Leto XIII.	Hrastnik, 6. 4. 1977	St. 4
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Mareen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72).
Tovariš Tito tretjič narodni heroj
Skoraj vsak dan prihajajo iz vseh krajev naše domovine predlogi, da se dodeli tov. Titu že tretjič Red narodnega heroja. Mislim, da je to dolg človeku, ki je vse svoje življenje daroval revoluciji in Svojemu narodu.
Josip Broz-Tito je edini Jugoslovan — dvakratni nosilec odličja Narodnega heroja. To odlikovanje je tov. Tito prejel že med NOB — 19. novembra 1944.
Pred petimi leti je ljudstvo Jur goslavije ponovno dalo svoj glas iz srca, spontano in enotno, ko je bilo rečeno: Tito je bil v pretek-lih treh desetletjih in ostaja sim-
bol hrabrosti, požrtvovanja. Je osebnost nam vsem za zgled. Ž:njegovim imenom je vezana naša zgodovinska opredelitev za samoupravljanje, neuvrščeno politiko in vsakodnevne borbe za mir v svetu.
Josip Broz-Tito je prvi vojak naše jugoslovanske socialistične revolucije, ki je bil na vseljud-' sko zahtevo naših narodov pred petimi leti odlikovan z redom Narodnega heroja, ob osemdesetletnici.' Josip Broz-Tito je prvi in drugi Red narodnega heroja sprejel kot skupno priznanje: ne. samo njemu, ampak vsem tistim, ki šo v času (NOB) revolucije zgo-
Dolg in obveza do Čebin
Ko v tem letu praznujemo štiridesetletnico Titovega prihoda na čelo komunistične partije Jugoslavije, povezano s proslavo 85-letnice njegovega rojstva, ne moremo samo z besedami poudariti vlogo človeka in njegove predanosti stvari delavskega razreda in revolucije, marveč lahko s ponosom opozorimo na naravnost odlične rezultate teh štiridesetih let. Družbeno zgodovinski rezultati so tisto, kar prepričljive j e od ka-
Na tej osvobodilni poti je tudi v življenju slovenskega naroda in njegovega delavskega razreda s komunisti na čelu čutiti utrip Čebin, kraja ustanovnega kongresa komunistične partije Slovenije, ki je dotedaj delovala kot KPJ v Sloveniji s pokrajinskim komitejem na čelu.
V preoblikovani, po nacionalnemu principu reorganizirani delavski avantgardi so se slovenski komunisti še tesneje povezali z
kršnihkoli besed priznanja priča o pravem pomenu Titovega u-stvarjalnega dela in boja revolucionarnega gibanja, ki mu je načeloval.
ljudskimi množicami v pripravah na socialistično revolucijo.
Od takrat pa do danes je slovenski narod šel skozi hude pre-(Nadaljevanje na 3. strani)
revali in ki so del samega sebe vtkali v našo skupno stvarnost.
Na svečanosti, ki je bila 24. maja 1972. leta, v Zvezni skupščini,
jaz razumem in sprejemam to priznanje,« je dejal tov. Tito.
Od kdaj poznamo to odlikovanje? Red narodnega heroja je bil
Maršal Tito je pred 40 leti prevzel vodstvo Komunistične partije
ko mu je bil podeljen že drugič Red narodnega heroja, je v svoji zahvali dejal:
»Tako odlikovanje sem dobil med vojno od AVNOJ-a. Tudi takrat sem dejal, da sprejemam Red kot priznanje ne samo meni kot vrhovnemu komandantu, ampak je to priznanje vsem tistim, ki so prelivali kri po postranstvih Jugoslavije. Dejal sem, da so v tem Redu vtkana njihova požrtvovalnost in darovanje samega Sebe.
