateri se vladi izreka nezaupanje. Kakšen je bil uspeh teh poizvedb in kaj misli finančno ravnateljstvo v tem oziru predlagati, mi šc ni znano. Lahko pa izjavljam, da je udeležba državnih uradnikov pri sklepanju takšnih resolucij popolnoma nedopustna in da si imajo zato dotični uradniki vse eventualne posledice sami pripisovati.
Dr. Triller predlaga, da sc o odgovoru deželnega predsednika otvori debata.
Predlog propade.
Deželni glavar zaključi sejo in iziavi, da ie deželni znor o d g o d e n.
Volilci in volilke S. S. občine jVtoste!
% neuslraJterjim tru&orr^ ste šli 21. t. y fiui boj zoper liberalne sovra^e, rešili ste časi na Je občine, zato Vam izrekajo izvoljeni občinski odborniki najtoplejšo zalivalo. % na&afjnim vstrajnim ielorr^ ostanimo zvesti praporu 3- ■£». na časi blagor naše občine.
Občinski odborniki S. £. S. y obč. Moste.
Dnevne novice.
-f Osebna vest. Gospod deželni glavar dr. Ivan Š u s t e r š i o se jo podal na nujno potreben odpočitek v Toblacli na Tirolskem. — Inšpekcijsko potovanje po deželi sc je radi tega moralo odložiti. — Prihodnja seja deželnega odbora bo dne 18. avgusta.
+ Slovenska liberalna stranka jc v pravkar preteklem zasedanju kranjskega deželnega zbora zopet pokazala vso svojo neizmerno revščino. Konservativno veleposestvo, ki živi še v tradicijah preteklega in predpreteklega stoletja, se je izjavilo za hidroelektrično akcijo in jo označilo za delo eminentnega (narodnogospodarskega pomena za našo deželo, takozvana napredna stranka pa je po svojih zastopnikih slejkoprej ostala na svojem odklonilnem stališču. Bil je potomec plemiške rodbine iz zgodnjega srednjega veka, ki je včeraj v kranjskem deželnem zboru dejal, da se pri takem velikopoteznem delu, ki ima namen povzdigniti splošno ljudsko blagostanje za sto in sto let, ne sme gledati na takojšnjo rentabiliteto, katero je pri takih podjetjih tudi nemogoče precej izračunati, zastopnika »napredne« stranke pa sta gonila svojo pesem o rentabiliteti, kakor da bi se ne šlo za izrabo vseh kranjskih vodnih moči, ampak za kakšen mlin za moko s štirimi konjskimi silami. Član nemškega ba-ronstva, Apfaltrern, je izjavil, da je ponosen, da je član kranjskega deželnega zastopa, ki snuje tako velepomembno akcijo v prid naše lepe in od prirodo tako obdarjene dežele, poslanec napredne Ljubljane pa je dejal, da bi se njemu za povzdigo tujskega prometa na Gorenjskem zdelo čisto zadosti, če bi se Bled razsvetil z enim Diesel-motor-jem! Nemški baron se šteje srečnega, da sme sodelovati z deželnim zborom, ki tako zelo umeva zahteve modernega časa, naša »narodnonapredna« stranka pa vsak dan pljuje na lastno deželo in njen zastop in jo skuša pred celim svetom umazati. Stranka, ki hoče z enim Diesel-motorjem zadostiti gospodarski bodočnosti Kranjske, naj si rajši nadene ime stranke napredujočega nazad* njaštva in naj si sploh vzame patent na Diesel-motor, ki razvija približno toliko sil, kolikor naša liberalna stranka. Morebiti zadostuje v ta namen celo mlin na roko kakor so ga rabili že stari Egipčani pod dinastijo Tuthmesovo. Vsaka kmečka občina kaže danes več podjetnosti, gospodarskega razuma in zmisla za napredek kakor stranka ljubljanske, ga župana dr. Ivana Tavčarja. Zato je najnaravnejša stvar na svetu, da taka stranka propada in se vzdržuje le po glasovih par starokopitnih c. kr. uradnikov, ki so razvoj človeštva prespali. In zato ni čudno, da sc tudi inteligenca od take stranke odvrača.
+ Žalosten konec Ribnikarjeve afe« re. Liberalna stranka, ki se je v tem zasedanju kranjskega deželnega zbora obnašala kakor kup nesreče, je upala, da saj s pogretjem Ribnikarjeve afere odnose kakšno lovorjevo pero iz dežel-nozborskc kampanje. Toda deželni glavar j c liberalcem na tozadevno interpelacijo tako odgovoril, da jim je zaprl vso sapo in so bili tako osramočeni, da sl niso niti upali predlagati, naj se o glavarjevem odgovoru otvori debata. Vrnili so se na svoje klopi kakor politi s kropom. Odgovor deželnega glavarja pa je bil res tudi tak, da je moral liberalce konsternirati. Prvič je glavar konstatiral, da se je začelo zasliševanje prič o Ribnikarjevi aferi na podlagi vloge mestnega magistrata, oziroma vodstva mestne policije, ki je magistratu podrejena. Drugič je konstatiral, da je sam Hribar o Ribnikarju imel tako mnenje, da je šefu policije naročil, na) z Ribnikarjem prizanesljivo postopa. Tretjič je glavar pribil, da je dr. Lampe akte moral državnemu pravdništvu odstopiti, ker je 1. dolžnost deželnega odbora, da se pojasni zadeva, ki se tiče uradnika, kateri je posredno podrejen deželnemu odboru in 2. ker je edine državno pravdništvo poklicano uvesti tozadevno postopanje. Četrtič je glavni konstatiral, da deželni odbor ni ime'
nikakršne Ingerence, da se je proti Rib-oikarju obtožba dvignila, marveč se jc to zgodilo na podlagi preiskave v to -competentnega preiskovalnega sodnika.
Petič je glavar ugotovil, da jc o krivdi, oziroma nekrivdi razsodil po svojem prepričanju sodnik in šestič je pod svojo avtoriteto in osebno odgovornostjo konštatiral, da so se izpovedbe prič od strani občinskega referenta pri deželnem odboru natančno tako zapisale, kakor so se bile storile. — Summa sum-marum: liberalci so sc blamirali.
+ Z laško fakulteto ne bo nič. Znano je, da so laški listi zadnjič objavili vest, glasom katere namerava naučna uprava z uvedbo juridičnih kurzov na >>Revoltellijevi« šoli v Trstu uresničiti italijansko vseučiliško fakulteto. — »Osterreichische Volkszeitung« je nato od baje poučenih krogov priobčila vest, da je temu res tako in da ima namest-ništvo v Trstu tozadevni odlok v rokah. — Naš list je kot glasilo S. L. S. nato izjavil, da bi tak korak, ako bi sc obistinil, spričo sedanjih političnih razmer na jugu imel najresnejše posledice. — Zdaj pa izjavlja naučno mi-. nistrstvo, da na ustanovitev juridičnih kurzov na »Revoltellijevi« šoli nikoli ni mislilo, da sc to vprašanje sploh ne da drugače kakor postavodajalnim potom rešiti in da zato ministrstvo v tem oziru tudi ni nikake naredbe na na-mestništvo v Trstu izdalo. Iz političnih krogov se k temu dostavlja, da bi taka naredba spričo sedanjega položaja na jugu najbržeje povzročila, da bi Slovenci v Trstu pripravili laški fakulteti Isto usodo, kakor svojčas Nemci laški fakulteti v Wiltenu. Pač pa da se je naučno ministrstvo v tej zadevi z laškimi poslanci svoje čase pogajalo, da pa je tvorila podlago tem pogajanjem ravnokar izdana publikacija ria-učnega ministrstva. — Vse te izjave nas potrjajo v mnenju, da so Lahi vladi res sugerirali, naj bi v Trstu juridične kurze ustanovila, da je vlada ta predlog izpočetka najbržeje tucli hotela uva-ževati, da se je pa zbala odpora Jugoslovanov, oziroma Hrvaško-slovenskega kluba, ki jc proti tej nameri že svoje-dobno po poslancu dr. Korošcu naj-energičneje protestiral.
-f- Nazadnjaštvo »narodno-napred-»ie« stranke s*c zdi nudi socialnim demokratom tako značilno, da pristavljajo k dejstvu, da je liberalna stranka glasovala v deželnem zboru proti hi-droelektričnim centralam, klicaj! Socialni demokratje bi zdaj pač lahko uvideli, kako malo pametno je iti s to nazadnjaško stranko skupaj, kakor to dela n. pr. Etbin Kristan v ljubljanskem občinskem svetu.
-j- Dr. Pegan v deželnem odboru štiri tedne ne bo uradoval.
