ekonom skih elementov in zakonitosti oblikovanja urbanega prostora, nekatere soci­
alne sestavine in seveda obsežna ter težko opredeljiva problematika urbanizacije, 
urbaniziranega in mestnega prostora oziroma pokrajine.
M. Pak
Matjaž Jeršič: Turistična geografija, Ljubljana, 1985, izdala Univerza Edvarda Kar­
delja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.
M ed številne turistične geografije, ki so po vojni izšle v Jugoslaviji (npr. Bračič, 
Jovičič), se je nedavno uvrstilo še eno delo — Jeršičeva »Turistična geografija«. Za 
razliko od dosedanjih del, ki so se v pretežni meri ukvarjala s pojavom turizma ši­
rom po svetu in pri nas, je Jeršičevo delo zasnovano izrazito metodološko in z moč­
nim poudarkom  na raziskovanju tega pojava ter na vrednotenju njegovih pokrajin­
skih učinkov. G lede na to je to 195 strani obsežno delo s številnimi grafičnimi pri­
kazi vred, prej učbenik kot priročnik ali inform ator o tem za sodobni svet tako zna­
čilnem in pomembnem pojavu. Sicer pa ta označba lepo odseva tudi iz vsebinske 
zasnove.
A vtor nas uvodoma seznani z osnovnimi pojmi o turizmu, prostem času, rekre­
aciji in vlogi geografije pri preučevanju turističnega pojava. Na kratko se tudi zadrži 
pri družbenoekonom skih sestavinah turizma, še posebej pri turistični ponudbi in po­
vpraševanju. Opozori na geografsko-prometni položaj in njegovo vlogo pri razvoju 
turizm a v določeni deželi. Osredje knjige tvorijo tri poglavja. Prvo razglablja o me­
todah em piričnega preučevanja turističnih potovanj in turističnih navad, drugo se lo­
teva naravnih in kulturnih pokrajinskih sestavin kot turističnega potenciala (npr. na­
ravne sestavine in spomeniki, doživljajski potencial, zdravilne vode itd.), tretje pa 
obravnava turistične kraje. Opozarja na njihove posebnosti: funkcijske, morfološke, 
na samosvojo zaposlitveno strukturo, na turistično infrastrukturo, ustavlja pa se tudi 
pri sekundarnih počitniških bivališčih. Smiselno tvorijo sklepni del knjige poglavja o 
pom enu turizma za regionalni razvoj, oblikah turistične rabe prostora, metodah tu ­
rističnega vrednotenja pokrajine in o vlogi turistične geografije pri planiranju tu­
rizma.
O dlika Jeršičevega dela je izrazito samosvoj pristop in se zato v knjigi le v 
skrom nem  obsegu pojavljajo že znana stališča, statistike in razlage, ki sicer pogosto 
brem ene turizmološka dela. Samostojna pota ubere avtor že v osrednjem delu, ko 
obravnava turistični potencial in turistične kraje. Še bolj pa to velja za zadnji sklepni 
del, kjer je  docela na nov —  prostorski način zasnoval geografsko metodologijo pre­
učevanja turizma. Avtorjeva dolgoletna praksa v prostorskem planiranju je bila 
očitna spodbuda za »pokrajinsko vrednotenje turistične dejavnosti«. Tovrstno funk­
cijsko vrednotenje bo prav gotovo koristilo turistični praksi, njenemu razvoju in na­
črtovanju, bo pa verjetno izzvalo tudi določene pomisleke. Tu je verjetno tudi raz­
log, da je avtor z nadpovprečnim smislom obravnaval naravno okolje in, seveda, ob 
takšni zasnovi nekoliko zanemaril ekonomski vidik turizma, ki mu sicer posvečajo 
največ pozornosti. Razm eroma velik poudarek je avtor dal tudi »socialnogeograf- 
skim vidikom in učinkom turizma« v smislu nemške (miinchenske) geografske šole, 
docela pa je izpustil regionalnogeografski prikaz turizma po svetu in pri nas. Poseb­
no kvaliteto dela pomenijo na koncu navedeni poskusi sintetičnega obravnavanja in 
valoriziranja turizma v pokrajini, ki bodo prišli prav vsem, ki kakorkoli načrtujejo 
razvoj in razmestitev turizma.
U čbenik je pisan v jasnem in razumljivem jeziku, mestoma skorajda suhoparno. 
Bralec si ob tem nehote zaželi tudi nekoliko bolj razglabljajočega obravnavanja in 
nekoliko manj racionalnosti, toliko bolj, ker je očitno, da je tudi geografsko obrav­
navanje turizma, kot celotne turizmologije, sploh še zelo mlado in nedorečeno in bo 
verjetno potrebno še veliko truda za sistemsko in terminološko razčiščevanje.
Na koncu še bežna misel: ali nas naslov »turistična geografija», ki je jezikovno v
redu, ne zavaja in vzbuja vtis, da gre v delu za opis potovanj oziroma za napotke, 
kako izvajati turizem po svetu. Nemara bi delu zato bolj ustrezal jezikovno morda 
manj ustrezen naslov »Geografija turizma«.