Prav tako lahko rečem tudi danes, da sprejemam ta Red kot izraz priznanja ne le meni, ampak našim delovnim ljudem, vsem mojim sodelavcem, saj smo vztrajali skupaj celo vrsto let, da bi realizirali tisto, za kar so se borili tudi tisti, ki jih danes ni več, ki pa so želeli, da bodoče generacije živijo lepše in boljše. Tako
ustanovljen. 15. avgusta 1943 z u-kazom Vrhovnega štaba NOV in POJ. To odlikovanje so dobivali borci in voditelji, ki so pokazali brezprimerno herojstvo v boju proti domačim izdajalcem in okupatorjem, tisti, ki predstavljajo ponos naše nove vojske, ki so po svojem osebnem karakterju neo-madeževani pred ljudstvom.
Iz tega sledi, da so ta odličja dobivali prvi pripadniki naše socialistične revolucije. Od skupaj 1322 narodnih herojev jih 900 ni pričakalo zadnjega vojnega leta 1945. Ostali so na Sutjeski,- Suhi Krajini, Kozari, na Pohorju, Neretvi, v Roških gozdovih, Kadinja-či in Kozjanskih gričevjih.
To priznanje pa je sprejelo tudi.91 žena. Te žene so v čašu štiriletne borbe v prah spremenile pravljice o tem, kako je viteštvo s puško v roki izključno »moška privilegija«.
Okvirni program
— prireditve ob dnevu mladosti — rojstnem dnevu tovariša Tita.
D)	Nastopi amaterskih skupin:
— športni dnevi — tekmova-nja.	|
Nosilec: občinski svet ZSS in ZSMS.
Rok: od 1. 3. do 25. 5. 1977.
proslav in aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij in dejavnikov v občini Hrastnik, v času jubilejne 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS na Čebinah.
1.	Osrednja revirska proslava v Trbovljah bo 16. IV. 1977:
a)	masovna udeležba na Čebinah — ob 15. uri — Titova štafeta;
b)	kulturni program v Delavskem domu — ob 18. Uri.
Naloge: vse družbenopolitične organizaicje skupno z, občinskim odborom zagotovijo polnoštevilno (dogovorjeno) udeležbo na o-beh prireditvah.
2.	Formiranje občinskega odbora za pripravo in izvedbo programa proslav v občini Hrastnik:
a)	komite občinske konference«; ZKS sprejme sklep o imenovanju| oclbora;
b)	v odbor na ravni-občine se imenujejo: Logar Samo, ZK, Kr s riik Franjo, SZDL, Kovač Franc, sindikat, Jakopič Maks; ZZB NOV, Zaletel Vili, ZSMS, Milino-vič Brane, SO, Martinšek Franc, IS, Brečko Stane, SZDL, Ramšak Viktor, ZKPO, Dolanc: Marjan; I TKS, Moljk Valter, OSNHR, Jerič Jože, predvojni komunist, Predovnik Terezija, predvojni ko- . munist, Jagodič Marija,.predvojni komunist.
Nosilec: komite občinske-konference. ZKS.
2	a. Odbori zavjzvedbo- progra-* mov se formirajo v vseh TOZD, in KS.
Nosilec: vodstva organizacij.:* ZK skupno z DPO; -\riK3,, kjer ni;.; 00 ZK, je nosilec priprav: KK SZDL.
KONCEPT PROSLAV
A)	V občini:
1; Slavnos tna (razširjena) •; se j ag občinske konferenceXZKS — l.| ali 8. aprila 1977.
Nosilec:. občinski , odbor za. iz4g vedbo programa.
2.	Slavnostna akademija — re-S vij a apia terskih kulturnih; sku-* pin.
Nosilec: TKS, ZKPO in občinski odbor za izvedbo programa.
Rok: april 1977.
B)	V TOZD in KS:
1.	Slavnostne (razširjene) ,seje OO ZKS:
—	ovrednotiti pomen ustanovnega kongresa' KPS v zgodovinskih pogojih ter z vidika nadaljnjega razvoja; *
—	odziv partijske politike v njihovem okolju ter doseženi^ rezultati pri uresničevanju družbene vloge ZKS;
—	85. obletnica rojstva in 40. obletnica prihoda tov. Tita na čelo Partije;
—	prikaz doseženih rezultatov pri utrjevanju socialistične samoupravne zavesti in prakse, s poudarkom na nadaljnjem razvoju;
. — sprejem novih članov v ZK.
