D o p i s i. Sv. Jurij ob Ščavnici. (D i m n i k a r.) Obljuba dolg dela! Tako se tudi meni godi, pa žalibog dolgo nisem mogel izpolniti te dane obljube. Gospod urednik, vi gotovo ne znate, kaj me je tako dolgo zadrževalo. Odkritosrčnost je lepa čednost, zato se je tudi jaz hočem poslužiti ter vam vse odkrito povedati, kaj in kako je z menoj. Mislil sem že iti prej pometat, kar me nenadoma pokličeta kapelski piskrovez in čevljar na tajni shod, da se skupno pogovorimo, kaj in kako se godi vsakemu pri njegorem »kSeftu«. To bi nas mogli videti, gosp. urednik, piskrovez, čevljar in dimnikar, vsak v svoji unformi! Otrcci so kar zijali, ko so nas zapazili. Pogovarjali smo se mnogo in nazadnje s skiepom podali si roke, da mora vsak »ptujsko kroto«, pri katerikoli hisi jo najde, uničiti. Tako je toraj bil naš sbod končan in tudi jaz sem se napotil pometat. U3tavim se najprej na Cakovi, mislil sem si, tukaj je veliko zidanih hiš, tukaj bo že kaj »kSefta« za me. Vstopim toraj pri Štruklovih po domače; pa glej, Štriiklov oča sedijo pri peči z naočniki ter prebirajo >ptujsko žabo«. Eno že imam; hajdi da!je. Sedaj pa se oglasiin pri Rantaši. Oh, kaj pa tukaj vidim! Grosmanov dedek imajo ptujsko žabo v rpki ter me hudo pogledajo. Njihov mali vnuček se tudi igra s to kroto, a ker je zavitek ležal zraven njega, pogledam ga in vidim, da je malega vnučeka ime. No seveda mora jo imeti na svoje irjae naroSeno, da mu jo potem devajo za podzglavje. Menda potem ložje spi kali? Zdaj pa grem v Biserjane, a na potu srečam Senčarja, ki si nesejo »Štajerca« s poSte domov. Ker sem že zelo utrujen, hočem se ma!o pokrepčati v gostilni pri IvajnSiču, a komaj vstopim, vidim, da oče IvajnSič sedijo pri mizi z materjo in sinom Jakobom ter se trgajo za korcndičo. Vsak bi imel rad svoj kos. Sedaj 3e pogledam na zavitek in vidim ime Senčar. To so menda Senčar tukaj pustili, da bo vsaj eden gost pri hisi. Toda le dalje, kajti koliko »kSefta« še me čaka, ne smem se nikjer dolgo muditi. Pri Karl Kreftu se ustavim, morda bo tukaj kaj za me. A glej ga šmenta, Karl me že na pragu pozdravijo s »ptujsko žabo«. — No, da res ta ptujska žaba nikjer ne manjka. Zdaj pa grem na konec Biserjan. Pri zadnji hiši me bodo menda z veseljem pprejeli. Vstopim toraj, a kaj vidim! Oča Mikln sedijo pri mizi s podprto glavo, pred njimi cel kup ptujske zalege. Ko jih pozdravim, me pogledajo gor in dol, potem pa se zaderejo nad mano, da bi skoraj pozabil, kje so duri. K sreči sem hitro našel lukno, katero je zidar pustil, da se lahko hodi ven in notri, drugače bi menda ukušal MikLnovo močno pest. Najbrž so zvedeli, da jaz najrajii korondiče pometam. Največje strahe sem prestal v Biserjanah! Sedaj še moram iti pogledat na Jamno. Kar prek po njivah in travnikih jo mahnem. Ustavim se pri Košarjevih. KoSarjev Tonek se še zmiraj ne more ločiti od te ptuirske žabe, akoravno je bil že opomicjan. Utrujen aem že, a pri StrajnSaku se 3e moram oglasiti. Tukaj sem videl, da ta spak leži v kotu, kajti StrajnSaka ni doma, ker kažo pihajo. Gotovo sc iim sanja od njihove zapuSčene korondiče, katera leži doma sama v kotu. Veste, gospod uredoik, mnogo smežnega bi vam labko Se povedal, pa sedaj hočein molčati, ker sem sliSal praviti, da se mislijo nekateri poboljSati. Cas bi že bi)! Potrpežljivost imejte z menoj, gospod urednik. Pozdrav! Središče. (Božičnica za revno Solsko mladino.) Čeprav se naS kraj ne odlikuje z Bogve kako veiikim Stevilom revnih šolskih otrok, vendar se preskrbujejo nekateri ubogi Solski otroci že nekaj let sem s toplo obleko, ki se jim razdeli vselej nekaj dni pred Božičem — za božičnico. Letos smo nabrali 106 K 10 vin., za koji znesek smo oblekli 34 Solskih otrok. Darovali pa so p. n. gg.: J. Zadravec 20 K, M. Robič 7 K 70 v, I. Kočevar 5 K, J. Cajnkar 5 