+ Bivši župan na Laverci, Lenče — »klerikalec«. Zadnji čas liberalni listi proglašajo vsako detomorilko za »Marijino hčer«. Tako so te dni proglasili za »Marijino hčer« tudi detomorilko, ki je služila pri županu Murnu v Gradacu, ki je često nosila sokolski znak in prav pridno občevala z nekaterimi Sokoli. Zato ni nič čudnega, če so se liberalci tucli pri sleparijah liberalnega župana Lenčka poslužili svoje stare taktike. Včeraj v »Narodu« tajc, da Lenče ni bil liberalec, dasi je »Narod« pred meseci bil ves poln napredne zmage »župana Lenčka«. Vsa Ljubljana se »Narodu« smeje, celo libcralci, ki so vendar Lenčka in njegovo liberalno zagrizenost najbolje pozna-1 i. »Nar.« tudi piše, da jc »Lenče vedno občeval s klerikalci, ki se zbirajo v »Unionu«. V tej tovaršiji jc igral in ta klerikalna tovaršija ima v žepu tiste tisočake, ki so Lenčeta spravili v nesrečo«. Lenče je res večkrat prišel v »Union«, pa ni nikdar bil v »klerikalni družbi«, ampak v družbi tako odličnih liberalcev, kakor so trgovec Cham, pla-kater Perdan, mesar Černe, Haupt-mann ml., Vidmayer itd. Igrati ga pa tudi tu mi nismo videli. Gg. liberalci, v katerih družbi sc je Lenče vedno gi-. bal, naj se o tem z »Narodom« pogovore. Tisto tuljenje, nad katerim so se vsi dostojni gostje zgražali, vendar ni bilo. »klerikalno tuljenje«. Kak liberalec je bil Lenče, naj vprašajo gospodje pri »Narodu« Vojteha Vidmayerja od »Slavije«, ki je pomagal menice v denar spravljati, in kako jc bil liberalen, je iz tega razvideti, da mu je ponudila zavarovanje dunajska jubilejna mestna zavarovalnica in je Lenče rekel, da jc p r e k 1 e r i k a 1 n a , in raje se zavaroval pod slabšimi pogoji pri »Sla-viji«. Vžigalice za obmejne Slovence so morale izginiti z mize, pri kateri je Lenče sedel. Če gospodje pri »Narodu« hočejo šc kaj drugih zanimivosti o tem, v kakih liberalnih družbah je Lenče občeval, bomo pa še postregli, llil je to res čeden člen »liberalnega obroča«. Liberalci, Vaš je bil. no naukih libera-
lizrna je živel — zakaj Vas je sram njegovih sadov?
+ Ob priliki nove sv. maši č. g.
Jerneja Hafnerja v Kropi ste nabrali za »Slov. Stražo« gospa Zaje in gdčna Rant 32 K. Hvala iskrena! Na vseh novih mašah se spominjajte dela »Slov. Straže«.
-f »Nova stranka« nastopa. Zmaga S. L. S. v Mostah je liberalce silno poparila. Zlasti se jezijo mladini, ki imajo zavetje v »Učiteljski tiskarni«. Dočim je »Narod« mnenja, da so bili liberalci v Mostah »častno« poraženi, piše »Dan«, da »narodnonapredna stranka ni baš častno izšla iz tega boja«. Da, »Dan« jo imenuje celo »ko-ruptno stranko«, pravi, da noče biti njen »privesek« in da bo »k o u č a 1 a v blatu«, mladini da pa »hočejo višje«, da rešijo »že večkrat osleparjeno ljudstvo« in da bodo pod imenom »Na-rodnosocialne Zveze« stopili kot »nov faktor« k »novemu boju«, k »boljšemu blagostanju slovenskega naroda«. — Liberalci so že večkrat pod najrazličnejšimi firmami poizkušali ljudstvo slepariti, pa so bili še pod vsakim imenom našeškani. Najbrže bo i v oodoče pri tem ostalo.
-h Liška železnica. Z deli pri zgradbi liške železnice, ki bo vezala Avstrijo z Dalmacijo, so pričeli 22. julija. Kakor znano, bo ta železnica zvezana z belokranjsko železnico ter bo vodila preko Karlovca, Ogulina in Gospiča v Knin v Dalmacij-i. S tehničnimi deli so na odredbo ogrske vlade pričeli dne 22. t. m. pri Ogulinu. Ta dela bodo clo srede prihodnjega meseca dovršili do deželne meje. Z grajenjem železnice same bodo pri Ogulinu pričeli dne 1. oktobra. Do konca marca 1913 bodo dela ob celi progi v polnem teku. Ob začetku zgradbe bo zaposlenih 1000 de-lavccv, a se bo to število istočasno z napredovanjem dela zvišalo na 20.000. Kralj, komisar Čuvaj poživlja oblasti, naj na to dejstvo opozore prebivalstvo. Tudi v inozemstvu živeči Hrvati naj bi bili po možnosti o tem obveščeni.
+ Pomotoma se nahaja v našem včerajšnjem poročilu o seji kranjskega deželnega zbora stavek, da je deželni odbor dobil pooblastilo za iiidroelek-trične centrale porabiti maksimalno vsoto 4 milijonov kron. Dovolila sla se 2 milijona, kar bodi s tem popravljeno.
+ Niv6 glasila liberalnega učl-teljslva je popolnoma enak tistemu, ki vlada v krogih, iz katerih sta izšla znana bandita JBonnot in Garnier. V številki dne 24. t. m. beremo v uvodnem članku »Dana« sledeče produkte inteligentnih svobodomiselnih pedagogov: »Bili smo doslej mnenja, da je zlezla večina kranjskih učiteljev v fa rovške svinjake« — »Maziljena ščsne-ta« — »farucli« — »klerikalna mlaku-ža« — »črna sodrga«. Pomisliti je treba, da se avtor tega izdelka čisto nič ne ženira označevati se za ljudskošol-skega učitelja. Prepričani smo, da člani napolitanske kamore veliko bolj olikano pišejo kakor tile gospodje. Tako sramoti našo večino glasilo voditeljev liberalnega učiteljstva v istem Času, ko je dr. Novak v deželnem zboru interpeliral, zakaj se učiteljstvu draginjska doklada še ni izplačala in stavil nujni predlog, naj se sklene 40-odstotna doklada. Takega postopanja ne razumemo, pač pa bodo liberalni učitelji ob svojem času marsikaj lahko razumeli.
—	Gradnja Belokranjske železnice.
C. kr. železniško gradbeno vodstvo v Novem mestu razpisuje dobavo približno 70.000 macesnovih ali hrastovih pragov in 345 m1 posebnih pragov za premikaInice iz enakega lesa. Natančnejša pojasnila daje c. kr. železniško gradbeno vodstvo, pri katerem morejo udeleženci tudi pregledati ali kupiti ponudbene pripomočke. Zadnji čas vložitve ponudb je 16. avgust 1912 opoldne. Ponudbe se odprejo isti 'dan ob 3. uri popoldne, dobava se prisodi v času do 13. septembra 1912. Najpoznej-ši rok začetka dobave je mesec februar 1913, končana pa mora biti clo konca meseca avgusta 1913.
—	Razpis ustanov. Za leto 1912. se Jiodo podelile sledeče Karol baron Wurzbachove cesarice Elizabete ustanove za invalide in hiralce: a) tri ustanove po 120 kron za Ljubljančane; b) tri ustanove po 60 K za rojake iz Kamnika, Homca in Jarš, in c) tri ustanove po 60 K za rojake iz Vintarjcvea v občini Šmartinski pri Litiji. — Te ustanove oddaja, gospod Alfonz baron Wurzbach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu deželnega odbora kranjskega, ustanove za Kamničanc, Homčane in Jaršane po predlogu županstva v Kamniku in ustanove za Vinterjevčane po predlogu Županstva občine Šmartno pri Litiji. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni in c. kr. vojaški invalidi i/, imenovanih krajev od stražmoistra ali narednika
nizdol, ki so lepega vedenja in vsled \ vojni zadobljenih ran nezmožni, cla bi se. sami mogli preživeti. Ako bi se za omenjene ustanove nc zglasilo zadostno število c. in kr. vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži iz imenovanih krajev, ki so lepega vedenja in se radi bolezni in starosti nc morejo sami preživeti. V obeh slučajih je dokazati s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrjenimi izpričevali neomadeževanost prosilcev. Prošnje je vložiti prosilcem iz Ljubljane pri magistratu stolnega mesta Ljubljane, drugi prosilci pa naj vlože vsak pri županstvu svoje občine, in sicer najkasneje clo 1. septembra 1912.
—	Lepa prilika za izlet v Kamnik. Prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. popoldne ob 4. uri prirede naši abiturijenti v dvorani »Kamniškega doma« Fr. S. Finžgarjevo igro »Naša kri«. Ljubljančanom se nudi prav lepa prilika, da po-hite na izlet v Kamnik in prisostvujejo igri in eventualno tudi zborovanju kat. nar. abiturientov dopoldne v istih prostorih. Vabimo tem potom vse prijatelje naše mladine, da jo s svojim obiskom počaste ob tej priliki. Vsem udeležencem kličemo: Na veselo svidenje, dobrodošli v Kamniku!
—	Iz državne stavbne službe. C. kr. nadinženir Ivan Rezač, prideljen c. kr. okrajnemu glavarstvu v Krškem, je bil na lastno prošnjo upokojen.