Nosilec: vodstva OO ZK, sveti ZK, SZDL, sindikata, ZSMS, sa-moupavni organi, sveti KS.
Rok: med 1. 3. in 25. 5. 1977.
C)	V šolah:
;— v učni program vključiti (najmanj 1 uro): samoupravljanje s temelji marksizma in druž-be.nomoralne vzgoje;
—	šolske naloge na temo: Ustanovni kongres KPS;
—	organiziranje kviz prireditev;
" — srečanja s predvojnimi komunisti in aktivisti.
Nosilec: OO ZK prosvetnih delavcev in OO sindikata šole. Rok: od L do 25. maja 1977.
P. s. v aktivnosti na šoli vključiti tudi:
- — 8. srečanje pionirjev — zgodovinarjev v Trbovljah;
—	Književni večeri;
—	pevski zbori — godba na pihala — SKD — glasbena šola;
—	po programu kulturne prireditve v TOZD in KS.
Nosilec: TKS (aktiv komunistov ZKS) in družbenopolitičnih organizacij v občini.
Rok: od 1. 3. do 25. 5. 1977.
E)	Srečanje aktivistov in predvojnih revolucionarjev z mladino
Nosilec: občinska konferenca ZSMS — komite.
- Rok: od 1. 3. do 25. 5. T977.
F)	Usmerjeni pohodi — izleti delovnih ljudi in mladine (Čebine):
G)	Izdelava konkretnega programa proslav in aktivnosti:
a)	na ravni občine: občinski odbor;
b)	v TOZD, KS, SIS: posebni odbori.
Ga) SOb (IS)
Na.seji skupščine in IS — krajša priložnostna svečanost.
H)	Spremljanje aktivnosti in objavljanje prispevkov na temo Ustanovnega kongresa KPS.
- Nosilec: uredništva tovarniških in šolskih glasil.
Komite
občinske konference ZKS Hrastnik
Ob mednarodnem dnevu invalidov
da se s‘ posarnezniki ne ravna človeško in, humano; Še bolj pa je boleče, ko s prsti kažejo na posameznike,- češ da imajo nekateri invalidi malomaren odnos do dela. Zavedati se moramo, da je podjetje doslej našlo razumevanje za vsakogar, ki mu je zmanjšana delovna zmožnost, pa naj bo to zaradi poklicne bolezni, nesreče pri delu ali izven dela ali pa ¿bolezni- Delavska zavest in dolg do naše humane družbe nalagajo vsakomur izmed 109 delovnih invalidov,, da se aktivno po svojih psihofizičnih močeh vključimo v napore za sanacijo, gospodarskega stanja podjetja, da vložimo dejansko toliko, kot se zahteva od posameznika, saj je vsakdo razporejen na zarij primerno delovno mesto.. Vsaka organizirana oblika dejavnosti ima svoj program dela. Zato bi ga morali imeti tudi invalidi v našem podjetju. Ob tem prazniku naj bo to njihova dolžnost in upamo, da bo do tega kmalu tudi prišlo.
Ob tem prazniku želimo vsem invalidom obilo; zdravja in delovnih uspehov, njihovemu -.odboru pa čimbolj še. aktivno; sodelovanj e pri usposabljanju članstva za delo .v samoupravnih: organih podjetja.
Kot v. mnogih deželah sveta tako tudi-v Sloveniji in Jugoslaviji invalidske organizacije in njeni člani že osemnajstič na prvo pomladno nedeljo praznujejo mednarodni dan invalidov.
Jogo. Ni dovolj, če prispevamo simbolično članarino, ni dovolj, če se znamo shajati le takrat, ko gre za novo delitev osebnega, dohodka in novo nadomestilo iz naslova o-sefonega dohodka. Boleč občutek,
Telesno najbolj prizadet — kolektiv je imel. razumevanje zanj.
Letošnje leto poteka praznovanje tega .-dne-pod geslom »odstranjujmo ovire«- Saj ovire kot so arhitektonske, gradbene, prometne in druge otežijo ali pa celo o-nemogočajo _ samostojno, gibanje, delp in življenje.
