DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
^itlriTa muiVSoT	Vnrf'H 6etrf?!e	Ak0 i* ta dan praznik, izide »DOMOLJUB"
— Spisi in dopisi Zj le poltjo'Vm' DOMoiTuC^uf^t^ »^enca« ga dobivajo zastonj, v seme i Ahih ulicah At 2 mZT^.i »UUMULJUBA*Ljubljana Trnovo-, naročnina tn inserati pa opravništvu v semen *KW ulicah At. 2. — Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se
_ttska <lvakrat, '» M kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je le veliko ceneje.
v. 14.
V Ljubljani, 18. julija 1889.
Imetnik II.
Razvijaj se krepko zastava naša!
Končane so večinoma volitve v deželne zbore; vršile so se z različnim vspehom. V Istri smemo ž njimi biti zadovoljni: zatirani Slovani so si v istrskem deželnem zboru priborili večino v kmečkih občinah, imeli bodo svojega zastopnika v deželnem odboru. Nasproti pa so vse dobro misleče iznena-dile volitve na Češkem, kjer so si v kmečkih občinah pridobili večino Mladočehi, tisti ljudje, katerih zastopniki so na Dunaju v državnem zboru najgrje in najstrastneje govorili zoper katoliško cerkev in zoper versko šolo, ki so v Pariz poslali zastopnike pozdravljat stoletni spomin francoske prekucije, tisti, ki bi raje danes, kakor jutri prestopili v razkolno rusko cerkev, tisti, katerih rovanje je cesar sam v zadnjem času dvakrat obsodil. Ko je dr. Mahnič pred nekaj meseci pisal o razmerah med Staro- in Mladočehi rekoč: mladi črv žuga v kratkem spodjesti stare veje in reklo se bo: glorija staročeška je bila, tedaj so se spodtikali nad temi besedami mnogi Slovenci in Čehi. In danes po volitvah? Kdo ima prav? Ali ne dr. Mahnič? Kot katoliški Slovani moramo razmere na Češkem prav iz srca obžalovati.
Tudi na Slovenskem so ponehale volilne borbe, bile so posebno vroče na Kranjskem, najbolj živahne pa v Ljubljani, kjer je kar čez noč splezal na konja zastopnik »Slavije" g. Ivan Hribar proti dosedanjemu poslancu g. A. Moše-tu. — Obžalovati je sicer, da se volitve niso vršile gladko brez volilne borbe, a kdor pri nas natanko pozna razmere, ve, da to skoro ni mogoče in kdor tega ni hotel do sedaj verjeti, dokazale so mu popolno zadnje, posebno ljubljanske volitve. — »Narodovci" vpijejo, da so vsega krivi nekateri razposajeni, posebno mladi duhovniki, ki se vtikajo v stvari, ki jim nič mar niso, zadnji čas hočejo
zvreči vso krivdo na prevzv. knezoškofa ljubljanskega. — »Domoljub" pa pravi: Prepirov in bojev so krivi tisti, ki so zapustili zastavo, pod katero so se Slovenci edini bojevali za svoje pravice. Na tej zastavi stoje zapisane besede: Vse za vero, dom, cesarja! To je naša, domača, stara zastava in edino pod to zastavo bomo zmagovali edini Slovenci. »Narodovi" kričači so pa to zastavo vrgli med staro šaro in hočejo, da bi vsi Slovenci isto storili. Načela nas torej ločijo o najvažnejših vprašanjih, kedo bi se pač Čudil, da je med nami mnogo nasprotja. Da so »Narodovi" pisci res zatajili staro slovensko zastavo, zato le nekaj dokazov iz najnovejšega časa.
Ko se je svet katoliški in drugi pripravljal slovesno obhajat zlato mašo Leona XIII., ko so mu celo neverniki pošiljali svoje darove v znamenje spoštovanja, tedaj se je drznil »Narod" imenovati papeža »izvrg človeštva", to je zadnjega, nič vrednega človeka — smeti. — Ne dolgo potem je široko-ustno hvalil, kako radodaren je ruski car, rekoč: »Carje daroval 30tisoč rubljev za katoliško katedralno cerkev v Varšavi, kaj se je dalo ali storilo za pravoslavno cerkev v Serajevu ?" kakor da bi ne vedel cel svet, da ga ni bolj radodarnega in dobrotljivega vladarja, kakor je ravno naš cesar, ki nobenega razločka ne dela pri delitvi darov med svojimi podložnimi. In kako je žalil nedostojno in popolno brez vzroka našega knezoškofa o priliki cesarjevičeve smrti, to nam je še vsem znano iz škofovega pastirskega lista in ravno zadnje dneve spet slika našega knezoškofa kakor najbolj nevarnega sovražnika Slovencev, ter ga dolži, da neresnično poroča na višjem mestu o naših razmerah. Kaj pomaga, da je »Slovenec" po pojasnilu škofovem vse to pojasnil in da se raz-
vidi iz pojasnila, da naš knezoškof ni le nikoli nič govoril proti pravičnim zahtevam Slovencev, da je marveč zanje govoril? .Narod" si misli: Malo smo ga pa le očrnili, nekaj madeža že ostane. Tdko spoštovanje ima .Narod" do papeža, do cesarja, do Škofa; ali se bo kedo še čudil, ako dan za dnevom z blatom okidava zavedne katoliške može, posebno duhovnike? In ako kdo zagovarja papeža, cesarja, škofa ali može, ki jih »Narod" napada, precej kriči: Glejte ga razposajenca, nemir dela med Slovenci, kam bomo prišli, če ne bomo edini! Kdo bi se tukaj ne spomnil basni, ki pripoveduje, kako je jagnje volku vodo kalilo? — Kdo torej mir kali, kdo zdražbe dela, kdo ljudstvo tira v pogubo? Tisti, ki se kot katoličani nečejo vklanjati zapovedim katoliške cerkve, tisti, ki s svojim prenapetim »narodnim" vpitjem vzbujajo pri višjih sum , da nismo Slovenci zvesti avstrijski podložni, tisti, ki delajo za dom s tem, da ostudno, nenravno gnojnico pretakajo po svojih listih
in ž njo osmraj^jo lepo, pošteno slovensko zemljo, ker v ljudstvu majejo spoštovanje do postavne, svetne in cerkvene oblasti.
Miru si želi vsak Slovenec, a poštenega mjru, pridobljenega s poštenimi pripomočki. Mir je mogoč le tedaj, &ko se zopet Slovenci združimo pod staro našo zastavo, da hočemo delovati za vero, dom cesarja. Kdor se ne vstopi pod to zastavo, on je naš nasprotnik, naj bo domačin ali tujec, ž njim je mir nemogoč, on je grobokop slovenskega naroda in če je domačin, tem nevarnejši je. Polovičarstvo, miš-maš politiko so obsodile zadnjo volitve posebno na Češkem in jo bodo prihodnejše še bolj; po verskih nazorih se bodo v prihodnje delile stranke, tega tudi Slovenci nikari ne prezirajmo, zato: Razvijaj sc krepko zastava naša!
Naj stresa grom, naj strela vdarja, Za vero vse, za dom, cesarja!
Kaj je novega po svetu?
Najbolj so nas Avstrijce zadnje tedne zanimale novice o volitvah za deželne zbore; o kranjskih volitvah omenimo tukaj le toliko, da bo v zboru 25 narodnjakov liberalnih in konservativnih, 11 nemških liberalcev in prevzv. knezoškof ljubljanski, vseh 37 poslancev. — Zadnji tedni so bili za tužno Istro in njene slovanske prebivalce pomenljivi. Italijani so mislili, da imajo oni pravico v Istri gospodovati, Slovenci pa tlako delati; volitve v deželni zbor isterski so prepričale Italijane, da Slovan hoče imeti
Listek.
„Pri treh kronah,"
Ni davno, kar so na Dunaju podrli znamenito staro hišo, v kateri je bila starodavna gostilnica »pri treh kronah". Predno se hiša spremeni v prah, vredno je, da se omeni dogodbica, ki se je o času Dunajskega kongresa ali shoda tukaj dogodila, ko sta med drugimi pri našem cesarju Francu I. bivala tudi ruski car Aleksander I. in pruski kralj Friderik Viljem III. - V prostih urah so ti vladarji radi zahajali na sprehod, da so spoznavali vesele in prijetne Dunajčane in njih šege ter navade; večkrat so se tudi preoblekli v navadno obleko, da jih ljudje mso poznali in da so sami toliko manj moteni lahko prišli med množico.