—	Nagla smrt. Dne 22. t. m. sta se pripeljala z večernim vlakom v Ru-dolfovo gg. Karol Baumgartner, rudo-kopski nadzornik »mont. družbe« na Dunaju in pa Albin W a 111, ravnatelj v pokoju iz Celja. Oba popotnika sta prenočila v Rudolfovem ter se drugi dan, dne 23. t. m. zjutraj odpeljala proti Črnomlju. Med potjo je stopil ravnatelj Waltl raz voza ter šel nekoliko časa poleg voza ter pri tem svojemu so-potovalcu Baumgartnerju tožil o neki telesni slabosti in utrujenosti. Predno sta pa popotnika Baumgartner in Waltl prišla v Črnomelj, čutil se je VValtl že čilejšega in ni svojemu prijatelju morebitnih bolečin in slabosti več označeval, temveč v Črnomlju se je takoj podal v Lacknerjevem hotelu v svojo sobo. Po preteku pol ure je Waltl poklical svojega spremljevalca Baumgartnerja, ki je bil takrat na vrtu hotela Lackner, v svojo sobo ter jel pred njim — Baum-gartnerjem — tožiti o raznih krčih in precejšnjih bolečinah v prsih Ker je bil Baumgartner prepričan, da je Waltl zelo bolan, je poslal po zdravnika dr. M a 1 e r i č a, ki mu je dal potrebna zdravila. Nato so bolnika za kratek čas pustili in se podali iz sobe. Po kratkem preteku, vrnila se je v bolnikovo — VValtlnovo — sobo, Hedvika Rapuš, ki je uslužbena v hotelu Lackner ter zapazila, da je Waltl mrtev. Zadela ga je srčna kap. VValtl je star kakih 60 let. Njegovo truplo bodo prepeljali v Celje.
—	Koncerti za ljudstvo. Zagrebški vseučiliški klub za zatiranje analfabe-tizma je sklenil ob sklepu analfabet-skih tečajev, po deželi prirejati za ljudstvo koncerte. Prvega je priredil nedavno v Dugemselu.
—	Požar. Dne 12. t. m. dopoldne je nastal v lopi za steljo posestnika Gregorja Štefe v Očadolju, okraj Kranj, na neznan način požar, ki je v kratkem času uničil celo gospodarsko poslopje z vso zalogo krme in slame in gospodarskim orodjem. Škode je 14.000 K, zavarovalnina pa znaša samo 1300 K.
—	Sin z vilami priti očetu. 66 letnega bajtarja Mihaela Hafnerja v Stari Loki je te čini njegov sin v prepiru sunil z gnojnimi vilami v desno stegno in ga težko ranil.
—	Promoviral je za doktorja filozofije g. V oj e s 1 a v Mole.
—	Iz Kranja. O 14 letnem Avguštinu Kopitarju, morilcu 13 letne deklice, je poročal dopisnik iz Št. Jerneja v »Slovencu« 18. julija t. 1. med drugim tole: »Študiral je pred par leti v Kranju. Prvega pol leta jc I. gimnazijski razred prav dobro izdelal, a drugega pol leta je šel na drugo stanovanje, čegar okoliš je nanj tako slabo vplival, cla je koncem leta — padel . . . Na vsak način bi bilo treba preiskati, kdo jc v Kranju tako slabo nanj vplival . . .?« — Javnosti bodi povedano, cla. imenovani zločinec ni bil nikdar učenec tukajšnje gimnazije. — Dr. Fr. Perne, profesor verouka.
—	Za slikanje cerkva in društvenib odrov. Opozarjamo na inserat veščega domačina g. Josipa Božiča.
—	Analfabetski tečaj v tovarni. Tovarna svinčnikov »Penkala« v Zagrebu jc povabila vseučiliški klub za odpravo analfabetizma, naj v tovarni priredi analfabetski tečaj za. delavke. Klub sc je povabilu odzval; pouk se vrši trikrat na teden ter se ga udeležuje 40 delavk. Pri pouku pomaga tudi ravnatelj in uradništvo. Za najprid-nejše dekleta jc ravnateljstvo razpisa-
lo Več nagrad ter plača neko svoto tudi za vsak popisan zvezek.
—	Sprejem avditorskih aspirantov.
Radi novega vojaškega kazenskega reda sc sprejme večje število avditorskih aspirantov, ki morajo biti vojaki, dovršiti prezenčno službo, biti sposobni za vojaško službo in imeti tri juridične državne izkušnje. Sprejeti aspi-ranti dobe leten adjutum 1200 kron in subsistenčni prispevek letnih 400 kron. Prošnje na vojno ministrstvo se morajo vložiti predpisanim službenim potom.
—	Umrla jc danes v Vipavi gospa Gabriela Bezek. Pogreb se vrši soboto zjutraj.
PROTI REPUBLIKANSKEMU GIBANJU NA OGRSKEM.
Iz Budimpešte se poroča, da je oblast prepovedala ustanovni shod republikanske stranke v Makou 8. septembra, ker bo takrat bival v Makou prestolonaslednik. Sploh se pa na Ogrskem zelo močno razvija republikansko gibanje.
LAŠKI VIŠJI POVELJNIK V TRIPO-LISU VPOKOJEN.
»Nazionc« poroča, cla odpotuje general Caneva v Italijo na dopust in da sc ne povrne več v Tripolis. Canevo nameravajo vpokojiti, ker bo bodoče leto star 68 let, doba, čez katero v Italiji ne smejo častniki več aktivno služiti. Ca^ nevi sledi v Tripolisu general Aleksander grof Cadorna.
AGITACIJA ZA BONAPARTISTE NA FRANCOSKEM.
V zadnjem zasedanju jc predlagal pristaš Bonapartistov, posl. Engerand, da naj se postava, sklenjena leta 1886. tako izpremeni, da ne smejo bivati na Francoskem tisti princi bivših francoskih vladajočih rodbin, ki bi stremili za tem, da se preosnuje voliven red ali ki bi hoteli uničiti republikansko državno obliko. Tisti princi pa, ki priznavajo republikansko načelo, se pa smejo vrniti na Francosko. Engeran-dov predlog meri na to, da bi sc vrnil na Francosko princ Viktor Bonaparte> mož princesinje Klementine, ki ima v Bruslju svoj dvor, na katerem se zbirajo visoki plemiči, pristaši Bonapartistov. Princ Viktor sam je že izjavil da priznava republiko, cla je demokrat in da bi vladal z republikanci. Tudi Engerand priznava republiko, zahteva le, cla naj bi vladarja volilo ljudstvo. Če bi se princ Viktor smel vrniti na Francosko, bi bil gotovo kje izvoljen O tem se niti ne dvomi. Engerandov predlog sam v sedanji zbornici ni dosegel uspeha, upajo pa, da bo boljše! ko se uvedejo proporčne volitve. Francozi so ostali splošno hladni. Rojaliste je pa Engerandov predlog ogorčil. Glasilo vojvode Filipa Orleanskega, »Acti-on Frangaise« naziva princa Viktorja princ Viktor Ledanski in napoveduje; cla bodo rojalisti v zbornici predlagali, cla naj bodo za vse čase izgnani s Francoske člani tistih vladarskih rodbin, ki so zapustile manjšo Francosko, kakršno so prevzele. List strastno napada Bonapartiste, češ da so povzročili, da so trikrat vdrli sovražniki na Francosko.
ALBANSKA ZMAGA.
Nova turška vlada je popolnoma kapitulirala pred albansko vstajo. Odpravili so vojno stanje v Carigradu, prepovedali so zasledovati albanske vstaše, ustavili vse operacije v Albaniji in najbrže se razpusti tudi zbornica, dasi pritiskajo mladoturki z vso silo, da naj bi se zbornica ne razpustila, in clasi izjavljajo, da ji bodo v zbornici izjavili zaupnico. V Carigradu so odstavili vse policijske načelnike in jih namestili s častniki. Carigrad je clobil tudi novega, poveljnika. Tri v Carigradu zaprte častnike in 12 vojakov, ki so s Tahjar bejom v Bitovljah dezertirali, so izpustili iz ječe. V Albanijo sc odpošlje posebna komisija. Oto-manska vojaška liga, ki je tajna, je izdala obširen oklic, ki zahteva, cla naj častniki rešijo domovino in ki je predvsem naperjena proti mladoturkom. Oklic zahteva razpust zbornice in da se morajo vršiti nove volitve brez intervencije policije in orožnikov. Odstopil je mornariški minister Muktar paša. Nekega orožniškega častnika, ki je v Carigradu kričal: Doli s Kjamil pašo, slugo Abdul Hamida, so zaprli. Položaj v Albaniji je za Turčijo še vedno neugoden, naravnost strašen. Albanski vstaši gospodarijo v Albaniji, armada pa drži ž njimi. Iz Skopelj poročajo, da so albanski vstaši naznanili ravnateljstvu Orientske železnice, da ne dopuste voziti vojaških čet. Zelo kritičen je položaj na Kosovem, kjer vlada popolna anarhija, ker Iurške oblasti več ne poslujejo.	_
VATIKAN IN FRANCIJA.
Pariško radikalno časopisje sc jo zelo streznilo in piše zelo mirno o mož-
nostl, da sc prične zopet dlplomatitfno občevanje z Vatikanom. »Raclical« piše, da se ob ugodnem trenutku morajo diplomatične zveze z Vatikanom zopet obnoviti. Radikalni list »Francp« piše, da zopetno diplomatično občevanjp z Vatikanom ni mogoče, če so v nevarnosti važne koristi Francoske.