■ Vhodi ¡v. ja-vne zgradbe.;»krasijo« I številne stopnice. Vstope v javna prometna sredstva ?— avtobuse in vlake s težavo -premagujejo celo zdravi. Zaradi tega mnogi invalidi ostajajo doma med štirimi stenami. Na delovnih mestih pa se mora mnogo invalidov prilagoditi stereotipni organizaciji delovnega procesa, strojem in orodjem.
Mislimo, da bo moralo društvo invalidov Hrastnik program, -ki ga nalaga Zveza društev invalidov Slovenije • deloma prilagoditi hrastniškim razmeram, prav tako pa tudi aktiv invalidov v našem podjetju.
Prav odbor v našem podjetju stoji pred resnično odgovorno na-
OBVESTILO
Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana obvešča; da so upravičenci do otroškega dodatka dolžni, .-čimprej predložiti; »Izjavo« in potrdilo.o dohodku v družini," zato
pozivamo
vse tiste člane naše skupnosti, ki so bili v letu 1976 upravičeni do otroškega dodatka, da se zglase v kadrovskem oddelku zaradi podpisa »Izjave«.
Istočasno bomo.člane kolektiva pravočasno obvestili, čim bo skupščina Zveze ..skupnosti, otroškega, „varstva v SR Sloveniji sprejela višino cenzusa za odmero višine otro- | škega dodatka za leto 1977.
PRENOVLJENI IN NOVI TALILNI OBJEKTI V TOZD I
V zadnjem času je slišati precej pripomb na račun kadne peči »E« in male peči, ki stoji ob kadni peči »C«. V tem sestavku bom skušal navesti nekaj podatkov, ki naj vso reč pokažejo v primerni luči.
Ob zadnji etapi rekonstrukcije naše tovarne smo med ostalimi povečali število avtomatskih stiskalnic od ene na tri z željo, da bi v celoti pokrili domači trg s stiskanimi izdelki, del tega ašortimana pa bi plasirali za inozemsko tržišče. Zaradi tega smo predvidevali, da bi morali stroj H 28 postaviti na kadno peč »E«. S tako razporeditvijo strojev bi bila omogoče-
nobeha od njih pa ni povsem v redu. Nazadnje smo.se odločili, da na tej peči organiziramo proizvodnjo ročnih in polavtomatskih delavnic na odrih, ki bodo precej višji od običajnih. Prav gotovo bodo pri tako organizirani proizvodnji določene težave, vendar je ta rešitev v primerjavi z drugimi vseeno najboljša.
Poglavitnih nevšečnosti pri takem načinu dela — višja temperatura na deloviščih v poletnih mesecih -7- še bomo izognili na , ta način, da bomo kadno peč »E« vselej ustavili v poletnih mesecih ter na ta način plansko koristili dopuste.
DKP-E v prenovljeni obliki
na nemotena proizvodnja'vseh linij, saj bi lahko izbirali za vsak način proizvodnje najugodnejšo sestavo stekla.
Z nastopom- energetske krize pa se je bistveno spremenila cena e-nergije, kar je imelo za posledico porast udeležbe goriva v končni ceftiv izdelka-. Istočasno je v letu 1975 in V začetku leta 1976 padlo povpraševanje po stiskanih izdelkih, zato-smo bili prisiljeni dalj časa- ustaviti obratovanje ene stiskalnice. Znano je, da je količina goriva potrebna za pripravo kilograma stekla, obratno sorazmerno količini stekla, ki j o odvzamemo iz pečte čim več stekla potegnemo iz peči, tem manjša je poraba goriva, za kilogram stekla. •
Vsa ta navedena dejstva so nas silila, da smo sredi preteklega leta'prestavili stToj H 28 nazaj na kadno peč »G«. S tem se je bistveno povečala obremenitev kadne peči »G«, kar je imelo za po-slediČo^ZPižaflja' porabe goriva; za pripravo enega kilograma stekla.
Istočasno - se je sprostila kadna peč »E«.