Nekega dne reče ruski car našemu vladarju • .Veliko prijetnih prizorov sem že videl med pri-
iste pravice, kakor jih imajo Italijani, da nefe biti več trpeča raja brez pravic. Priborili so si namreč 11 poslancev v deželnem zboru, od katerih jih je osem odločnih Slovanov, trije pa bodo Slovanom pravični. Pred 20 leti niso imeli Istrijani nobenega slovanskega zastopnika v istrskem deželnem zboru. Drug še bolj pomenljiv dogodek je pa ta, da je šel v pokoj tržaški cesarski namestnik Depretis, ki je kakor mdra slonel na primorskih Slovanih ter kolikor le moč zaviral njih napredek. Ko so se volitve
prostim ljudstvom; nekaj pa še nisem videl, o čemur sem doma že večkrat slišal."
»In kaj bi to bilo?" vpraša ga cesar Franc.
»O dunajskih prodajalkah sadja slišal sem že veliko pripovedovati, kako zgovorne in bistroumne so, da jim ni moč priti do konca. Rad bi se tudi o tem prepričal; kje bi se to pač najložjezgodilo?"
»Aha," pravi cesar avstrijski, »vi bi radi spoznali Dunajske klepetulje na trgu za sadje. No, o tem prepričati se ni težko, toda nekaj vam moram povedati: Vi bi znali pri tej poskušnji take dobiti pod nos, da bi Vas žalile, zatorej rajše to pustimo."
»Ne, ne, moj dragi! tega ne opustim, saj to ravno mene veseli, da se mi Človek pokaže popolnoma kakoršen je v svojih navadah in po svojem značaju; to vrsto žensk jaz moram poznati," pravi ruski vladar odločno.
»No, če hočete to imeti na vsaki način, se Vam jaz vdam. Da spoznate to vrsto ljudi, Vam ni treba daleč hoditi, saj najbolj znana izmed njih prodaja
izvršile v smislu Slovanom ugodnem, precej se je slišalo: Depretisa so vpokojili, čas zanj je potekel, Slovani so mu zrasli čez glavo. Bog daj, da bi vsaj sedaj Slovani dobili v Istri pravičnega namestnika, ki bi kakor presvetli cesar, z enako pravičnostjo in ljubeznijo ukazoval Slovanom, kakor Italijanom. — Na Goriškem so se z malo izjemami volitve vršile prav mirno in so bili večinoma vsi od volilnega odbora priporočeni kandidati tudi izvoljeni; v zboru je torej razmera med Italijani in Slovenci ista, kakor prej; obojih je nekako enako število. — Na Češkem imajo Mladočehi po zadnjih volitvah v deželnem zboru nad 40 svojih poslancev, Staročehi nekaj nad 50, velikoposestniki, ki glasujejo večinoma s Staročehi, 70 in nemški liberalci 70. Večina bo torej še konservativna, a bo le majhna. — Na Tirolskem imajo katoliki tudi po novih volitvah večino, dasi so izgubili nekaj sedežev. — V Galiciji bo v novem zboru nekaj več Eusinov, kakor prej, tudi so semtertje namestu plemenitih veleposestnikov volili kmečke zastopnike. — Delegacije so na Dunaju končale svoje delo dne 12. t. m. Kakor cesar v začetku, tako je tudi minister Kalnoky omenil, da je nevarnost gledd vojske velika, vendar upa, da se bo modrosti vladarjev posrečilo, to nesrečo za narode odstraniti. — V Brnu, v Ljubnem in po drugih krajih se delavci še vedno kujajo in treba je bilo
poslati v one kraje mnogo vojakov, da se ohrani mir. Delavci tirjajo večje plačilo in manj ur dela na dan. Kdor ve, v kako žalostnih razmerah žive večinoma delavci po tovarnah, se temu uporu ne bo čudil, zakaj tudi delavec je človek in zasluži, da se ž njim ravna človeško, ne pa živinsko. — Nemški cesar jako rad popotuje; sedaj je na Norveškem, nazaj gredoč obiskal bo angleško kraljico in se vrnil domu, da v sredi avgusta sprejme v Berolinu našega cesarja. — Na Francosleem se vse pripravlja za uove volitve; ministri trosijo veliko denarja, da bi zopet svoje pristaše spravili v zbornico, vendar katoličani upajo, da bode v novi zbornici večina poslancev konservativna. — Srbi so 29. junija slovesno praznovali 5001etni spomin vojske na Kosovem polju, v kateri je bilo srbsko cesarstvo porušeno od Turkov. Ta spomin so posebno s tem obhajali, da so mladega kralja Aleksandra mazilili. Metropolit Mihael, ki se je vrnil iz Rusije, dela z vsemi silami na to, da čem preje dobi ruski vpliv prvo besedo na Srbskem. Za Avstrijo to gotovo ni koristno, vendar je še vedno upati, da bodo previdnejši med srbskimi veljaki odstranili veliko nevarnost, ki jim preti od te strani. — Iz Sudana prodirajo proti Egiptu Mahdijevi vojaki, s katerimi imajo mnogo opraviti Angleži, ki z vojaki ondi branijo deželo in vzdržujejo red.
ml
Kaj je novega po Slovenskem?
Kranjsko. V Tržiču so podrli stari Jarovž" in ravno na tistem mestu bodo postavili novo župnijsko
poslopje, ki bo po velikosti enako staremu. — Na sv. Petra in Pavla večer so v Lomu nad Tržičem
blizo tukaj pred dvornimi vrati; to je .Možančgar-jeva Katica', nje jabolka, posebno .možančgarji', so izvrstni, a jezik ujen, pravijo, je tako dolg, da mu ne pride do konca nihče."
„To je izvrstno", vsklikne Aleksander; „samo kako začeti, da bo babela začela govoriti."
„0 to ni nič težavnega," pravi cesar Franc. „Ako se hočete prepričati, kako jej teče jeziček, pojdite, Veličanstvo, tje, vprašajte jo, po čem da prodaja ,možančgarje' in ponudite ji polovico ali tretjino denarja manj, kakor bo ona zahtevala, s tem jo precej spravite v ogenj."
„Dobro," pravi ruski car; „precej bom to po-poskusil, saj zdaj je ravno prišel čas, ko grem vsaki dan na sprehod."
Vladarji so se ločili. Franc I. se je vrnil v svoje sobane; ruski car pa se obleče v navadno, priprosto obleko, v dolgo popotno suknjo ter odide skozi dvorna vrata na trg; kdor ga ni poznal, rekel bi bil soditi po njegovi krepki postavi, to je kak vpokojen vojak
— stotnik. Kmalu pride do prodajalnice, kjer je sedela MožanČgarjeva Katica obdana od vseh strani z lepimi jabelki.
„Žena, kako kaj prodajate, kako?" začne car pogovor s prodajalko. „No tako, tako," pravi Katica; „vse bi še bilo, ko bi ti-Ie tuji gospodje v cesarskem dvoru vsega tako ne podražili."
„No" pravi Aleksander, »zahvalite Boga, da imate tako imenitne tujce v mestu, saj kolikor več je takih tukaj, toliko ložje prodajate svojo robo in toliko več denarja pride med ljudi."
„To že," pravi Katica, „vendar tudi blago se tako podraži, da ga človeku tudi za lep denar ni mogoče dobiti; povem vam uaravnost, da sedaj jaz v svojo škodo prodajam, le da ljudi za-se pridržim za prihodnje boljše čase; zato me tudi vsi poznajo in vedo, da se sadje pri meni dobi najbolj poceni."