PRESTOL ALFONZA XIII. V NEVARNOSTI.
Z ozirom na zadnje krvave dogodke v Barceloni piše »Epoca«: Če se napoveduje, da pade španski prestol koncem 1. 1912., ni to nikaka šala. Republikanska Portugalska opogumlja španske republikance, ki sodijo, da so dovolj močni ponoviti, kar se je zgodilo na Portugalskem. List opozarja vlado, da naj pazi na mornarico in na ar-mado.
REPURLIKANSKA STRAHOVLADA NA PORTUGALSKEM.
Po celi Portugalski zapirajo republikanski mogotci ljudi, o katerih sumijo, da niso zadovoljni s sedanjimi portugalskimi razmerami. Pri Braji je pobegnilo 600 oseb na Špansko. V Lizboni so republikanski mogotci zadušili list »Dio«, ki je pisal v svoji zadnji številki: Prebivalstvo cele države je prestrašeno. Napadi in neupravičeno ova-duštvo vladajo v nesrečni deželi. Ječe se polnijo. Število zaprtih duhovnikov ni niti znano. Sovraštvo in maščevalnost praznujeta prave orgije.
EGIPT USTAVNA DRŽAl^A.
Dr. Mohamet Falmey, predsednik mladoturškega .evropskega odbora v Genfu, je egiptovskemu kedivu, ki biva zdaj v Genfu, predložil spomenico, v kateri se kediva naproša, da naj podeli Egiptu ustavo.
Štajerske novice.
š Naše mladine bi se radi polastili.
Nemška društva »Siidmark«, razni »turnervereini« itd. imajo v večjih mestih, tako v Mariboru,.v Gradcu i. dr. posebne odseke in posredovalnice, po katerih iščejo nemški mojstri in drugi delodajalci mladino, posebno slovensko, za delo v svojih tovarnah in obr-tih. Stara reč namreč je, da je vse, kar je slovenske krvi marljivo in uporabno pri vsakem delu. A ta društva nimajo poštenega namena pridobiti naši mladini zaslužek, ampak hočejo napraviti iz nje janičarje — odpadnike. Slovenski fant se pri zagrizenih nemških, mojstrih in tovariših popolnoma pokvari: izgubi ljubezen do materinega jezika, do domovine, izgubi vero in tak človek je potem hujši kot najzagrize-nejši Nemec. Zatorej, stariši, bodite pazljivi in povprašajte poprej, predno daste svojega otroka kam v tuje mesto v uk. Mi imamo sedaj v vseh mestih naša društva, ki vam bodo oskrbela naslove poštenih mojstrov, katerim lahko slobodno zaupate svoje otroke.
š »Zadružna zveza« v Mariboru javlja vsem svojim članicam, da se dobi g. nadrevizorja Vladimirja Puše-njaka redno vsak ponedeljek ob uradnih urah v pisarni, Koroška cesta 5. Če pa želi kdo kak drug dan ž njim osebno govoriti, naj nekaj dni prej javi svoj prihod, da ga more g. Pušenjak doma počakati. Ker mora g. Pušenjak sam opraviti vse revizije in vso organizato-rično in drugo zunanje delo, ni mogoče, da bi bil več kakor en dan redno doma v pisarni.
š V Jarenini sc vrši v nedeljo, dne 28. julija, popoldne velika, narodna slavnost v čast Slomšek u. Slavnost bo v velikem štilu. Govori dr. Medved. Zabava bo taka, da menda na nobeni drugi veselici tako. Igrajo tudi dijaki in tamburaši. Slovenske gorice, meja in Mariboru, v nedeljo, 28. julija: vse v Jarenino! Čisti dobiček je za »Slov. Stražo«.
š Čudna moč solnca. V Kamnici pri Mariboru so se vršile dne 9. aprila občinske volitve, pri katerih so le s par glasovi večine zmagali nemškutarji in mariborski nemški purgarji nasproti slovenskim posestnikom. Slovenci so se radi nerednosti pri volitvi pritožili na namestnijo. Kakor slišimo, se je vršila dne 24. junija pri mariborskem okrajnem glavarstvu prva obravnava, pri kateri so prišle jako čedne stvari na dan. Pokazalo se je namreč, da mnoge glasovnice niso imele občinskega, pečata, kakor to dtoloča štajerski občinski volilni red. Predsednik komisije nem-škutarski nadučitelj Ilofbauer je kar med škrutinijem, to je med štetjem glasov pritiskal poljubno na glasovnice pečat. Pri razpravi je skušal to deloma zanikati, a je končno moral vendar priznati. Ta dični renegat jc tudi rekel uradnemu komisarju, »da je pritisnil, predno jih je izročil volilcem, na vse glasovnice občinski pečat, a ker so glasovnice ležale več dni na mizi v občinski pisarni, jc na nji sijoče solnco pe-
čatno barvo vzdignilo raz papirja in so bile tako glasovnice naenkrat brez pečata«. (Strašno salomonski odgovor štajerskega nemškutarja, kot znak njih neizčrpno modrosti.) Kamniško solncc mora imeti res čudno moč, da kar tako potegne nase mastno signirno črnilo slavnega kamniškega nemškutarskega županstva. Čudno je le, da to čudotvor-no kamniško solncc tudi ne posuši in popravi razdrapanih kamniških cest in jarkov. Šc bolj čudno pa je, da se učenjaki bolj ne pobrigajo za čudotvo-re kamniškega solnca. Kar patent sc naj vzame na ta čudež! Klobučar Bre-gar v Mariboru v Gosposki ulici naj suši svoje novoizdelane stare klobuke na tem solncu, pa bodo nekateri »izborili« narodnjaki iste še raje pri njem kupovali. Slovenstvo v mariborski okolici, zakaj ne privoščiš ljubeznjivim nemškutarjem več mirnih uric! Če se ti posušijo in od jeze popokajo, kaj boš pa imelo potem?
š »Slovenizacija« po poštnem ravnateljstvu v Gradcu. Pod tem naslovom se celjski listič »Deutsche Wacht« zaganja v graško poštno ravnateljstvo, ker si je usojalo postaviti v imenik telefonskih abonentov slovensko besedilo »Schillerjeva cesta št. 3«. Listič pravi, da v Celju ne eksistira nobena Šilerjeva cesta, ampak samo Schiller-strasse. Dalje čitamo, da bo mestni magistrat »ostro protestiral« proti temu »nezaslišanemu« činu graškega poštnega ravnateljstva. Naši privandrani nemškutarji naj se le potolažijo; sčasoma se bodo morali privaditi tudi slovenskih uličnih imen, saj je skoro polovica mestnih prebivalcev, kakor je pokazalo ljudsko štetje, — slovenska.
š Mladina ne v tujinol Iz Šmartna ob Paki se nam piše: Lansko leto se je podalo od tukaj v Meran na Južnem Tirolskem več fantov iskat zaslužka. Med njimi je bil tudi 19 let stari mizarski pomočnik, Franc Resnik. Dne 15. julija pa so dobili starši imenovanega žalostno novico, da je njihov sin storil v tujini nesrečno smrt. V noči od 14. do 15. t. m. so ga namreč neki tamošnji nemški pretepači umorili na grozovit način. Razbili so mu glavo, na vratu so mu zadali 5 centimetrov globoko rano ter je bil Judi po ostalem truplu poln ran, prizadetih po nožu. Po tem groznem dejanju so ga vrgli v neko mlako, kjer so ga drugi dan našli njegovi rojaki, seveda mrtvega. Nesrečnež je šel iskat boljšega zaslužka v tujino, pa je našel žalostno smrt. Naj bo ta dogodek v svarilo tistim, ki tako hrepenijo iti v tuji svet. Povsod je dobro, doma je najbolje, pravi pregovor, in res je tako! Toliko hvalisani nemški kulturi pa ta dogodek d d sramotno spričevalo.
š Iz odvetniške službe. Odvetniški koncipijent v pisarni dr. Rosine v Mariboru, dr. Jan, je odšel v Trst. Na njegovo mesto vstopi dr. Regali iz Ljubljane.
š Osebne vesti. Gospod France Makso Krambergar, posojilnič-ni tajnik itd. pri Lenartu v Slovenskih goricah, se jc preselil v Celje, kjer je prevzel tajništvo Ljudske posojilnice. Na njegovo mesto pri Sv. Lenartu je prišel gospod Kurbos iz Biša.
š Ponesrečil je v Podgorju pri Brežicah 151etni delavec Janez Kralj. En stot težek mlinski kamen mu je padel na levo nogo in mu jo zdrobil. Težko poškodovanega so spravili v brežiško bolnišnico.
š Zgodnji začetek. Iz Loke pri Zidanem mostu: Enega zadnjih večerov je sedel kmet Jože Martinšek z posestniškim sinom Mihaelom Strižekom na klopi pred hišo. K njima sc je pridružil tudi llletni Kari Kaluža ter poslušal njun razgovor. Martinšek mu je rer kel, naj raje gre domov, da ga mati ne bo kregala. Kaluža pa se ni zmenil za Martinškove besede, ampak je še naprej tam sedel. Ko ga je Martinšek vnovič opominjal, jc Kaluža vzel iz žepa nož ter ž njim zabodel Martinše-ka. Težko ranjenega so spravili v bolnišnico.