K, T. Pefiornik 5 K, M. Šinko 4 K, I. Šinko 3 K, Fr. Kozelj 3 K, M. Čalek 3 K, I. Kolarič 2 K, J. Klemenčič 2 K. Po 1 K so darovali p. n. gg.: J. DogSa, S. Friedrich, Martin RakuSa, I Raušl, R RakuSa, A. Marčec, A. Bedjanič, I. Gorischek, I. Prelog, A. Halužan, M. Seinkovič, M. Majcenovič, Kata Kofievar, Josipina Venigerholz, Franc Kolarič, M Zadravec, Fr. Zollenstein, J. Polanec, J. Škorjanec, Fr. MlinariS, Fr. Horvat, in oberst Herg; nadalje I. Tkalec 60 v, Ana Kočevar 50 v, Al. Kolarič 40 v, Žnidarič 60 v. K temu znesku je pristeti 3e darilo bivšega tukajžnjega uSitelja g S. Strenkl-na (sedaj v pok. v Zibiki) 5 K in pa obresti Kočevarjeve ustanove 20 K. Razua tega je poslala gospa M. Venigerholz kos zimske robe za obleko in g. dr. SpeSič je tudi letos, kakor že več let poprej, popolnoma oblekel 6 revnih Solskih otrok. V imenu obdarovanih otrok se izreka vsem zgoraj navedenim blagira dobrotnikom na tem mestu najiskrenejša zabvala. Bog stotero poplačaj! Drvanja. (Nasi »Štajercijanc i«.) DrvaDja, obeina v okraju Sv. Lenarta, župnije Sv. Benedikta v Slov. gor., je znamenita po v predlanskem »Slov. Gosp.« opisanem Starem gradu in po nekdanjem siavnern rodoIjubu Dominiku Čolnik. zaana pa je tudi postala po svojih »Štajercijancib«. Lsta 1898 je zlezel na županski stolec Franc Zadravec, svetovalec pa mu je bil Domimk Poljanec. Ko je začel »Štajerc« izhajati, priljubil se je na mah naSima občinskima očetoma. »Štajerc< je ležal vedno na mizi obSinske pisarne. Ker pa nobeden ni zmožen v uradovanju, posebno v nemSkem ne, hodila sta pisarit nek Cuček od Sv. Lenarta, ki je obenem Dačelnik okr. Sol. sveta in nek Zver, ludi od tam. Ta dva moža sta strastna nasprotnika svojega matemega jezika žn tesna prijatelja rajnega Mravljaga in pa »Štajerca«. Slava Zadravcu čez tri leta poteče in težka |e ločitev od županskega prestola. Pridejo volitve, večino so dobili katoliški, slovenski možje. »Štajerciianci« so vlagali rekurž za rekurzom. Slednjič zasede županski stol vrli narodniak in uzorni katoliški mož M. Tomažič avgusta 1. 1902. Novi župan pregleduje račune in akoravno je tajnik posojilnice, tore} v računstvu izurjen, vendar se mu računi ne ujemajo. Izroči vse zapisnike deželnemu odboru, ki je sedaj zadevo končno resil ter naSel, da je manjkalo 568 K 54 v. Zadravec je moral to vsoto v 14 dneh plačati, zato je prodal tudi svojo kmetijo dvema Nemcema in sam jo je popihal od Sv. Benedikta. Kaj pa njegov svetovalec Poljanec? Nedavno je imel neko tožbo, o kateri pa nočemo govoriti, a naj izve, da znamo za njo! Velik prijatelj »Stajerca« je tudi Anton Horvat. Kakor je »Slov. Gosp.« lani jeseni poročal, sta bila oba z ženo odpeljana v zapcr, ker sta bila obdolžena nasilstva, tatvine, ropa in požiga, katere hudobije bi Horvat povzročil pri Slačeku v Ščavniški dolini, župnije Sv. Petra pri Rad?oni. To so braici, naročniki in prijatelji »Štajerca« v naši občini, spioh v naSi župniji. »Štajercc, a!i si vegel svojih bratcev? Staritrg pri Slovenjgradcu. V predzadnji Stevilki »Slov. Gosp.< je tožil nekdo iz Staregatrga, da lansko leto tukajšna mladina ni priredila nobene veselice. Zares, nekaj posebnega! Toda spomnite se starega pregovora: »Sloga jači, nesloga tiači.« Nekaternikom (kdo so tisti, 8e danes zamolčimo) je vsako gibanje mod niiadino Irn v peti. Z vaemi močmi bi ga radi zaduSili. Sramotno! Povsod se že mladina giblje, sarao v Staremtrgu naj bo to zavrženo, kar se drugod pro- Slivnici in čast. g. Jakoba Kosar, župnika v slavlja?! Staritrg, ali si 3e v resnici »star«? — Toda letos se je starotrška mladina zopet ojunačila in hoče kljub nasprotnemu ledenemu vetru uprizoriti dve lepi igri: »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«, in soba v gostilni ,pri zlati goski'«. Prvo igrajo samo fantje, drugo pa dekleta. Zraven