„No, potom bova pa tudi midva lahko napravila kupčijo, ako se pri vas dobi sadje najbolj po
14*
fantje pili špirit, so se stepli iu Gašpar Moglič je z nožem v srce zadet umrl v malo trenutkih. — Snuje se tudi pri nas slovensko bralno društvo. Načelnik osnovalnemu odboru je hišni posestnik gospod Simič, udov se je že oglasilo 52. — Osnovali smo tudi »Vincencijevo družbo", kateri je na čelu gospod administrator F. Spendal. — V Gozdu v fari Križe pri Tržiču so dobili dva nova zvonova; ker je tam le malo ljudi in so med njimi večinoma le bolj revni, zato so drugi dobrotniki k temu pripomogli. Bog vsem povrni. — V Naklem so 7. t. m. slovesno umestili novega g. župnika Fr. Kometa. Slovesnost sta poslavila tudi iz Ljubljane gosp. kanonika Urbas in Jeran, ki sta povišala isti dan službo božjo. Na-klanska fara se je ta dan pomladila in odela v sva-tovsko krilo; hvala zato gre vrlim Naklanom, posebno pa g. administratorju Ivanu Lavrenčiču. — Strela je ubila 6. t. m. pri sv. Duhu v starološki župniji žensko, ki je hitela z motiko na rami s polja domu. — VOrehku Šmartinske župnije pri Kranju je strela vdarila v gospodarsko poslopje, ki je pogorelo. — V Št. Petru na Notranjskem so postavili nov križev pot, katerega je blagoslovil provin-cijal preč. o. Evstahij Ozimek. — V Polhovem Gradcu so ustanovili »prostovoljno gasilno stražo". Nujno smo bili tacega društva potrebni. Vasi je mnogo, hiše skoraj vse s slamo krite, nekatere so še celo lesene. Gasilnih priprav pa nismo imeli prav nikakoršnih. Dobrotljivi Bog je sicer obvaroval našo občino vsacega večega požara, vendar ne smemo radi tega brez skrbi biti. Da bi le naše novo društvo dobilo dovolj podpornikov in dobrotnikov, potem si bode že lahko napravilo potrebnega orodja. Delu-
ceni. — Koliko bi pa jaz vam dal za to-le posodo .možančgarjev?'" vpraša Aleksander.
»Ej, kaj bote dali? Petdeset krajcarjev, pa jih imate!" reče prodajalka.
„0 to je pa strašno drago; dvajset krajcarjev dam, pa tudi ne vinarja več, ako hočete; vi pravito, da je pri vas sadje najbolj poceni, jaz pa menim, da je ni med vsemi prodajalke, ki bi tako drago držala svoje blago, kakor vi. Torej dvajset krajcarjev, ako hočete!"
Sedaj je bilo dosti. Kakor povodenj vsule so se na neznanega kupovalca psovke vsakovrstne, s pestmi mu grozi, da naj se spravi od nje proč, da ni zato tukaj, da bi se kdo iz nje norčeval itd.'itd. Ne vem, kakošen bi bil konec, ko bi ne bil med tem prišel neki gospod, ki je slišal silno vpitje raz-jezene Možančgarjeve Katice. Ko pogleda tujca, na katerega se vsiplje toča zabavljic, spozna ruskega carja in ves prestrašen zgrabi ženo za roke rekoč-»Za božjo voljo, Katica, kaj delate; ali ne poznate'
jočih udov šteje že 47. V četrtek 11. julija pripetila se je v naši občini velika nesreča. Jera Ternovec, 57Ietna žena, je šla za živino nabirat listja. Splezala je na drevo, a vlomila se ji jo menda suha veja in padla je na skalovita tla, ter so ubila. Dobili so jo mrtvo.
iz Ajdovščine, 10. julija. — Pazite na otroke! Vreme, ki nam je do sedaj nagajalo, se je vstano-vilo, zato vse hiti s košnjo in vozi seno pod varno streho. Neki kmet jo danes pripeljal voz sena v Ajdovščino in skoraj na sredi trga blizo kavarne izpregel voliče. Hitel je na travnik še po drugi voz, da bi po gladki cesti oba skupaj peljal na svoj dom. Otroci so pa kmalo okoli osamelega voza in eden potakne ožgano žvepljenko v seno, ki se takoj vname. Tako velicega plamena otrok ni bil navajen, zato zbeži in tudi drugi otroci se strahoma razgube, le eden ima še toliko poguma, da gre v kavarno škodoželjno zatožit svojega soigralca, da je zažgal seno. Gosti i. tudi drugi ljudje hitri k ognju ali kako gasiti, ko »ode blizo ni? Potegnejo voz do Hublja in ga zvrnejo v vodo. Druge nesreče ni bilo, kakor le precej strahu in škoda, katero ima posestnik na senu. Ko bi bile hiše s slamo ali z dilami krite, bi bila pri pekočem solncu nevarnost za celi trg. Pač glasni opomin starišem: Glejte, da neskušcni otroci ne dobe vžigalnic v svoje roke!
Sečovo pri sv. Križu tik Slatine. (Nemškuta-rija se poslužuje tudi tujih rok. Prošnja za slovensko šolo in njeni nasledki.) Naše Sečovo, lepa prijazna vasica tik Slatine, je sicer slovenska, a — žalibog — je nalezljiva bolezen, živa kuga ubogim Slovencem, tudi tu že pričela razsajati.
da je ta gospod ruski car Aleksander; nehajte vendar s svojo jezo in nikar sami sebe ne onesrečite."
»Kaj?" zakriči razjarjena Katica, misleč, da se tudi ta gospod ž njo norčuje, »kaj, cesar bo ta, ki se toliko boji za par grošev; verjemi ti, jaz ne morem. Lep cesar to! He, soseda" — obrne se k sosedni prodajalki — »prinesi, prinesi sem svoj lonec in posadi ga mu na glavo, da bo ta cesar tudi krono imel na glavi; potem ga bomo saj poznali. Ha, ha!"
Tedaj se car Aleksander ni mogel več vzdržati, na glas se zasmeja in prav vesel odide, ko se je popolno prepričal, da ni bilo obrekovanje, kar se mu je pripovedovalo o Možančgarjevi Katici.
Ko nadaljuje svojo pot, primeri se mu zopet nekaj posebnega. Komaj jo namreč zavije okrog vogla, precej zagleda čvrstega ruskega vojaka v paradi. Videlo se je, da je vojak tujec, ker se je tako zvedavo oziral okrog sebe, kakor bi prav ne vedel, kje da je.
Aleksander car se mu približa, rekoč: »Kakor vidim, vi nekaj iščete." Mladi vojak se začudi, ko ga
Nahajajo se namreč že »človeški izmečki", ki hočejo po vsej sili „tajč". To so tako zvani „posilinemci" ali z eno besedo nemčurji. Med drugimi občinami je tudi naša enkrat za slovensko šolo prosila. Okrajni glavar ptujski se je hotel o šolskih zadevah sam prepričati in je prišel zategadelj na Slatino. Nemudoma so prišle občine skupaj. Ker so pa bile na prašanja nepripravljene, odgovarjale so različno. Glavar jim je na srca govoril in nemščino čez vse hvalil. Dale so se—žalibog — tri občine premotiti; med temi tudi Sečovo. — Pri tem pogubnem početju se je najbolje odlikoval naš znani možicelj „Teček". Po njegovem načrtu morala bi biti šola „rajntajč*. pa — človek obrača, Bog obrne — njegova se ni spolnila in če Bog da, se tudi ne bo. Zato je poskrbel vrli prednik našega sedanjega župana, zato skrbi sedanji, ki je vreden svojega prednika, kateri županuje sedaj v Sečovem. Krepko se ustavlja vsemu, kar po nemškem diši, in trdno upamo, da bode svojo dolžnost do Boga in do ljudi, svojih vrlih Slovencev, vestno spolnjeval. Bog ž njim!
Dobrna. Dne 26. junija vršila se je volitev občinskega odbora. Izbrani so gg.: Brauner mlajši, dekan Gajšek, Karba, J. Kok, Koprivnik, Korenak Jakob in Josip, Orosel, dr. Paltauf, Pintar, Brezlja-nov, Pušnik, Kamšak, Rihtar, Kožar, Švent-Sedel-šek, Tratnik. Višnjan, Zidar. K volitvi občinskega predstojnika je prišlo 15 odbornikov; 13 glasov dobil je dozdanji župan Kok, a 2 Jakob Korenak, ta je pozneje bil izbran za prvega svetovalca. — Ob enem naj se hvaležno spomnimo še tistih vrlih odbornikov, ki so letos čast odstopili mlajšim gospodarjem. To so gg.: Blažiš, on je v občini, potem kot volilni
na Dunaju nekdo pozdravi v domačem ruskem jeziku ; precej je spoznal, da mora ta gospod biti kak ruski častnik. Spoštljivo ga pozdravi ter mu reče: „Prosim, ali bi bili tako prijazni, da bi mi pokazali, kje da je cesarski dvor, kjer sedaj stanuje ruski vladar Aleksander? Grof Neselrode, ruski kancler, mi je naročil, naj mu nemudoma osebno izročim nekaj važnih pisem."