Igor Vrišer
U SM ER JANJE R E G IO N A L N E G A  RAZVO JA SLO VENIJE —
SL O V E N SK E  A L P E , SE V E R O V Z H O D N A  SLO VENIJA, B E L A  KRAJINA.
Geographica Slovenica 14, Ljubljana 1983
Slovenske A lpe, Severovzhodna Slovenija in Bela krajina so predm et obrav­
nave slovenskih geografov v 14. številki Geographica Slovenica. Tokrat so v novi 
obliki prikazani izsledki večletnih raziskav Inštituta za geografijo Univerze E. K ar­
delja v Ljubljani. Osvetlitve nekaterih geografskih značilnosti treh slovenskih po­
krajin temeljijo na ugotovitvah novejših raziskav, ki so večinoma sestavni del ustrez­
nih raziskovalnih projektov: Usmerjanje družbenega in ekonomskega razvoja SR 
Slovenije in SFRJ ter Usmerjanje družbeno razvojnih procesov v prostoru in manj 
razvitih območij v SR Sloveniji.
Na izbor oziroma predstavitev nekaterih geografskih značilnosti omenjenih treh 
slovenskih pokrajin sta vplivala predvsem stopnja raziskav in tudi aktualnost pro­
blemov, ki jim geografska stroka v zadnjih letih posveča več pozornosti. Na vsebin­
sko zasnovo publikacije so ne nazadnje vplivali tudi za geografe pomembni dogodki 
v letošnjem letu, ko bo v Parizu svetovno srečanje geografov, pri nas pa zborovanje 
slovenskih geografov na Dolenjskem. Na prvem bo v ospredju razprav alpska po­
krajina, na drugem pa regionalno-geografski problemi dolenjske regije.
Tokrat torej nekoliko pobliže spoznavamo slovenske Alpe, Severovzhodno Slo­
venijo in Belo krajino. V prvem poglavju skupina avtorjev ( J u r e  S e n e g a č ­
n i k ,  V l a d i m i r  K l e m e n č i č ,  M i r k o  P a  k,  A n d r e j  Č e r n e ,  
A n t o n  G o s a r ,  M a t j a ž  J e r š i č ,  R a d o  K o č e v a r ,  D a r k o  
R a d i n j a ,  D u š a n  P l u t  in M e t k a  Š p e s )  obravnava nekatere zna­
čilnosti regionalnega razvoja našega alpskega sveta. V ospredju so poselitve in 
struktura prebivalstva, trgovina in obrt, značilnosti cestnega omrežja, planinsko go­
spodarstvo, počitniška bivališča, turizem in rekreacija. Poleg tega sta v Julijskih A l­
pah predstavljena tudi zimski turizem ter v Radovljiški kotlini degradacija geograf­
skega okolja. Strnjen prikaz različnih vidikov razvoja alpskega sveta in njegovih de­
lov omogoča, da se tudi širši krog bralcev seznani s specifičnimi geografskimi pro­
blemi v tej relativno razviti slovenski pokrajini.
V poglavju o Severovzhodni Sloveniji je skupina avtorjev ( T a t j a n a  
O g r i n c ,  B o r u t  B e l e c ,  I v o  P i r y ,  D r a g o  K l a d n i k ,  P e t e r  
R e p o l u s k ,  L u d v i k  O l a s ,  B o ž i d a r  K e r t  in M e t k a  Š p e s )  
nam enila največ pozornosti agramo-geografski problematiki; ob tem pa tudi demo-
f rafskim in prometno-geografskim razmeram ter možnostim za razvoj rekreacije v rekm urju. Prikazana je ruralna pokrajina in njena prevladujoča podoba, predvsem 
pa njena funkcija. Poudarek je zato na obravnavanju problemov, ki so povezani z 
organizacijo kmetovanja, kmetijske izrabe tal, prostorsko ureditvenih operacij in 
problem atiko zaščitenih kmetij. Najbolj tipični pokazatelji razvoja ruralne pokrajine 
so obravnavani v okviru celotne Severovzhodne Slovenije. Posamezna vprašanja — 
m ed njimi tudi melioracije —  pa so prikazana za manjše regionalne enote.
Za bralca, ki m anj pozna problem atiko manj razvitih slovenskih robnih pokra­
jin, bo gotovo najbolj privlačno zadnje poglavje, v katerem D u š a n  P l u t ,  I v o  
P i r y  m A n d r e j  Č e r n e  ocenjujejo razvojne možnosti zaostajajočih naselij 
Bele krajine. Prikaz temelji na nadrobnem vrednotenju naravnega in socialno-de- 
mografskega potenciala ter infrastrukturne opremljenosti posameznih naselij. Povod 
za tak pristop in tako opredeljevanje so po mnenju avtorjev številna vprašanja, po­