Povečanje ceh ognjeodpornega materiala in cené gradbenih in drugih del, potrebnih za postavitev talilnih objektov, so dvignili vrednost peči velikosti »E« kadne peči na več kot 200 milijonov starih dinarjev. Kadna peč »E« je obratovala do ustavitve približno dve leti. Če računamo, da tak objekt lahko zdrži štiri leta, bi torej kadna peč »E« morala obratovati- še dve leti, ali drugače povedano, je njena trenutna vrednost prek 100 milijonov starih dinarjev.
Da bi izkoristili ta talilni objekt,' je obstajalo več možnosti,
- Druga novost pa; je mala dnevna kadna peč, ki stoji poleg kadne peči »C« in ki je že dobila svoje ime »Spomenik*:. Ta peč jepo-dobno kot ostale DKP peč s prekinjenim obratovanjem, se pravi na njih' porabimo določen del dneva za pripravo stekla, preostali del dneva pa je na razpolago- za delo. DKP so v. začetku šestdesetih let pričele izpodrivati lončene, peči. Enak proces še je odvijal tudi v: naši; tovarni in. leta 1972 smo podrli preostali dve šestlonč-ni peči.
V primerjavi z lončno pečjo je DKP prav gotovo ekonomične j ša,
Spomenik brez botra
v njej pa je možno topiti le eno vrsto stekla, medtem ko moremo v lončni peči ..¿istočasno 'topiti (teoretično seveda) v vsakem loncu drugo vrsto stekla. Ravno zaradi tega' smo pogrešali lončno peč takoj, ko smo jo porušili. Pojavljale’so se namreč težavej kadar smo potrebovali manjše količine kakega specialnega - stekla npr. mehurčasto.
Zato smo. se, v letošnjem letu odločili, da postavimo najprej dve in kasneje še dve enolončne peči,' kjčr bi se lahko odvijala proizvodnja dražjih izdelkov in kjer bi mogli zaposliti brigade iz' skupine RDBO-4; ki trenutno nimajo dosti' : primernega dela.
Postavitev lončnih peči se je iz različnih vzrokov zavlačevala. Da bi olajšali prehodno obdobje, je vodja zidarsko šamoterske delavnice tov. Roman Špacapan predlagal,; da iž ognjeodpornega materiala,; ki’ je'V; večji; meri ostanek
od raznih predhodnih remontov, postavimo omenj eni talilni ob-, jekt: Konstrukcija peči je d,elo 0-menjenega tovariša. Po začetnih*: težavah zaradi neustrezno izbranega gorilnika peč sedaj v redu funkcionira in na njej~se že odvija proizvodnja specifičnega stekla opalina, v prihodnih tednih pa bomo na njej naredili vzorce za spomladanski velesejem. Omenim: naj še, da smo peč istočasno izkoristili za. .testiranj e novega materiala DURITAL M 70. Na podlagi rezultatov, ki jih bomo dosegli na tej peči; se bomo potem odločili, kje in v kolikšni meri bomo ta material uporabljali.
Peč bo. prav gotovo prinesla večstranske, koristi ih zato sodim, da zasluži tov. Špacapan in vši ostali, ki šo z njim ob postavljanju peči. sodelovali,' vso pohvalo.
Vodja proizvodnega -sektorja JJš Aleksej,; dipl, inž. ■
Dolg in obveza do Čebin
(Nadaljevanje s 1. strani) , izkušnje ih odločilne faze svojega7. razvoja, vseskozi Zvest izhodiščem;, in usmeritvam, ki so zapisane v ■ »Čebinskem; manifestu«. -Večina ljudstva še je strnila okrog'delavskega-'razreda in na pobudo komunistov a ustanovila že v, začet-, ku okupacije OF slovenskega naroda s partizansko vojsko in ljudsko oblastjo, ki je skupaj s prav takšnimi silami drugih narodov in narodnosti Jugoslavije osvobodila vso deželo ter se na delavskih razrednih temeljih ubranila pritiskom Zahoda in nato še hujšim z Vzhoda ter obvladovalo mnoga protislovja socialistične graditve.