„Sedaj carja ni doma," pravi Aleksander, vesel, da ga mladi vojak ne pozna, „ni še četrt ure, kar je šel iz J.oma po mestu na sprehod; kake dve uri se vselej sprehaja, torej stopite z menoj nekoliko na sprehod, potem Vam pokažem pot v cesarski dvor." — Dolgo časa hodita po trgu, se raznovrstno pogovarjata. Naenkrat se oblastno obrne Aleksander k vojaku rekoč: „Sedaj mi dajte svoja pisma, ker sem jaz car ruski in tudi vaš gospodar!"
„Vi ste naš vladar," vsklikne častnik, „ha, ha, ta je lepa. Kaj pa hočete z menoj ? Jaz vam pisem ne izročim."
mož ob času volitev v deželni in državni zbor vselej nepremakljivo stal na strani konservativcev, ki se za pravico in resnico vojskujejo pod geslom: „"Vse za vero, dom, cesarja", in sedaj 751etnemu starčku že od minole jeseni nagaja noga, katera ga je v mladosti kot mnogoletnega vojaka nosila po raznih krajih sveta; ne manje zaslužen in v javnih zadevah izkušen je M. Kok; najdaljno pot so k občinskim sejam imeli Jevnišek, Gradišnik in okrožnik, ter da so tudi oni svoje dolžnosti v javnem življenji vsestranski izpolnovali zvesto in vestno, razumeva se pač že samo ob sebi, saj so po celi občini itak na glasu kot možje-poštenjaki. In za vse dobro vnetega državljana tolaži upanje, da bodo, kakor podoba kaže. nasledniki oustopivših odbornikov hodili po istem pravilnem potu v blagor občini in milej domovini.
S hribov pri Dobrni. Otroci Cerkve in matere Slave svetima bratoma Cirilu in Metodu svojo hvaležnost razodevajo med ostalim tudi tako, da žgejo krese. Kresji plamen podi nočno temo. Sveta apostola sta pa med našimi predstariši razpodila veliko nevarnejšo noč, razpodila temoto neverstva s tem, ker sta jim bila s pomočjo blagoglasnega jezika slovenskega prižgala luč nauka Kristusovega in krščanske omike; poleg cerkve postavljala sta šole, naj bi si Slovan s knjigo v roki bistril um, da bi zamogel spoznati in zvedeti, kako da na tem svetu mora delati za svojo srečo časno in večno; cerkev in šola bile ste združeni z vezjo ljubezni, kakoršna je ljubezen med materjo in hčerjo. Kar se tiče našega kraja, nas je lotos v predvečer praznika slovanskih apostolov izpod strehe izvabilo pokanje topičev na
„Ne bojte se in popolnoma se name zanesite: Jaz sem Aleksander I., car ruski!"
„ Dragi gospod, z isto pravico smem tudi jaz reči: Jaz sem cesar kineški."
„Lahko to rečete in zakaj bi tudi ne mogli biti kineški cesar?"
Med tem jima pride neki gospod nasproti; Aleksander Stopi precej k njemu, prijazno se pozdravita, bil je pruski kralj Friderik Viljem III., ki je tudi v navadni obleki hodil po mestnih ulicah.
»Gospod častnik, ta gospod je pruski kralj Friderik Viljem III."
„Ha, ha," pravi častnik, ki ima vse za veselo šalo, „to je vedno lepše. Sedaj smo že trije vladarji tukaj. Eden je ruski car, drugi je pruski kralj, tretji je kineški vladar. — Za Boga, to se ne zgodi vsaki dan, da bi se trije vladarji srečali peš na mestni ulici. Vesta, gospoda, da bo naša šala dobila svojo krono, pojdimo v to-le gostilnico, da pri čaši dobrega vina potrdimo zvezo treh toliko močnih vladarjev."
Vinah. To je okolica, kjer je tekla zibelka domoljubnemu in še v mladeniškej dobi leta 1864 v Laškem trgu umrlemu pisatelju Pukmajstru. Po vzgledu sv. Cirila in Metoda je srce, ki je pred petindvajsetimi leti prenehalo biti, bilo vneto ljubezni do ljudstva slovenskega. V rojstvenem kraju blagega pokojnika si poleg kresa videl krasni križ, ki se je svetil od devete ure do blizo polunoči. To-piči so se glasili tudi pri kresu na Božnikovem robu blizo toplice. Kresji plamen je dalje, kolikor se je videlo, švigal na griču Razgorškem, nad Kotom, Klancem, vrh Gruševca, a dva kresa žarila sta se ob njegovem vznožju, vse v občini Dobrnskej. Ud zatopliškega hribčeka razlegalo se je prijetno petje moškega zbora. Med tem .se je spodaj v dolinici se-šlo toliko gledalcev in poslušalcev, da se je med njimi nabral čeden venček pridnih deklet, tudi 0110 so si izvabile milodoneče glasove svoje. Nebo je bilo jasno, večer krasen.
Lemberg. Naš kraj spada pod faro Novacerkev. Ta je o svojem času imela tri podružnice, namreč cerkve: sv. Janeza Krstnika na Visorah, sv. Tomaža na Leudeku, sv. Katarine v Lembergu. Leta 178? je gosposka v Gradcu zaukazala, da se morajo po-
dreti vse tri cerkvice. Prvo in drugo so do tal raz-rušili in je sedaj tam navadni poljski »križ" ali majhna kapelica. Kjer je stala cerkev lemberška, tam je pa danes klet in druge gospodarstvene shrambe; starega zida, ki je podlaga poslopju, še ob cesti opaziš okoli dva metra na visoko. In menda še ni petdeset let, odkar so v obližji na drugem prostoru sezidali novo cerkvico v čast sv. Katarini. Tukaj je letos dne 30. junija bila Jepa" nedelja. Toda veselju se je prililo tudi žalosti, ko so častiti gosp. kapelan Rom po pridigi bili omenili še smrti prevzvišenega gospoda knezoškofa, ki so leta 1839 iu 1840 pri Novicerkvi služili kot duhovni pomočnik; govornik so povedali glavne črtice iz življenja sedanjega pokojnika. Za sledeče jutro bilo je določeno mrtvaško opravilo v farnej cerkvi. A ila se tudi v naši podružnici verniki spominjajo nekdanjega kateketa in spovednika, je nekdo sprožil misel, naj bi se, ker se je popoldnevna služba Božja vršila samo v farui cerkvi, naj bi se ob šesti uri zvečer zbrali v tukajšnji podružnici, da se zasebno opravi ,molitvena ura" za rajnim knezom, ako bi še kaj potrebovali naše pomoči. Vspeh: Sosedje so se k pobožnosti sošli v obilem številu.

Cerkev in šola.
Nagovor sv. Očeta.
Dne 30. junija so sv. Oče v posebni seji zbrali okrog sebe kardinale, da vpričo njih naznanijo svojo žalost in svoj stud zaradi slavnosti Gior-danu Brunu odpadniku ua čast napravljene. Komu
namreč je veljala slavnost: odpadniku, krivovercu, ki je ostal trdovraten do smrti; hvalevrednega ni imel nič posebnega na sebi: on ni bil učenjak, zakaj kar so že drugi pred njim učili krivih naukov, teh se jo poprijel in jih trosil med svet;
Car ruski in kralj pruski sta se prav od srca smejala priprostemu govorjenju ter res gresta ž njim v bližnjo gostilnico, kateri so rekli: „Pri treh kronali." — Tu trčijo na zdravje imenitni gostje in car pravi: „Škoda, da ni blizo kanonov. ki bi naznanjali, da si sedaj trije vladarji nazdravljajo ,pri treh kronah'." „Oj temu lahko odporaoreino," pravi častnik, potegne pištolo izza pasa ter vstreli skozi okno. (Še mnogo let potem so tujcem to okno kazali domačini.) Strel je spravil hišo v nered in zato gostje vstanejo; ko hočeta vladarja plačati vino, jima častnik tega ne dovoli ter sam plača, češ kineški cesar ima največ denarja!
Prav iz srca sta se smejala vladarja, ko so šli iz gostilne proti cesarskemu dvoru ter se še vedno prijazno razgovarjala s častnikom. Toda kolikor bolj se bližajo dvoru, toliko več ljudi spoštljivo pozdravlja gospode. Častniku je jelo vroče prihajati, mislil si je, kaj pa, ko bilo vse to res? Kmalu zagleda pred seboj generalnega guvernerja iz Odese, pod katerim
je on nekdaj služil; zelo se prestraši, ko ta stopi pred njegovega spremljevalca, se globoko prikloni ter ga nagovori z besedo: »Vaše Veličanstvo svetli car."
»Milost, mogočni gospodar," pravi častnik ves preplašen, ko se prepriča, da je s svojim carjem vganjal take burke.