š Mariborski glavni kolodvor povečajo. Kakor poročajo listi, bodo razširili mariborski glavni kolodvor. Ze pred več časom se je vršil politični obhod radi razširjenja. S prezidavo in razširjenjem pa pričnejo koncem septembra.
š Umrl je v Studenicah pri Poljča-nah Miha Orešič, p. d. Vrešiček, obče-znani veseljak in humorist dravinjske doline. — Pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža je umrl posestnik in krčmar A n-t o n P a j 11 c r, brat č. g. župnika Iv. Pajtlerja. — V Laškem je umrl bivši posestnik Anton Terbovc, star 68 let. — V Mišjem dolu pri Sv. Lenartu nad Laškim jc umrl župan Ferdinand Trup cj. — Na Sevcih je umrl pri Sv. Marjeti Matevž Sluga, star 60 let,
š Ogledovanje živine. Sporazumno z okrajnimi odbori se bodo vršila letos šc sledeča ogledovanja živine: dne 27. avgusta v Ormožu, 28. avgusta v Slov. gradcu, 29. avgusta v Sevnici ob Savi, 30. avgusta v Celju, 31. avgusta v Kaplji vasi (v vranskem okraju), 2. septembra v Ljubnem za gornjegrajski okraj, 3. septembra v Velenju. Darila lahko dobijo le štajerski živinorejci. Vsak posamezni posestnik ima pravico za svojo odlikovano živino dobiti le eno darilo.
š Oddaja perutnine. Osrednji odbor štajerske kmetijske družbe bo tudi za leto 1912 brezplačno razdelil med ude kmetijskih podružnic čistokrvno štajersko perutnino. Udje podružnic naj vložijo takoj tozadevne prošnje pri svoji podružnici, katera jih mora skupno odposlati osrednjemu odboru vsaj do 1. septembra. Obenem pa morajo proš-njiki prošnji priložiti izjavo, da se zavežejo, da hočejo skrbeti za ohranitev čistega plemena. Prošnjiki dobijo, v kolikor bodo dopuščala denarna sredstva, vsak eno celo kurjo družino.
š Iz poštne službe. Imenovani so poštni oficijali Jože Kosi in Rajmund Ilubner v Celju ter Franc Jurin in Anton \Vagner v Ptuju za poštne nadofi-cijale.
Koroške novice.
k Delavsko društvo v Celovcu priredi v nedeljo, dne 4. avgusta t. 1. velik delavski shod v dvorani pri Trabesingerju. Ustanovilo se bo okrožje za Koroško »Jugoslovanske Strokovne Zveze. Pride gosp, državni poslanec Gostinčar iz Ljubljane. Vsi slovenski delavci in delavke iz Celovca, Št. Ruperta in okolice, pridite na shod in agitirajte za udeležbo!
AVSTRALCI PROTI GOVORNIŠKI POVODNJI V AVSTRALSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Iz Melbourna poročajo: Avstralska zbornica je sklenila postavo, ki določa, da smejo posamezni poslanci govoriti le 65 minut. Samo v izredno važnih slučajih smejo poslanci govoriti do 95 minut.
Rožne stvori.
Deset zapovedi uslužbencem. Neki londonski tvorničar je ukazal nabiti v svojih delavnicah deset zapovedi, ki slovejo: 1. Ne laži. Če lažeš, kradeš sebi in meni čas, končno se pa le vjameš. 2. Glej na delo in ne na uro. Dolgi dan okrajša delo. Če je tvoj dan kratek, se. podaljša moj obstoj. 3. Daj mi več, kolikor pričakujem, in dam ti več, kolikor pričakuješ. Če pomnožiš svoje delo, ti povišam plačo. 4. Ne delaj dolgov, če jih pa delaš, zapusti moj obrat. 5. Brezčastno dejanje ni slučaj. Dobri ljudje nikdar ne zapazijo izkušnjave, kadar jih obišče. 6. Zanimaj se zgolj za svoje stvari. Če to storiš, postaneš sčasoma samostojen. 7. Ne slušaj nikdar povelja, ki žali tvoje samospoštovanje. Delavec, ki krade zame, krade tudi meni. 8. Noč je tvoja. Če pa vpliva nočno življenje na tvoje delo podnevi in če napraviš le polovico tega, kar pričakujem, ostaneš pri meni polovico manj časa, kolikor časa si mislil, da ostaneš. 9. Ne pripoveduj, kar rad slišim, marveč kar moram čuti. Nimam slug za svoje samoljubje, marveč za svoj denar. 10. Ne mrmraj, če grajam. Če si vreden, da te poboljšam, si tudi vreden, da te obdržim. Zaman ne porabim nobenega časa.
Bosenske državne gimnazije. Mi-nolo šolsko leto je bilo na vseh treh državnih gimnazijah v Bosni, to je v Sarajevu, Mostaru in Tuzli 1226 učencev. Po veri jc bilo 426 (34-74%) pravoslavnih, 352 (2650 c/c) moliamedanccv, 372 (3034%) katolikov, 99 (807%) judov in 4 (0 34%) evangelikov. Učni uspeh jc bil koncem leta pri 947 učencih povo-ljen, 274 nepovoljen, 5 je ostalo neiz-prašanih. Najboljši so bili uspehi na sarajevski, najslabši na mostarski gimnaziji.
Promet v SueSkem kanalu. Uradne številke o prometu v Sueškem kanalu leta 1911 kažejo, da se jc zmanjšal bro-dovni promet vseh dežel, izjemoma Angleške, Turčije in Švedske, v prošlem letu, (ločim se jc promet teh treh dežel dvignil. Sueški kanal jc prebrodilo leta 1911 skupno 4858 ladij z registrirano čisto tonelažo 15 milijonov tonelat. Av-stro-Ogrski je v letu 1911 padel in sicer ocl 3 8 do 3 4%.
Bojazljivi Napoleon. Tudi Napoleonu je odnehalo junaštvo, ko mu je bilo treba izdreti zob. Tajnik guvernerja na Sv. Heleni, znanega Sira Hud-sona Lowe, podpolk. Gorrequer, je pisni v nekem pismu o ujetem »generalu Bonaparte«, kakor ga je Iludson Lo\vc imenoval, o neki zobozdravniški operaciji, ki jo je moral prestati Nanolcon.
»Pred kratkim jc zgubil en zob. To jo bilo prvo kirurgično delo, ki je bilo kdaj izvršeno na njegovi osebi in pri tej priliki je bilo njegovo obnašanje vse drugačno kot pa pogumno. Da so mogli izdreti bolni zob, je bil zobozdravnik prisiljen, da ga je pustil držati na tleli.« Tako postajajo tudi velikani majhni pred malenkostnimi bolečinami.
Pisalni stroj pri sodnijskih razpravah. Glasom ukaza justičnega ministrstva se bodo pri sodnijskih razpravah vpeljali pisalni stroji. Tudi zapisniki se bodo pisali na pisalne stroje.
Monopol zavarovanja življenja v Italiji. Koncem julija bi moral postati pravomočen od italijanske zbornico sklenjeni monopol zavarovanja za življenje. Tozadevni zakon pa še doslej ni sankcioniran, ker so ugovarjale inozemske vlade. Vsled tega zakona bi bile namreč močno prizadete tudi inozemske banke. Italijanska vlada je sicer obvestila inozemske zavode, da jo pripravljena plačati primerno odškodnino, ako odstopijo svoje pravice takoj državnemu zavodu. Inozemske zavarovalnice pa stoje na stališču, da je za-tako transakcijo potreba dovoljenja tudi od strani zavarovancev. V svrho rešitve tega konflikta so predlagali poslaniki tujih držav sledeči izhod: Pra-vomočnost zakona naj se uveljavi polagoma na ta način, da ostane sedanji položaj zasebnih družb do gotovega časa. Šele po preteku tega časa naj bi se izvedel monopol v polnem obsegu.
Aretirana komponistka. Iz Londona poročajo: Znano komponistko Ethel Smyth so aretirali, ker je na sumu, da je v zvezi z atentatom na palačo kolonialnega ministra.
Sleparije z voznimi listki na francoskih železnicah. V Grenoblu so z 2. t. m. aretovali nekega uradnika finančnega ministrstva, ki je ponaredil vožne listke za železnico Pariz—Lyon—Sredozemsko morje in spravil v promet.
Grozna nesreča v Ivovski pivovarni. V pivovarni v Lvovu je 22. t. m, zagrabila transmisija delavca Kiszko za lase ter mu potegnila vso kožo z glave. Ponesrečenca so prenesli umirajočega v bolnišnico.