Ne le da smo vse to preživeli, prvič V svoji Zgodovini smo začeli; 1 živeti kot narod; osvobojen socialnih in nacionalnih krivic. Ne smemo pozabiti zgodovinskih. če- C bin, saj se danes v duhu preteklih izkušenj ne. urejajo samo številna 'vprašanja Sedanjosti, ampak se bije boj tudi za našo prihodnost.
j Slovenski narod lahko tudi da-; nes branrsvojo svobodo na izkuš-v9 njah Čebin -r-;to je na spoznanju o nujnosti:?:, kolektivne . obrambe vseh ogroženih narodov pred fašizmom.-^'se pravi, da lahko utrjuje mir in prispeva k uveljavljanju-napredka le skupaj z vsemi narodi in narodnostmi Jugoij
slavij e in v okviru mednarodne ^»osvobodilne fronte«.
Sporočilo Čebin nam je bilo vodilo v pripravah na oboroženo r vstajo in; začetek socialistične revolucije, v; času divjanja fašizma in nacizma. na naših tleh in.v sve-: tu sploh, v . obdobju graditve te-| meljev ljudske oblasti,,. v urejanju odnosov med narodi in narodnostmi Jugoslavije, pa tudi v boju zoper vse, ki so nam skušali vzeti s krvjo priborjeno svobodo.
Danes nam je vodilo v uveljavljanju popolne oblasti delovnih ljudi nad sredstvi in sadovi njihovega - oziroma • družbenega dela, v krepitvi bratstva in enot-C nosti narodov in narodnosti Jugo-% slavij e ter sodelovanja z vsemi | deželami m: ljudmi sveta po načelih miroljubnega sožitja, da ohra-;. nimo mir, ljudem m narodom; pa zagotovimo možnost za vsestranski razvoj in vse bolj- človeško življenje.
Ti zgodovinski dogodki,: ki o-hranjujejo živ spomin na slavne dni naše preteklosti, naj , bodo prisotni skozi vse leto in naj pri družbenopolitičnemu delu, delu na delovnem mestu, v društveni dejavnosti odsevajo vso zavzetost pri reševanju tiste problematike, na katerem področju delamo- Le tako bomo opravili naš dolg in obvezo do Čebin.
ÍIIIIIIHHIHIHII!H)lÍÍUTÍÍÍIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllHIIIIIIMIIIIIIIIIillllIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIllllllinr
.	.	S
[ Udeležite se zborovanja f |	na Čebinah	j
I;	dne 16. apriía .1977	j
iiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiniiiiiiiniiiiimiuiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiniK
KAKO SMO ZAKLJUČILI GOSPODARJENJE V LETE 1976
S tem člankom želimo bralce »Steklarja« seznaniti z rezultati poslovanja, doseženimi v letu 1976. Preteklo leto lahko štejemo kot najtežje leto v obstoju naše organizacije združenega dela, saj so vse njene temeljne organizacije leto 1976 zaključile z izgubo. Vzrokov za nastalo izgubo je več, težko pa je ovrednotiti, kateri od njih je povzročil več izgube.
Nastala izguba je posledica:
1.	nesorazmerno visokih stroškov proizvodnje v odnosu na o-dobrene prodajne cene na domačem trgu,
2.	zmanjšanega odjema s strani domačih kupcev v spomladanskih mesecih,
3.	nizkih prodajnih cen, ki jih dosegamo pri izvozu na zapadna tržišča (predvsem ZRN), kjer se srečujemo z močno konkurenco vzhodnoevropskih držav, ki poslujejo pod drugačnimi pogoji, kot pri nas,
4.	dragih remontov talilnih objektov, ki jih popravljamo na vsaka 3 leta, stroške pa moramo pokriti v letu remonta,
5.	izrabljenosti avtomatov, ki bi morali po planu že v letu 1976 v planirani remont,
6.	ustavitev avtomatske linije za proizvodnjo kozarcev z nogo (kelihi), ker jih zaradi stagnacije na trgu nismo mogli prodati,
7.	vpliva predpisov, predvsem razvrednotenja zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdel-
kov od polne lastne cene na direktne stroške.
Primerjava doseženih rezultatov s planskimi nam kaže, da smo fizični plan proizvodnje dosegli. Proizvodnjo v tonah smo planirali na 20.382 t, proizvedli pa 20.5911 steklenih izdelkov in tako plan presegli za 1 %. Mesečni plani pa so bili v povprečju doseženi 90-odstotno.