»No, ali mi bote sedaj izročili svoja pisma?" reče car in s prijaznim smehljanjem odslovi prestrašenega častnika.
Se tisti večer je dobil častnik povabilo na cesarjevo večerjo, češ kakor je rekel car, da mu povrne, kar je zanj plačal v gostilnici »pri treh kronali". — Ta dogodek ni škodoval mlademu častniku, bil je pozneje eden prvih generalov ruske armade.
Pri večerji je car Aleksander vesel pripovedoval, kaj je čez dan doživel s svojim častuikom in pa pri prodajalki sadja. »Kar je res, je res", sklenil je car svojo pripoved: »Možančgarjeva Katica je res posebna ženska."	Vtld."
njega niso zaljšale lepe čednosti; zakaj sprijenost njegova, ki se je kazala v življenju in spisih, znana je vsemu svetu in globje človeka skoro ue more strast pokopati; on ni storil nič posebnega za blagor človeštva; laž, zvijača, strast, prilizovanje, samoglav-nost, to so bili pripomočki njegovi, s katerimi je zaničeval cerkev in poštenje. — Kdor torej tacega človeka poveličuje in mu stavi spomenike, tak kaže, da želi vse ljudi take imeti, tak dela za to, da se ljudje popolnoma ločijo od Boga in da križ Kristusov poteptajo z nogami. In ako mu postavijo spomenik v Rimu, kjer prebiva namestnik Kristusov, to moramo reči, da je to razdjanje na svetem mestu.
Ta slovesnost pa kaže, da sovražnikom cerkvenim ni le na tem, da bi papežu vzeli vso posvetno oblast, te sedaj že nima več, ampak da hočejo papežu vzeti tudi duhovno oblast, z besedo, da hočejo zatreti stolico sv. Petra. — Iz tega vsakdo spozna, kako neznosno je stanje sv. Očeta v Rimu in nič se ne ve, ali bodo mogli tam ostati, ali ue bo bolj kazalo mesto zapustiti iu poiskati si varnega bivališča. Na koncu svojega govora opominjajo posebno italijanske škofe, naj pojasnujejo vernikom te razmere in naj bodo pripravljeni za sv. vero vse, tudi svoje življenje dati.
Škof Strossmayr Leonu XIII.
Ob priliki, ko so sovražniki katoliške cerkve odkrili Jordanu Brunu spomenik, ter s tem smešili cerkev iu papeža, pisal je hrvatski biskup Strossmayr prelepo pismo sv. Očetu, v katerem izreka v svojem imenu in v imenu svojih vernikov stud nad brezbožnim početjem brezvercev in prostozidarjev, s katerim so poslavili duhovnika odpadlega od vere, propadlega nenravnosti, brezbožnega in obljubam svojim nezvestega samo s tem namenom, da cerkev in papeža vpričo celega sveta zaničujejo, kakor so ob svojem času brezbožneži zaničevali Kristusa. Zadnje binkoštne praznike nismo samo videli, kako zaničujejo v Rimu prostost, dostojnost in veljavo papeževo, bali smo se tudi za varnost in življenje sv. Očeta. Vse to sem binkoštno nedeljo pojasnil svojemu ljudstvu in mu naročal, naj goreče moli, naj Srcu božjemu izroči cerkev in papeža, da se prej približa konec grenkih poskušenj. — Na to pismo je škofu kardinal Rampolla odgovoril v imenu sv. Očeta, kako jih veseli, ko vidijo, kako ž njimi čutijo, trpe katoličani vsega sveta in da jih ravno take izjave navdajajo z upanjem, da bi Bog prikrajšal britkostne dneve, s katerimi poskuša in čisti verne na zemlji.
Šola in učiteljstvo.
„SIov. Narod" prav surovo napada učitelja in župana iz Železnikov g. Levičnika, ker je vrednika
„Domolj.u volil v Kranju pri volitvi v deželni zbor, ter povprašuje: kako more učitelj kaj tacega storiti? Kdor voli g. Kalana, pravi modri mož, ta ni vreden, da bi se sploh imenoval učitelj. — Na take surovosti pametni ljudje ne odgovarjajo, zato o tem najbolje molčati, a pojasnimo naj prav na kratko, kake nazore ima „Domolj." vrednik o šoli in učiteljstvu.
On želi in deluje na to, da bi iz šol prihajali starišem pokorni, zvesti, pridni in podučeni otroci, cerkvi vneti verniki in cesarju vdani podložni. Učiteljstvu je torej namen otroke vzgajati v versko-nravnem duhu, gojiti v mladih srcih ljubezen do Boga, do cerkve, do cesarja in domovine, veselje do naukov, do lepega nravnega življenja in sicer naj to učiteljstvo dosega z besedo iu z lppim vzgledom.
Ker pa te vspehe najbolje in najgotoveje doseže verska šola, kjer duhovnik in učitelj složno in v istem duhu po navodilu potrjenem od cerkve in države vplivata na mladino, zato se bori za versko šolo prepričan, da verska šola najtočneje izpolnuje namen šolske vzgoje.
Menim, da tacih nazorov o šoli in učiteljstvu se ni treba nikomur sramovati, ne učitelju in ne duhovniku. Hvala Bogu, da je po Slovenskem še mnogo učiteljev, ki so istih misli, ki v lepi slogi z duhovniki delujejo vneto in vstrajno za versko - nravno vzgojo slovenske mladine, kar sem skusil na vseh petero krajih, kjer sem kakor katehet sodeloval v šoli z gg. učitelji. In to spričevanje mi bodo gotovo vsi gg. učitelji, moji nekdanji šolski tovariši, v Pre-dosljih, Predvoru, v Preski, v Cerkljah in na mojem sedanjem bivališču dali, da ni nikdar najmanjša nesloga zavladala med nami in da smo povsod delovali v najlepšem soglasju.
„Narodovo" strašilo je torej v sredi votlo, okrog kraja ga pa nič ni. Cemu razpor delati med učitelji, ako ga ni potreba? Kdo torej seje seme raz-pora med narod?
Duhovniške premembe v ljubljanski Škofiji. Prestavljeni so čč. gg. kapelam: Valentin Bernik iz Kranjske gore v Mošnje; Franc Vrhovšek iz Sodrašice v Kranjsko goro; Alojzij Pehani iz Križevega pri Kostanjevici v Sodra-šico. — Č. g. Franc Rozman nastavljen je kot duhovni pomočnik v Knežaku. — Č. g. Alojzij Bobek je imenovan župnijskim oskrbnikom v Godoviču; č. g. Valentin K 1 o b u s pa gre iz Godoviča za kurata na Slap. — Posvečevanje maš-nikov bilo je v Ljubljani včeraj, bode jutri in v nedeljo. — Nove sv. maše bodo peli letos sledeči gospodje iz četrtega leta: Bojanec Anton, 11. avgusta v Št. Petru pri Novem mestu ; Cudrman Ivan, 4. avgusta na Trsteniku pri Kranji; Havpt-man Peter, 28 julija v Dolu; Hiersclie Fran, 4. avgusta v Horjulu; Košir Fran, 22. julija na Rožniku; Mauring Janko, 28. julija na Igu; Mensinger Josip, 28. julija v Po-čatkih na Češkem; Pele Ivan, 28. julija v Ribnici; Plečnik Andrej, 28. julija v nunski cerkvi v Ljubljani; Smolnikar Luka, 4. avgusta v Spodnjem Tuhinji; Šmid Anton,
11. avgusta v Smartnem pri Kranji; Vidergar Vincenc, 4. avgusta v Moravčah; Žagar Josip. 4. avgusta na Tre-belnem; Železnv Alojzij v Vel. Ždikovu na Češkem. Iz tretjega leta; Bezeljak Janez, 28. julija v Logu pri Vipavi; Birk Fran, 4. avgusta pri sv. Petru v Ljubljani; Čekal Ferdinand. 28. julija v Vobratan-u na Češkem; Novak Matija. 28. julija v Pod zemlji pri Metliki; Piber Iv., 4. avgusta na Bledu; Schiffrer Ludovik. 4. avgusta pri sv. Jakobu v Ljubljani; Šiška Janko. 11. avgusta pri sv. Petru v Ljubljani. - V lavautinski Škofiji, Č. g. Josip Osterc, do-sedaj pri sv. Tomažu tik Velike nedelje, pride za kapelami v Cirkovice; na njegovo mesto gre novomašnik č. gosp. Fr. Moravec. Novomašnik č. g. Ant. Medved pride za drugega kapelana v Šoštanj; f. p. Ivan V reže pa v Šoiartin pri Slov. Gradci. - Umrl je č. g. Jos. Hernah, duhovnik v pokoji, v Remšniku dne 29. junija. — C. g. Jakob Mar-
zidovšek, c.kr. vojaški kapelan v Zadru, pride na pnako mesto v Gorico in t. g. Fr. Danko, c. kr. vojaški kapelan v Mariboru, gre v Celovec. — Primicije. Letos posvečeni g(). spodje bodo svoje nove maše obhajali; dnd 12. julija: gosp. Hrano Hurt v Mariboru v cerkvi sv. Alojzija; 14. julija: gg. Peter Zadravec pri Mariji Snežni, Jožef ZagajSclTprl sv. Martinu pod Vurbergom; 21. julija; gg. Jožef Cerjak v Podsredjo, Jožef Gunčer v Slov. Bistrici, Fr. .lanožič v Kapelah pri Brežicah, Fr. Ogrizek pri sv. Križi poleg Slatine, Alojzij Urban v Vuhredu; 28. julija: g. .Št Pivec v Laporji; 4. avgusta: gg. J. Bogataj v Stariloki, M. Medved v Cirkovcah, Janez Munda v Ormoži. Janez Rotnar v Lembahu: 11. avgusta: g. Ant. Ve te rn i k pri sv. Jožefu v Celji in 18. avgusta: gg. Alojzij Šuta pri sv Bolfanku v slovenskih goricah, Franc Valenko pri sv. Marjeti nižje Ptuja.