Podraženje piva na Češkem. Kraljevina Češka je imela deželno doklado na pivo v višini 1 K 70 vin. za hektoliter, kar je prineslo leto 13 milijonov kron. Tozadevni zakon je bil v veljavi le do 31. decembra 1909., ker ga niso potem obnovili. Deželni odbor je zaradi tega izgubil v letih 1910., 1911. in 1912. letni dohodek 13 do 15 milijonov kron. To lepo vsoto so vtaknile v žep pivovarne in gostilničarji, ker so v zadnjih treh letih, ko nI bilo nobene deželne doklade na pivo, ravno tako drago prodajali pivo kot prej, ko je obstojal davek. V mnogih pokrajinah na Češkem so celo v poletju leta 1911. pivo podražili. Sedaj pa je mogoče, da bo češki deželni zbor po štiriletni ob-strukciji postal clelozmožen in uredil jezikovno vprašanje ter deželne finance. Ena prvih nalog češkega deželnega zbora je, da zopet uvede davek na pivo, ki ga mislijo zvišati od 1 K 70 vin. na 4 K. Kot računajo, bi stopil ta zakon že s 1. avgustom v veljavo. Zaradi tega so pa tudi na zborovanju v Pragi gostilničarji grozili, da bodo na dan otvoritve deželnega zbora zaprli vse gostilne in prišli z vsem svojim osobjeni pred deželni zbor. Razpoloženje gostilničarjev si lahko predstavljamo, ako pomislimo, da ne bodo prizadeti samo vslecl davka na pivo, ampak da jih tudi pritiska pivovarniški kartel. Kajti pred dnevi so sklenile kartelirane češke pivovarne, da zvišajo cene piva za 6 K pri hektolitru, če bo uveden v deželnem zboru davek na pivo. To pa kljub temu, da bo davek zvišan samo za 2 K 30 vin. Vrček piva bo torej na ta način za tri vinarje dražji. Pivovarniški kartel hoče torej izrabiti davek na pivo za to, da bo izžemal žepe prebivalstva, akoravno sc češkim pivovai'-nam ne gocli slabo. Kajti prva delniška pivovarna v I-Iebu jc izplačala zadnjo dividenclo po 112%, plzenska zadružna pivovarna po 81/j%, smihovska delniška pivovarna pa celo po 52 odstotkov. Kako pride prebivalstvo do tega, da mora množiti milijonske dobičke delničarjev?
Vinska trgovina med Avstrijo in Ogrsko. Od 1. januarja do 1. junija letos se je iz Ogrske in Hrvaške uvozilo v Avstrijo 604.294 meterskih stotov vina v vrednosti 24'7 milijona kron; izvozilo pa na Ogrsko 52.000 meterskih stotov vina v vrednosti 2'2 milijona kron.
Eksplozija na ruskem parniku. Iz Varšave poročajo, da je na parniku »Ploszeza-nien'<, ki plove po Visli, eksplodiral dne 21. t. m. kotel. Krov parnika je popolnoma razrušilo. En potnik je bil ubit, 20 oseb pa več aH manj težko ranjenih.
Grozna nesreča v tovarni. Iz Bukarešta poročajo: V cementni tovarni »Ti-tem« v Dudesti-Cioplea se je 21. t, m. popoldne zgodila velika nesreča. Snažili so
nek parni kotel, ko Je naenkrat nastala grozna detonacija. Eksplodiral je sosednji kotel in uhajajoča para je zadušila dva delavca, ki sta snažila kotel, medtem ko je tretji dobil hude opekline. Dva druga delavca sta bila lahko ranjena. Vzroka eksplozije še niso dognali.
Tatvine v sarajevskem artiljerij-skem skladišča. Iz Sarajeva poročajo, da je detekliv Mosmingcr izsledil dne 24. t. m. iz laboratorije artilerijskega skladišča ukradeni material. Pod nekimi drvami je našel železne žice in ostali material. Policija je nadalje poizvedovala in našla pri trgovcu Maut-nerju vreče z več tisoči kilogramov ukradenih stvari. Pri tatvinah, ki segajo več let nazaj, jo posredoval vojaški oficijal Bradt. Trgovec Mautner, pri katerem so našli listine o njegovi nepošteni trgovini, je izpovedal, da sta pri tatvini sodelovala Bradt in neki ubegli topničar. Prizadetih je v aferi tudi več drugih oseb.
Stoletnica Napoleonovega pohoda na Rusko. Praznovanje stoletnice Napoleonovega pohoda na Rusko leta 1812 ee vrši v Peterburgu 25. avgusta t. 1.
NOTRANJCI, — V NEDELJO V GO-RENJI LOGATEC I
Slomškova slavnost v nedeljo, dne £8. julija t. 1. v Gorenjem Logatcu bo kakor kažejo priprave in ljudsko zanimanje, res pravi Slomškov tabor. Lep orlovski pohod iz Dolenjega Logatca z godbo in zastavami na čelu, potem pa ljudski tabor pred cerkvijo, kjer bodo nastopili naši vrli poslanci in drugi govorniki, vse to mora vzbuditi v slehernem našem somišljeniku zanimanje za priredbo. Po zborovanju bo javna telovadba naših vrlih Orlov. Telovadi-šče v lepem grajskem parku je nekaj privlačnega in mičnega, vse v naravnem zelenju in senci. In v tem senčnatem gaju se bo vršila tudi po telovadbi velika ljudska veselica. Sodeluje vrla idrijska rudniška godba in društveni mešan pevski zbor iz Dol. Logatca. Src-čolov, vino, pivo, brezalkoholne pijače, mrzla jedila, torej z eno besedo izvrstna postrežba, za katero žc sedaj skrbe vrle gornjelogaške »Bogomile«. Za danes samo kličemo: Vsi domačini, vsa vrla sosedna društva, možje, žene in naša mladina: 28. julij je Vaš dan v Gorenjem Logatcu.
CERKVENI LETOPIS, c Pastoralna konferenca za deka-nljo Semič bo dne 29. julija v ponedeljek v Metliki. Prične se ob 10. uri dopoldne.
LluUUonske novice.
lj Deželni tajnik g. Fran Korošec je včeraj utonil pri kopanju v Savi pri Dolskem. Navadno se je peljal s popoldanskim vlakom kopat v Savo. Tudi včeraj je tako napravil ter se v valovih Save ponesrečil. Truplo g. Korošca so orožniki dobili v Savi pri Lazah.
lj V Petrovče na Štajerskem poroma v nedeljo naše ljubljansko krščan-skosocialno tobačno delavstvo. Odbor je poskrbel za poseben vlak, ki se odpelje iz Ljubljano v nedeljo, dne 28. t. m., ob 5. uri 20 minut z južnega kolodvora v Ljubljani. V Ljubljano se vrne poseben vlak zvečer ob 9. uri 44 minut. Kdor želi nedeljo, 28. t. m., prijetno preživeti med zavednim našim krščansko-socialnim delavstvom, naj poleti v nedeljo v Petrovče. Cena vožnji s posebnim vlakom 3 K 50 h. Vozni listki se dobe pri odboru »Podpornega društva« in iz posebne prijaznosti v četrtek in v petek tudi v trafiki g. Fr. Šoukala Pred škofijo. Na svidenje v nedeljo, dne 28. t, m., v Petrovčah!
lj Smrtna kosa. Umrli so v Ljub ljani: Sestra Lcopoldina Ohaba, usmi-ljenka, 70 let, Radeckega cesta 11. — Ana Šajn, soproga bivšega restavra terja na žel. postaji v št. Petru. — Ma rija Cerne, bivša mesarica, 70 let, Poljanska cesta 29. — Štefanija Kralj, hči železniškega strojevodje, 20 let, Hranil-nična cesta 9. — Ana Maher, postrež-nica, 59 let, Zalokarjeva ulica 8.
lj Na II. državni gimnaziji v Ljubljani jc razpisano mesto za matematiko fiziko s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Prošnje jc vložiti do 10 avgusta.
lj Vinska pokušnja se vrši dasnes °d 5. ure dalje v vinski kleti pod kavarno »Evropa«.
Ij Kdo ima kovčeg? Pred dlje časom je dala uslužbenka Ana Škoflek spraviti neki na Sv. Petra nasipu stanujoči stranki svoj kovčeg z obleko in perilom ter potem odpotovala v službo v neko drugo mesto. Dotična stranka se poživlja, da se čim preje zglasi pri policijskem uradu, kjer bode izvedela naslov škoflekove in potem proti povračilu stroškov kovčeg poslala lastnici.
lj Tatvina. Zidarju Jožefu Remcu je bila ukradena srebrna žepna ura z dvojnim pokrovom in srebrno oklopno verižico. Policija je tatu na sledu.
lj Našla se je verižica s spominskim obeskom. Kdor jo je izgubil, jo dobi pri najditelju Ulica na grad št. 1, pritličje.
lj Zaradi prepovedanega povratka
jc bila včeraj aretovana leta 1859 v Sv. Krištofu pri Celju rojena slaboglasna Helena Ivrezova. Oddali so jo sodišču.
ZA KRATEK ČAS. Obrekovanje ženskega spola. Hudo-mušnež je o moderni ženski zapisal tole krivo očitanje: »Ženska je samo tedaj srečna, če more vtakniti noge v preozko obutev, glavo pa v preširok klobuk.«
Brzojavka živinotržca. Jutri zjutraj bodo kozliči dospeli na kolodvor. Pričakujem tudi Vas tam. Jaz pridem šele dan pozneje, ker volov poštni vlak ne sprejme. Če potrebujete krav, mislite name!