se bodo prikazali tamburaSi z novimi komadi. Da se bcdo prijatelii mladine mnogobrojno udeležili, to se samo od sebe umeje. Toda sedaj imate tudi vi, zastareli nasprotniki, priložnost pokazati, da ste se pomladili v svojem naziracju. Mladini pa kličemo: Le pogumno naprej! Ne glej niti na levo niti zgornjemu dopisu dali radevolje prostora v naSem listu, ker nikakor ne gre, da bi se verni in narodni kmetje ter posestniki, ki so kot netrgovci gotovo iz stvarnih ne pa sebičnih razlogov nasprotniki konsuma samo vsled Zakleta nasprotstva do konsuma, kar zaznamovali kot liberaici in narodne poturice! na desno. Mladina, prihodnost Je tvcja, če ne boš zaapana. Dne 7. svečana ob 4. uri po- 7. svečana ob 4. uri popoldan se vidimo pri Petriču v Staremtrgu. Iz ot Jnrija ob jnž. žel. NaS kraj že slovi od nekdaj po celi Sirni Sloveniji ne samo kot vrlo naroden in probujen, ampak tudi kot dobro veren, akoravno bi človek po različnih dopisih v kranjskih časopisib moral nasprotno soditi. Res pa je, da ni v Št. Juriju več tiste lepe zastopnosti, sporazumno skupnega delovanja in odkritosrčno prijateljskega občevanja kakor Se pred tremi, Stirimi leti. Vzrok pa, dti so se te razmere poslabSale, ie pred Stirimi leti ustanovljeno konsumno druStvo. Od tega časa se je poredilo tudi med našim dobrim kmetskim 1 j u d s t v o m nasprotje in nastali sta dve stranki, stranka konsuma in antikoiBuma. Konsumnega družtva, kojega delovan je so si kmetje predstavljali bolj kot kmetijsko druStvo, se je začetkoma poprijela tukajšnja večina kmetskih po.sestaikov. Ko pa so bolj razumni in neodvisni, to je premožnejši kmetje uvideli, da je iz kmetskega druStva nakrat nastala gostilna, branjarija itd., izstopili so vsi premožnejši kmetje, ž njimi vred tudi sedanji župan, ki je bil tudi predsednik tega druStva, iz konsuma, iu ostali so nadalje udje samo taki, ki nimajo ničesar ali prav nič izgubiti. A tudi ti slednji bi bili zapustili sčasoma konsum, ko bi jih nekateri agitatorji ne za- drževali, kajti tukaj imamo vrlo narodne, poStene pa tudi verne trgovce. In da se hiranju konsuma Se za nekaj časa odpomore, prisli so izvestni agitatorji tudi do zadnjega sredstva, priložili so namreč stranki konsuma ime katolisko-narodna, nasprotnikom konsuma pa, ki 80 goto?o tako verni in narodni kakcr stranka konsumaijev — liberalno-nemčurska, stranka narcdnih poturic. S tem se skuša tudi med nas zanesti na umeten način usodepoln prepir! Najpoprei konsum, potem umetna katolisko nacijonalna in umetna liberalna stranka! Namesto da bi se bila porajajoča nasprotstva obeh strank že pri porodu uduSila ali vsaj oblažila, netili so konsumni voditelji vedno večje sovrastvo do slranke, ki ni ho-tela o konsumu nič več vedeti, tako da je prislo slednjič do odpora, kateri se je po agitaciji konsumarskih voditeljev prenesel v obfiinsko sobo, kjer so si stali dve k m e t s k i 81 r a n k i, konsumaa in antikonsumna nasprot'. Re5i pa moramo, da sta obe stranki narodni in dobro verni, m je nasprotsvo iskati ne v verskem prepričanju, atnpak v konsumu in osebnem nasprotstvn. Skrajni ^as je, da se ta nasprotstva odstranijo in oblažijo in ob jednajsti uri Vam 9e kličemo in vas v narodnem interesu prosimo: Voditelji in možje obeh strank, delajte na Bporazumljenje, odstranite pravočasno in prostovoljno konsum, ne da bi bili v to kedaj t vašo in naSo Skodo in sramoto prisiljeni, ozdravite zopet rane, katere je vsekal konsum naSemu lepemu kraju, in zopet bodo prisli nazaj oni lepi časi pred Stirimi in petimi leti. Držite se trdno gesla Stajerskih Slovencev: »Vse za vero, dom, cesarja!« Bodite nasproti Slovencu pravični, stvarni in ne osebni! Toliko v pojasnilo, v premislek in morebitno po8nemo! Šentjurski kmet. Opomba urednistva: Mi nismo načelni nasprotniki konsumov, a vendar smo