Gospodarske in obrtnijske stvari.
Kako *boljšati i>itno vodo v vodnjakih.
Vzame se dobro žganega, prav listavega in luknji-čavega oglja. Z nitjo poveže se kakih dvajset večjih kosov v jeden šopek ali zveženj. Naredi tri take zvežnje. vsacega obteži z 2 kilograma težkim, čistim kosom kamnene soli. Te spusti potem na treh raznih straneh vodnjaka v vodo. prav na dno. Cez tri dni bode voda čista kot kristal in dobra. To ravnanje ponavlja naj se na leto tri do štirikrat, zlasti pa spomladi. Soli ni treba rabiti vselej, ampak le enkrat, k večjemu dvakrat v letu; oglje naj se potem obteži s kameni ali luknjičavo opeko. Oglje se tako napoji in nasrka nesnage, salpetra, apna, gipsa itd., da dobi težo premoga in lahko nekaj let v vodnjaku ostane, ker vedno le več ali manj služi kot cedilo, in če druzega ne, vsaj brani, da se gošča iz dna ne dviga, kadar sesalka ali pumpa deluje.
Pomirjenje čebel. C e čebelui roj obsedi na jako neugodnem kraju, od koder ga je težko omesti ali otresti, se čebele navadno zelo razhude in pikajo. V tacih slučajih omanem si jaz roke z meliso, poprovo meto ali pa konjsko meto in tudi po telesu si obesim teh zelišč, tudi v sito jih položim, in potem morem brez nadlegovanja delo dovršiti. Tako se mi je vsedel svoj čas roj v velik trnjev grm in ko sem ga hotel venkaj vzeti, so čebele neznansko pikale; zatekel sem se k svojemu pripomočku in čebele se niso več upirale. Tudi pri združevanji te dišeče rastline dobro služijo. Ce jih prejšnji dan položimo v panje, katere hočemo združiti, se združenje dobro izvrši.
Po svetu žanjejo celo leto. Žetev se ravna po različni gorkoti in legi dežel prav različno, tako da ga ni meseca v celem letu, da bi kje ne želi. Januarija meseca, ko je pri nas vse pod snegom, žanjejo pšenico v Avstraliji, Novi Zelandiji in v ne-
katerih krajih argentinske države, februarija začno v vzhodnji Indiji in zgornjem Kgiptu in jo vedno bolj proti severu gredoč končajo meseca marca. Na bregovih Egipta, v Siriji, na otoku Cipru, v Perziji, Mali Aziji, Indiji. Meksiki in otoku Kubi žanjejo pšenico v aprilu. Meseca maja imajo svojo žetev Algirija, Srednja Azija. Srednja Kina. .lapan. Marokko, Teksas. Klorida. Junija žanjejo Ogri. Turki, Cilki, južni Rusi, Lahi, Spanjci. Portugalci, Fran-cozje, na jugu Kalifornije, južne Združene dr/.ave, Lujizijana itd. V juliju žanjejo pri nas v Avstriji, na Nemškem, \ Švici, Rusi. Poljaki. Avgusta žanjejo v Belgiji, llolandiji, na Angleškem, v Kolumbiji. Septembra meseca na Škotskem, Švedskem in Norveškem, kjer končajo žetev drugih pridelkov meseca oktobra. Severna Avstralija, Peru in južna Afrika imajo žetev v novembru in ko mi Božič obhajamo decembra meseca, žanjejo v Hili, v kraljestvu Rirma in v Južni Avstraliji. — Ne prosimo torej zastonj: Daj nam danes naš vsakdanji kruh.
Ohlajevanje kletij. Veliko se včasih greši pri prezračevanji kletij. Namen prezračevanja je, da se ohranijo kleti hladne in suhe, a pogosto se ta namen čisto zgreši in klet postane vsled napačnega prezračevanja topla in vlažna. Hladilni prostori prezračijo naj se le tedaj, kadar je zunanji zrak hlad-neji ali k večjemu malo topleji, kot notranji zrak. Kolikor topleji je zrak, toliko več vlage ima razkro-jene v sebi, in kolikor hladneji, toliko bolj je vlaga zgoščena. Če se hladilna klet zrači v kakem gorkem dnevu, se zdi zunanji zrak, dokler se premika, pač hladen; a ko klet napolni, ga notranji hladneji zrak, s katerim se pomeša, shladi, vlaga se zgosti, se vsede na stene ter curlja po njih navzdol. Tako postane klet vlažna in prav kmalo zaduhla. Da se to prepreči, naj se odpirajo okna le po noči, in sicer
t
kolikor moči pozno. Ni se treba bati, da bi nočni zrak slabo uplival, ker je ravno tako čist, kot opol-danji in mnogo bolj suh. Ta hladni zrak stopi potem v prostore in se po njih pretaka. Pred solnčnim vshodom naj se okna zopet zapr6, čez dan naj ostanejo zaprta in pokrita. Ako je zrak v kleti vlažen, osuši se lahko popolno, če so vanj postavi odprta posoda z svežežganim apnom, ki kakor znano, željno nase vleče zračno vlago.
Varujte koristne živali! Kmetovalec in sadjerejec pač še ne poznata svojih prijateljev. Neusmiljeno pohodi ta krešiča ali brzca, ki gosenice po drevji razjeda, drugi preganja sove in kanje, dvoživke in plazavce. Krote, žabe in v vodi živeči pupki, črno in rumeno lisasti močeradi itd. so prijatelji, ki zaslužijo, da je varujemo in gojimo, ker polove toliko gosenic, črvov in ličink. Enako koristne so gaščarice ali martinčki in slepci, ki žro polže, črve, hrošče in muhe. Našo hvaležnost zaslužijo tudi netopirji, ki z odprtim kljunom letajo po zraku in
polove celo množico škodljivih ponočnih metuljev, hroščev in druzih žuželk. Krt zalezuje podzemeljski mrčes, in en sam par požre na leto vsaj dvajset tisoč črvov in ogrcev. Kmetovalčeva prijatelja sta tudi rovka (špičmoht) in jež, slednji celo strupene kače ugonablja. Koristna je tudi podlasica, ki polovi mnogo več mišij, kakor mačka.
Gojenje klinčkov aH nageljnov. Po leti prelomi klinčkove vejice v kolencu, ovij tako sadivno mladiko z mahom ali travo, vtakni jo brez daljnega obotavljanja v zemljo in jo prepusti naravi, dokler ni dobra za presaditi. Le redko se ta način ponesreči, in vsaka mladika se hitro močno ukorenini.
Proti ušem na rožah in pritlikovcih priporoča neki vrtnar to-le: Vzemi dve dobri pesti pelina, vlij nanj 1 liter vrele vode ter ga pusti tako stati, da se voda shladi od 12—15 stopinj R. Vzemi potem veliko, široko skledo in potopi v to tekočino ušive vejice. Ker se z 1 litrom tekočine ne stori veliko, treba je je več pripraviti, če imamo mnogo ušivih rastlin.
Razne vesti.