Prebrisan deček. Karelček gre mimo grajskega vrta, pa se mu zazdi, da so hruške že dovolj zrele. Ne premišlja dolgo, marveč skoči hipnih nog pod drevo ter si nabaše žepe s sladkim sadjem. Ko jo mirno in brez strahu reže svojo pot naprej, ga pokliče čuvaj, ki ga je opazoval in ki ga je hotel na lep način dobiti v pest: »Deček, malo počakaj, ti bom nekaj povedal.« Karelček se pa odreže: »Saj ni, da bi morali otroci kot sem jaz, vse vedeti« ter jo popiše naprej.
Pazljivi Tonček. Teta: »Tonček, kaj pa počneš v šoli?« Deček: »Čakam, da je konec.«
Točen odgovor. Pepi: »Papa, zakaj so pa črne jagode bele?« Oče: »Zato, ker so še zelene.« — Učitelj: »Janezek, ali veš kam človeka pijančevanje pripelje?« Janezek: »V gostilno.«
Telefonsko in Drzolavno poročilo.
LAŠKA FAKULTETA V TRSTU SE VENDARLE USTANOVI?
Trst, 25. julija. Današnji »Piccolo« sodi na podlagi svojih informacij, da se bodo kljub protestu »Slovenca«, katerega navaja, na Revoltellijevi šoli otvorili juridični tečaji, in sicer na podlagi dogovorov med vlado in po slancema Malfatti in Gentili.
Trst, 25. julija. »Ecco del Friuli«, organ laške ljudske stranke, izjavlja, da se med vlado in laškimi poslanci res vrše pogajanja, da bi se ustanovili v Trstu na Revoltellijevi trgovinski šoli juridični tečaji, in sicer že v tej jeseni, ter bi dobili poslušavci usposobljenost za juridične državne izpite. — Vlada in namestništvo le izjavljata, da goto vega še nI nič sklenjenega. — Slovenski poslanci bodo morali stati na straži, da se kaj za hrbtom ne izvrši.
SPRAVNA POGAJANJA MED ČEHI IN NEMCI DO DECEMBRA ODGO-DENA.
Praga, 25. julija. Ker se pri spravnih pogajanjih med Čehi in Nemci ni mogel noben rezultat doseči, so sc pogajanja do decembra odgodila.
GRAŠKO OBČINSKO GOSPODAR. STVO.
Gradec, 25. julija. Vladni komisar je za leto 1912 znižal skupne potrebščine od 10,344.733 na 10,119.194 K, a kljub temu je deficita 523.316 K. Vladni komisar je iz visečega dolga nakazal za pokritje deficita 195.077 K ter je zvišal občinske doklade "na zemljiški davek od 23 na 50 odstotkov, na hišnonajem-ninski davek od 23 do 30 odstotkov, na splošni dohodninski davek od 40 na 45 oziroma 50 odstotkov.
HOMATIJE NA TURŠKEM.
Carigrad, 25. julija. Albanec Ferid-paša, kateremu se je ponudil portfelj notranjega ministrstva, je ponudbo odklonil. Vsled tega utegne zopet priti do ministrske krize in se domneva, da bo veliki vezirat prevzel Kiamil-paša.
Carigrad, 25. julija. Predsednik državnega sveta Kiamil-paša in mornariški minister Mahmud-Muktar-paša se pod pretvezo, da sta bolna, nista udeležila ministrskega sveta.
Carigrad, 25. julija. Tu je bil ustreljen na cesti Grk dr. Andonakis, član mladoturškega odbora. Morilca so zaprli. Umor je političnega značaja.
GOSPOD CLEMENCEAU SE BOJI KLERIKALIZMA.
Pariz, 25. julija. Clemenceau je pisal ministru Poincarčsu pismo, v katerem izjavlja, da je bil on vedno za razširjenje volivne pravice, toda vedno le s pogojem, da pripada zastopstvo absolutni večini, na kateri sloni republika. Clemenceau izjavlja, da ima Poincaresa za dobrega republičana, da 'pa jc Poincarčs republičane ločil v dva tabora, da se nasloni na reakcionarce. To da utegne imeti usodne posledice za deželo,
Pariz, 25. julija. V tukajšnjih političnih krogih se vzdržuje vest, da namerava republika zopet stopiti v diplo-matično zvezo v, Vatikanom, ker bi se sicer vprašanje misionstva v Maroku nikakor ne dalo rešiti v korist Francoske. Opaža sc tudi dejstvo, da vlada še ni porabila konfisciranih pobožnih ustanov v posvetne namene in se govori, da hoče vlada s tem v ugodnem momentu pritiskati na Vatikan, da bi v svrliG obnovljenja diplomatičnih zvez z Vatikanom Vatikan nc stavijal preostrih pogojev.
UPORNI VOJAŠKI AKADEMIKI.
Bruselj, 25. julija. Gojenci vojaške akademije, ki so bili vložili pritožbo, češ, da so jih pri dopustu prikrajšali in zahtevali, da se neki major odstrani, so sc spuntali, ker niso njihovim zahtevam ugodili in demolirali vse pohištvo ter je na dvorišče zmetali. Voditelje punta so zaprli in ostale upornike s silo pomirili.
ANGLEŽI SO NERVOZNI.
London, 25. junija. V današnji seji nižje zbornice je mornariški minister lorcl Curcliill zoper govoril o potrebi pomnoževanja mornarice z ozirom na Nemčijo. Dočim bo Nemčija leta 1913 imela 13 dreadnoughtov, jih bo Anglija imela 18.
KONGRES JUGOSLOVANSKIH ODVETNIKOV.
Belgrad, 25. julija. Odbor zveze jugoslovanskih odvetnikov je sklenil v svoji zadnji seji vplivati, da pristopijo vsi slovanski odvetniki v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Stari Srbiji, Makedoniji, Črnigori, Slavoniji, Hrvaški in Bolgariji k zvezi. Obenem se je sklenilo, pričeti s pripravami za kongres jugoslovanskih odvetnikov.
SMRTNA KOSA.
Trst, 25. julija. Umrl je soustanovitelj in odbornik »Čitalnice« pri Sv. Jakobu Angelj Bizjak, c. kr. pismo-noša.
Bruselj, 25. julija. Starosta belgijskih jezuitov P. Van It i c n je umrl, star 95 let. P. Van Rien je v društvih organiziral 100.000 belgijskih delavcev.
VODNI REZERVOAR POČIL.
New York, 25. julija. Pri Envasu v Pennsylvaniji je počil vodni rezervoar in je 40 delavcev utonilo.
KLIENT USTRELIL ADVOKATA. New York, 25. julija. Nek klient jc ustrelil na cesti advokata dr. Fcttrc-cha, ker je njegov proces izgubil. Morilca so zaprli.
STRAH PRED NEWYORŠKO POLICIJO.
New York, 25. julija. Priče v procesu zoper morilce lastnika igralskega salona Rosentala se iz strahu pred policijo nc upajo izpovedati resnice.
PONAREJEVALCI DENARJA V LIZBONI.
Lizbona, 25. julija. Policija je tu zaprla 18 ponarejevalcev denarja. Vodja bande se imenuje Martin.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Čas opazovanja	Stnnjo baroni o trn v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	IColio	rt i® s a Ti >
9. zveč. I 735-2		19-7	brezvetr.	jasno	
7. zjutr.	7360	15-4	sl. jug	jasno	0 0
2. pop.	734-4	24-7	m. jug	pol.obl.	
se
Srednja včerajšnja temp. 199°, norm. 19-9°.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 25. julija 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11-46
Pšenica za april 1913 ....	li'79
Rž za oktober 1912.....9-37
Oves za oktober 1912 ....	8"92
Koruza za avgust 1912 ....	7 77
Koruza za maj 1913.....
Redka prlHkal
Zelo dober
se poceni proda n £ vogalu Sv. petra ceste, vhod Radeckega cesta.
ip m, slif, mm (lino), mm ulica sto. 1
se vljudno priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za
preslikanje cerkva v vseh slogih,
Nadalje sc izvršuje v Ljubljani
slikanje društvenih odrov
in izgotovljene dekoracije se postavljajo na mestu. — Na željo se izvršujejo potrebni načrti že naprej po najnovejši sestavi in najnižji ceni.
2314____Učenec se spreime tako}!
Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša pre-Ijubljena mati, tašča, sestra, stara mati, gospa
v
Marija Cerne
zasebnica
danes zjutraj ob pol 4. uri naglo v Gospodu zaspala.
Pogreb rajnice bode v petek dne 26. julija 1912 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 29, na pokopališče k Sv. Križu v lastno rakev.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljana, dne 24, julija 1912,
v	v-
Žalujoča rodbina Cernetova.
Prvi poRtcbni ruvofl Jo« Turk, 2815
Primorske vesn.
p Uboj v Pulju. iz Pulja poročajo: Ko sta se v torek zvečer vračala težaka Glavčič in Filipčič iz neke tukajšnje kavarne domov, sta se med potjo sprla.