(Silna predrznost.) »Slov. Narod" je zopet surovo napadel našega prevzv. knezoškofa, češ, da od njega preti Slovencem velika nevarnost. »Slov. Narod" piše, da knezoškof hodi po Dunaju okoli ministrov in pripoveduje, da slovenskega jezika ni, da v vsaki vasi drugače govore, celo pridigarje ne razumejo, češ, čemu se bodete ozirali na Slovence? Škof sami so naznanili, da to ni res. To je vsak Slovenec že brez tega vedel; da bi namreč škof, ki se tako prijazno v domači besedi pogovarja z ljudstvom, ki pri vsaki priliki rabi v svojih nagovorih slovenski jezik, ki tako vzgledno deluje za blagor svojih vernikov, da bi on kedaj le besedico zinil proti pravičnim zahtevam Slovencev, tega nobeden pameten človek ne more verjeti. — Ali se bo še kedo čudil, da isti „Narod" tako grdo napada druge duhovnike, ako še škofa ne pusti pri miru? — Sploh moramo čestitati načelniku »Narodne Tiskarne" dr. Ivanu Tavčarju in njega »senci" g. Iv. Hribarju, katera se smeta ponašati, da se še nobeukrat poprej ni iz-kidalo toliko smrdljivega blata in ostudne gnojnice iz »Narodne Tiskarne" med slovenski svet, kakor v zadnjem času, za nju vlade. G. Železnikarju se vidi, da to je njegov element. — Le tako naprej v blagor domovini!! To so vam zlata vredni rodoljubi, ki s podlimi spisi kvarijo ljudstvu versko in nravno čutilo! Naj jih take Sava odnese tje, kamor jim srce hrepeni!
(Poročilo ljubljanske gimnazije) omenja, da je podučevalo v latinskih šolah 35 učiteljev v 21 šol-
skih razredih. Vseh učencev na koncu šolskega leta je bilo 828, od teh je bilo 700 Slovencev 114 Nemcev, par Italijanov, Hrvatov in Cehov; vere so bili razun dveh vsi katoliške; v napredku jih je bilo odličnih 115, prvi red jih je dobilo 458, ponavljavna poskušnja je dovoljena 120, dvojk je 77, trojk 44. — Izmed razglasov c. kr. naučnega ministra omenimo, da naj učitelji pojasne učencem na koncu šolskega leta, kako nedostojno je med počitnicami za dijaka, ako hodi okrog in berači po hišah, zato naj jih posvare, da to opuste; nepokorni učenci bodo kaznovani, ako se ne bodo ravnali po tem opominu.
(Krese pred praznikom ss. Cirila in Metoda)
žgali so po raznih krajih na Slovenskem. Želeti je, naj bi se ta šega ne le ne opustila, ampak čem dalje razširjala in vdomačila povsod, saj ima lep krščanski pomen.
(Zoper cigane) je izdal minister notranjih zadev deželnim gosposkam strog ukaz. Dolžnost gosposke je paziti, da cigani kot postopači ne begajo ljudi in kjerkoli bi se ne mogli skazati z potrebnimi dokazi, naj jih gosposka precej prime, obsodi v kako prisilno delavnico ali pa iz dežele odstrani. To je čez vse potreben ukaz; da bi se le gosposka strogo po njem ravnala!
(Tatinska družba) je skoz šest let vznemirjala ljudi ob Dravi med Mariborom in Ptujem. Dolgo-prstneži so sedaj pri porotnih sodbah v Celji dobili za plačilo: Ana Arnuš 1 leto, Mar. Kolarič 10 me-
seeev, obe ječo in vsakih 14 dnij post, P. Kolarič pol 8 let, J. Horvat 6 let, J. Kupljen 5 let, J. Šnut pol 5 let, J. Lah 1 leto, vsi hudo s postom poostreno ječo in pozneje še ostanejo pod policijskim nadzo-rovanjen, a Šnut namesto tega pride v prisilno delavnico.
(O pokojnem Plevnikn) v Vitanji smo onokrat povedali, kako ga je zapustila zvezda časne sreče. Za danes se nam dostavljajoč piše, da so ga ob času siromaštva podpirali tisti, katerim je on bil boter, njegovi duhovni otroci so mu oskrbeli tudi pogreb.
(Zadnjikrat „vseh devet".) 10. julija je bila na Dunaju v tretjem okraju na vrtu neke gostilne zbrana vesela družba, ki se je kratkočasila s kegljanjem, najbolj vesel je bil voznik F. Panagl. Zdaj poglejte, kako se mora kegljati, da pade vseh devet, pravi in zaluči krogljo po kegljišču. „Yseh devet!" zakriči deček-postavljač; tovariši čestitajo vozniku, a v istem trenutku pade Panagl od mrtvouda zadet na tla; le par minut in bil je mrtev.
(čudovit dogodek.) Poročali smo že, kako strašno je divjala nesrečna povodenj v Ameriki, posebno v mestu Johnstownu. Iz tega časa nam protestanški časnik to-le naznanja: Čudež, ki se je zgodil v cerkvi brezmadežnega Spočetja, vzbuja veliko pozornost; vse govori o njem, in veliko ljudi ga lahko spriča. V petek zvečer obhajali so v tej cerkvi zadnji dan Smarnice, ko začujejo zbrani verniki naval in šumenje deročih vodd. Ljudje se hitro vsujejo iz cerkve, vsak proti domu. Malo minut in cerkev je bila v vodi; 15 čevljev visoko je stala voda v cerkvi in nje valovi so se zadirali v zidovje ter napravili v cerkvi veliko škode. Vse je bilo v neredu: klopi so polomljene ležale po cerkvi in vse je bilo porušeno od zunaj in znotraj. Ko čez nekaj dni stopijo ljudje v podrto cerkev, najdejo vse razmetano, uničeno in od valov umazano. Le ena reč je bila nedotaknena; to je bil kip ali podoba Matere božje brezmadežne, ki je bila prelepo ozaljšana za Šmarnice. Cvetice, venci, pajčolan, ki so krasili Marijo, bili so nedotak-neni in popolnoma čisti brez najmanjšega madeža. Na stenah so videli, da je bila voda v cerkvi 15 čevljev visoko, kip Matere božje pa je le 3 čevlje visok, torej je moral biti ves in globoko v vodi in vendar ni bilo na njem nobenega madeža. Vsak, kdor je to videl, rekel je: To je čudež I — Opomniti je treba, da to piše časnik protestantov, ki ne časte Marijo, kakor mi katoličani, torej je gotovo prav zanesljiva priča.
(Najlepša roka.) Dve nečimerni gospodičini ste se pogovarjale o tem, kakošna mora biti roka, da je lepa; drobna ali debela, koščena ali okrogla itd. Župnik pride mimo, ki ju je poznal; vprašate ga za
kratek čas: Gospod, razsodite, katera izmed naju ima lepšo roko? Duhovnik prime obe za roki, ogleduje nekaj časa zdaj eno zdaj drugo roko; slednjič reče: Jaz tega ne morem odločiti; vprašajta pa reveža in on vama bo povedal, da je tista roka najlepša na svetu, ki rada revežem ubogajme deli.
(Kako je Janoš Farkaš na Dunaji kosil?) Ja. noš Farkaš, ogerski kmet, kupil je na Dunaju mla-tilnico; prvo leto se mu je prav dobro obnesla, drugo leto se je popačila in ker je bila draga, je bil Janoš silno hud in se je hotel osebno znositi nad fabrikantom, ki mu je tako slabo mlatilnico poslal. Rečeno, storjeno. Moško se sprehaja po dunajskih ulicah, vse mu je všeč, le to se mu čudno zdi, da nobeden ne govori po ogersko. Oho, si misli, jesti bom že dobil, če tudi ne znam nemško. Sicer je mnogo gostilnic na Dunaju, kjer strežniki ogersko govore, a naš znanec je pač moral smolo imeti, ker ni take naletel. Precej je nekaj natakarjev okrog njega, ki tišijo vanj, a on ne razume nobene besede; zato mu prinesejo cenilnik jedi ali papir, kjer so zapisane vse jedi, kar jih v gostilni dobi, in cena, koliko katera velja. Najprej je na jedilniku zapisanih več vrst juhe, potem različne vrste mesa, pri-kuhe, rib, mrzlih jedi. Tega seveda naš mili Janoš ni nič vedel. — Ko torej strežnik vpraša tujca: „Kaj bote jedli, gospod?" in ker Janoš nič ne razumi, položi svoj prst na prvo vrsto zapisano na papirju. „Enkrat grahove juhe", zavpije natakar. Hitro je dobil Janoš juho in šla mu je v slast, bil je zelo lačen; komaj krožnik izprazni že zopet stoji strežaj pri njem, ter ga povprašuje, kaj bo še ukazal prinesti. Janoš si misli: za juho pride na vrsto meso in zato položi svoj prst na drugo vrstico na papirju. „ Enkrat rižove juhe" ! ukaže natakar in precej ima Janoš pred seboj riž na juhi. Janošu se zmrači čelo, ko vidi spet juho pred seboj: „Ti nemški bedaki, ne vem, kaj mislijo. Ali morda Duuaj-čani opoludne dvakvat juho jedo, ker imajo cesarja tukaj, ali kaj?" Vendar počasi tudi ta krožnik sprazni. Precej je zopet natakar pri njem. No, si misli, zdaj vendar mora tudi na listu priti že meso na vrsto in zato pokaže s prstom na tretjo vrstico. „Jajce na juhi" reče natakar, a strežaji se spogle-dajo in smejejo, češ, kak mož mora to biti. Vroče je prihajalo našemu znancu, ko vidi že tretjič juho pred seboj; rad bi dal koj pet goldinarjev, da bi lo vedel, kaj se pravi meso po nemško. Okrog njega so sedeli drugi gosti, smejali so se čudnemu Ogru. Pečenka pa je z njih krožnikov tako prijetno dišala znancu. A kako priti do nje? Zdaj mu pomaga neki gost iz zadrege. Pojedel je namreč košček pečenke in ker mu je dobro dišala, hotel je še en košček, zato zavpije: „Repetieren 1" „Se enkrat!"
5O°/0 prihranitev goriva (jamčeno)
Izključno o. kr. privilegovane
lončene peči
z združeno zračno kurjavo
patent Lercli & Seidl,
elegantne in po ceni, kakor vse vrste peči s Slepicami, od najpriprostejših do najelegantnejših, priporoča najstarša in največja
tovarna za peči in lončene izdelke na Kranjskem
v Ljubljani,
Precej mu natakar prinese kos lepe pečenke. Repetie-ren, repetieren, ponavlja sam pri 6ebi naš Janoš, tako bom rekel, in tudi jaz dobim okusno pečenko. Zatorej z največjo silo poje tretjo juho, zavpije mogočno: »Repetieren!" Gostje v smeh, natakar pa je precej pri njem zopet z jajcem na juhi, ker „repe-tieren" pomeni: Še enkrat mi prinesite. — Sedaj je bilo našemu znancu preveč; jezen vzame goldinar iz žepa, ga zaluči po mizi, ter med vratmi za-vpije: „Švabi neumni, še ogersko ne znajo." Tega naš Janoš Farkaš ni mogel pozabiti, da je pri enem kosilu moral štirikrat juho jesti.
(V edinosti je moč.) Angleški časniki pišejo, da je nekdo v Brisbani vozil čebele. Po neprevidnosti se je prevrgel eden ul ali panj. Vsled tega so se razdražile čebele in večjidel istih zaletel so v konja. Ta se je prestrašil in potegnil v beg, potoma je padel in si zlomil nogo. V tem trenotku so uli popadali z voza. Sedaj so še ostale čebele poplače-vale trud konju. Živinče je vsled bolečine, ker so ga čebele popikale, crknilo.
Zahvala.
Vsem onim vrlim možem — bilo jih je od 1)3 volilnih mož 41 — hi so vkljub vsestranskemu pritisku oddali dne 4. julija v Kranju za-mc svoje
glasove, izrekam iskreno zahvalo. — Ob enem mi je, še enkrat izjaviti, da jaz nisem rušil nobene discipline, ker sem kandidiral na mestu odstopivšega g. B. Moharja, predno je centralni volilni odbor postavil kakega kandidata. In ko ju je samovoljno postavil, so sc moji volilci s svojim glasovanjem izjavili, da niso zadovoljni, ako se brez vednosti ljudstva kar na tihem razdeljujejo deželnozlorslei sedeži, kakor da bi pri tem volilci ne imeli nobene besede.
Ljubljana dne G. julija 1889.
A. Kalan.
W Prihodnja številka ..DOMOLJUBA" izide dne I. avgusta.
Vabilo na naročbo.
Novim naročnikom »DOMOLJUBA" moremo ustreči še z vsemi letošnjimi številkami. Kdor pa utrpi naročiti si dnevnik, priporoča se mu »SLOVENEC", ki stane z ..DOMOLJUBOM" vred po pošti prejeman: oelo leto 15 gld.; pol leta 8 gld.; četrt leta 4 gld.; en meseo 1 gld. 40 kr.
V Ljubljani prejeman: oelo leto 12 gld.; pol leta 6 gld:; četrt leta 3 gld.; en meseo 1 gld. 20 kr.
Opravništvo „Slovenca" in ..DOMOLJUBA".
Tržne cene v Ljubljani
dnd 17. julija.
	gL[kr.	
Pšeniea, hktl. . . .	6	-
Rež, „ . . .	4	66
Ječmen, „ . . .	4	16
Oves, „ ...	3	
Ajda.....	4	66
Proso, „ ...	4	66
Koruza, „ ...	4	70
Krompir, „ ...	—	—
Leča, „ ...	12	—
Grah, „ ...	13	—
Fižol, „ . . .	11	—
Maslo. kgr. .	—	84
Mast, „ .	—	70
Špeh svež, „	—	60
Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . Goveje meso, kgr. Telečje
Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „
Pisane«.....
Golob .....
Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. mehka, „ „
lllIAL:
-| 70 -74,
—I al 7! 54 50 60 82 50 IS 14 32 20 20
I
Bolezni želodca
in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata iiia, zaprtje vodenica in kronična driska zdravi se najvspeineje s PICCo'
LIJEVO »ESENCO ZA ŽE-LODEC", koja je tudi j2. vrstno sredstvo proti glistam Pošilja jo izdelovatelj lekarnar GABRIJEL PICOOLI v Ljubljani (na Dunajski cesti) proti poštnemu po-vzet ju.
Dobiva se pa razven jiri izdelovatelju lekarju PICCO-U-jn „pri Angelu" v Ljubljani po 10 kr., tudi še pri le. arju Rizzioli-ju v Rudolfo vem in skoraj po vseh lekarnah na Primorskem, Tirolskem, Koroškem, Štajerskem in v Dalmaciji in sicer po Varstvena znamka.	15 kr. steklenica. ((i)
k
©
t h
a
«
X t S? h
S
O 00 o oo" 50~ © t* io tO ® ®
ic r- .o r-
t^ <M r-(
-»K m
(M
5C •«* X
<0 >0
M 09 « M gi X
i-l i— TO if5 <N
0	rt rt rt rt rt rt — •—» i
1	- —
3 3 3 3 3 3
'■
m eri te «5 o t-
e
V	08
*» ® "2	S S
- 5 C	S E 2
M «	ft M Ph
£
OltJAOAJ O
Akvarelne barve
mokre in suhe.
J
AOOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
oljnatih barv, firneža in laka
HJiiltljniii.
ŠOIMUI drevored O
4 4
4 or 4 V 4 4
4 „
1 ? Z

K —
H
s»
f 3, B
B e a
5
zaloga: 8o1n1<1 drevored O (semeniščno poslopje). Filijala: Slonove uliee lO-lU priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohiAtrenim mizarjem, Iikarjem kakor sploh p. n. občinstvu svojo priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje.
ne ► Kupovalcem večjih množin fv9e vrste slikarskih in prednostne cene.	J likarskih čopičev in
< slikarske patrone.
******** v.tvt r r xz<t-t-z'x't'x-ft
Perstene, mineralne in kemične barve.
Na najnovejši in najboljši način umetne
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel,
poleg H r a d e c k e g a (čevljarskega) mostu, I. nadstropje.	(15)
Izdajatelj: M. Kolar.
Odgovorni urednik: A. Kalan.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Eberl, i
|C izdelovalca oljnatih barr, flrncžev, lakov X H	in napisov.	j(
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
J Ral j»itn,
u Franžlikansko cerkvijo r g. J. Vllharja hlii it. t ^
X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse """ v nJ'l" stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reelno fino delo in najnižje cene.	2
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve X v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem z, lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše fj M ne«° vs« te vrste v prodajalnah.	(14) %
X W Cenilce na zahtevanje.
******H*HHH*UH****
Tiska »Katoliška Tiskarna".