V	tem prepiru je Glavčič tako udaril Fijipčiča za tilnik, da sc je ta takoj nezavesten zgrudil na tla. Glavčiča je policija aretovala, pobitega pa so z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico, kjer je umrl, ne da bi bil prišel zopet k zavesti.
p Okrajna bolniška blagajna v Gorici je izpremenila svoja pravila, da se odvzame nadzorovalna oblast prve stopinje goriškemu magistratu in se jo poveri c. kr. okr. glavarstvu. To je pameten sklep. Magistrat je šikaniral do zdaj blagajno, kolikor je mogel. Ura-doval je lc italijansko, slovenski delavci in delodajalci so imeli velikanske sitnosti, ker ne umcjo italijanščine.
p Zaradi vohunstva so aretirali v ponedeljek na Srednjem nekega Koper-čana. Ker se je pa dognala njegova identiteta, so ga baje že — izpustili.
p Pred goriškim okrožnim sodiščem se je vršila v ponedeljek pet ur trajajoča razprava proti 1-4- do 10 letnim tatovom Rudolfu Fabjanu, Josipu Furla-niju, Frančišku Cugliatiju, Frančišku Brajniku in Alojziju Batističu, ki so kradli kokoši, gnjati, vino, pivo, oblačila, dragulje, denar itd. Prvi je bil obsojen na 18, drugi na 8, tretji na 10, četrti na 13 in peti na en mesec ječe.
p Zaradi tatvine v sovodenjskem župnišču so zaprli 17 letnega Petcjana, ki je potepuh prve vrste in je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. Ta fant ne prenočuje doma, ampak se klati ponoči okoli, spi v kmečkih senikih ali pa kopah na polju.
p V št. Andražu pri Gorici začne poslovati s 1. avgustom nov poštni urad. Za poštno upraviteljico na to mesto jc imenovana M. Tomažič, dosedanja upraviteljica pošte v Lokavcu pri Ajdovščini.
p Spomin na Vis. Iz Pulja poročajo: Kakor je bilo poroČano, se je darovala v spomin na slavno zmago pri Vi-su tudi na trdnjavi »Maria Louis« slavnostna sv. maša, katero je daroval vojni kurat Langsfels. Te spominske maše se je udeležilo v prvi vrsti trdnjav-sko topničarstvo. Prisostvovale so pa tudi razne druge vojaške dcputacije. Letos je bila ta spominska slavnost še posebno krasna, ker ji je prisostvoval tudi poveljnik vojne luke, admiral pl. ttippcr, sobojevnik one slavne bitke, katere zmago se je ravno praznovalo. Admiral pl. Ripper je po službi božji navzočim častnikom in moštvu poklical v spomin junaške čine bojevnikov iz 1. 1866. pri Visu ter v jedrnatih besedah očrtal važnost Jadranskega morja za celo našo monarhijo. Osiveli admiral je sklenil svoj pomembni govor s tem, da je poživljal vse navzoče, dati za d b r a m b o naše A d r i j e tudi življenje, če bo treba, nakar jc sledil trikratni »Ilura!« na cesarja.
* Finžgar, »Naša kri«, igrokaz v 4. dejanjih. Založila »Katoliška Bukvar-na«. Cena 1 K 40 vin., vez. 2 K 50 vin. To je dosedaj naša najboljša ljudska igra, ki bo budila povsod ljubezen do naše krvi in zaupanje v njeno nevsah-Ijivo moč. Koder jo bodo igrali, pustila bo sled za seboj, kajti z njo nam je pisatelj podal kos naše domače zgodovine v živi krepki besedi.
Trgovski učenec
r dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino z meš. blagom Alojzij Plnter v Slov. Bistrici. Učenec mora tukaj trgovsko šolo obiskovati kar je velikega pomeua.	2380
V	najem .se oda, radi preselitve
hiša
y, lepim vrtom. V hiši sc nahaja stanovanje obstoječe i/. 4 sob, dveh kabinetov, predsobe, kuhinje, shrambe, 2 kleti in verande. Zelo pripravno za kakega upokojenega duhovnika, ker je cerkcv le par minut oddaljena. V neposred-nji bližini se nahaja tudi kopališče. Več so poizve v Kopališki ulici št. 8., Trnovsko predmestje.	2287
Deček, 14 let star, ki |c dovršil 8 razredov ljudske šole, želi vstopiti kot
trgovski vajenec
v večjo trgovino v Ljubljani ali na deželi.
Več pove g. Ivan Soklič, trgovec s klobuki, v Ljubljani, Pod Trančo. 2294 3-1
Učenec
iz boljše hiše, kateri ima veselje do trgovine se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri I. MODIC, Novavas pri Rakeku.	2,101
Pianino
tvrdke L h o t a s 7 oktavami se ceno proda. Poizve se pri upravi „Slovenca" pod št. 2211.
Kupi se takoj
posestvo
z večjo hišo (gradičem) v bližini železnice in farne cerkve. Prednost ima prijazna lega na Dolenjskem. Ponudbe na upravništvo .,Slovenca" pod »Gradič št. 2269."	2269 3—1
Velika češka zavarovalnica na žiuljenie
sprejme v vseh krajih na Kranjskem
1 in asviziier
na provizijo in tudi na stalno plačo. Pogoje jako ugodne. Posebno prilično za pensioniste, trgovce, gostilničarje i. t. d. Ponudbe na Poštn i predal Št. 243 v Trstu 1.	2297
Cen na
Ako se naznani, kaj se potrebuje, pošljem vsakemu ostanke dobre domače tkanine, kot: kanafase, oksforde, cefirc, platno, tkanine, del ene, krizete, brisače, saten, pisano tkanino itd., franko po povzetju
40—50 m I. kakovost K 17-— 40—50 m II. kakovost K 22-—
Fran Maršik, domači tkalec,
Češka Čerma, pošta Nachod, Češko.
UM se i
lep
rjavi
(Forstehund, Englische Setter).
Lastnik ga dobi pri Karol Gorjupu v 2307	Trbovljah 1.
Vsled družinskih razmer
se proda
v zelo prometnem kraju na Gorenjskem. Isto obstoja iz hiše z gostilno, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in gozdov." Proda se vse skupaj ali posamezno. Kje pove upravništvo »Slovenca« 2278	pod štev. 2278.
raco
za tapetniško ofert iii
dobrega hlapca
IVAN ČERNE, tapetniški mojster in zaloga pohištva Ljubljana, Dunajska cesta 28.	2308
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: t prekrasno pozlačeno 30 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, ter 31et-nlni pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju
prusko - šlezijska izvozna tvrdka
A.GeSby Krakov 340.
Za neugajajoče denar nazaj. 3734
ia
se da odstranili brez joda s sredstvom, ki jc jc izumil nek ozdravljcuec, četudi so bila brez vspelia vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vposlatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt. 1857
Kemični laboratorij Faracelsus Sternberg, Morava.
2284 3-1
za trgovino z mešanim blagom se Išče, da je poštenih starišev, da ima potrebno šolsko izobrazbo in da je sposoben za trgovino. Pogodba učne dobe ugodna. — Ivan Vahčič, trgovec Cerklje p. Krško, Dolenjsko.
^IIZZIIZZM
Poziv na p. t. duhovščino!

Morsko kopališče Gradeč pri Ogleju
Kakor prejšnja leta, jc hiša duhovniškega podpornega društva „Pio Sovvegno" na razpolago tudi letos meseca junija, julija in avgusta odpo-titka in razvedrila potrebnim duhovnikom. Cena za hrano in postrežbo jc zelo zmerna. — Pojasnila daje pred-sedništvo „Pio Sovvegno" v Gorici (Corte S. llario 7).	1872 1
N K N M
M K
Ml. tušem, uoBuami
Stari trg 28

trgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, podobami in zrcali po ===== najnižjih cenah -.....
se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za lastno
V umetno Izdelovanje \9 slikanih cerkvenih oken.
Načrte in proračune na željo. - - Solidna postrežba.
S® 153
Vsi, Si ste siri možje i« očetje! ^^
JIM Mete m\ 10 marlev m teden žrtvovati za svojo oziroma za priJiodsssost svojih otrok?
Potem pišite .,Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haasea o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
V!w nrprlmpfp 70l07ifi!flck0 sfrnlro
Vse predmete letaraske stroke
dobite najceneje pri

Peter Majdič, Celje.
1251
Postrežba točna!

4 Solidno blago !
Št. 17.233.
Z a zgradbo uo?!ounda za ZgarnJI Tuhinj, polit, okraj Kamnik, na 23.324-39 S
proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože
do 19. aosusta 1912 ob 11. uri opoldne
podpisanemu deželnfemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Zgornji Tuhinj."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Itazventega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovamih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Punudbi je priložiti tudi seznam jednotnili cen za vpeljavo hišnih vodovodov.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah za znesek 4 K 50 vin.	o20l
Od deželnega adbtsra kranjskega
v Ljubljani, dne 23. julija 1912.
Kranjska deželna banka p
^ deželnem duorcu
uhod v Gosposki ulici 2.
Obrestuje hranilne vloge po
47.°/.
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici polaletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4%%
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4%%
kn
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke usak dRtaunSk o« psS 3. ure da-poldne do i. ure popoldne.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha Moškerc.