Dosežen je bil tudi plan uskladiščenih komadov. Od predvidenih 244.467 tisoč je bilo uskladiščenih 244.293 tisoč komadov.
Od predvidenih 20.4801 stekla smo prodali v letu 1976 20.435 ton in tako izpolnili fizični obseg prodaje v tonah. Izvozili smo 6.037 ton stekla in tako izpolnili plan izvoza v tonah z 92,67 %.
Za 1 tono prodanega stekla smo dobili povprečno, če odštejemo vse odbitke (skonto, rabat, popust, lom) in 12.940, namesto predvidenih 14.030 za tono. Iz tega vidimo, da smo na trgu dosegli povprečne neto prodajne cene za tono prodanih izdelkov za 7,77 % nižje kot smo v planu predvideli. Lastna cena za'tono steklenih izdelkov je porastla od planiranih 13.509 din na 14.386 din, kar predstavlja 3,5 % povišanje. V tem povišanju so poslovni stroški po-rastli za 8,36 % nad planirane, o-sebni dohodki pa za 2,98 % nad predvidene po planu za 1976.
Primerjava nekaterih glavnih kazalnikov rezultatov za leto 1976 s planom za leto 1976 za OZD:
nizacija združenega dela ne dobi sredstev za sanacijo, tj. sredstev brez obveznosti vračila ali pa sanacijski kredit.
Do sedaj smo ukrenili naslednje:
Ljubljansko banko, podružnico Trbovlje,, smo zaprosili za sanacijski kredit v znesku 50 milijonov in ta kredit tudi dobili dne 14. 3. 1977, tako da smo lahko o-sebne dohodke za februar 1977 izplačali po 9 din na točko. Ta kredit je bil odobren po 8 %, z rokom vračila 6 let in skoraj dveletno odložitvijo plačila, tako da bo polletno odplačevanje pričelo
1.	1. 1979 in bo trajalo do 1. 7. 1984. Glede na to, da banka nima na razpolago toliko sredstev, da bi sama pokrila celotno izgubo, nam je dala kot poseben pogoj, da ji moramo 20 milijonov vrniti iz sredstev, ki jih bomo prejeli od drugih sanatorjev.
Za odobritev dodatnega kredita v višini 20 milijonov smo se o-brnili tudi na sklad skupnih rezerv SR Slovenije, Ljubljana, vendar tam še ni nič dokončnega, ker bo upravni odbor tega sklada obravnaval vse vloge slovenskih »izgubašev« skupaj in to konec meseca aprila 1977. Glede na to, da v tem skladu ne bo dovolj sredstev za odobritev vseh zahtevanih kreditov, nimamo nikakršnega zagotovila, da bo kredit odobren.
Nadalje smo se obrnili za odobritev sanacijskega kredita tudi na 40 poslovnih partnerjev tj.
kupcev, dobaviteljev in izvoznikov. Po prejetih obvestilih so izdelani pozitivni predlogi za njihove organe upravljanja, vendar do sedaj še nimamo nobenega dokončnega sklepa.
Takoj po ugotovitvi nepokrite izgube je bila v OZD imenovana strokovna komisija z nalogo, da skupaj z zunanjim sodelavcem od Inštituta za organizacijo, ekonomske in tržne raziskave, Ljubljana izdela temeljit sanacijski program, v kateem bi bili ugotovljeni vzroki izgube in izdelan realen plan proizvodnje, ugotovitve in razdelitve celotnega dohodka za dobo od leta 1977 do leta 1982. Ta program je v fazi do-končavanja, predložili pa ga bomo organom upravljanja, zboru delovnih ljudi, skupščini občine Hrastnik, ljubljanski banki in drugim sanatorjem.
Na koncu je potrebno poudariti še to, da je nekaj resnično objektivnih razlogov za nastalo izgubo, nekateri so pa tudi subjektivni, saj priznajmo, da res nismo vedno delali tako, kot bi morali.
Iz težav, v katere smo zašli, se ne bomo rešili niti z obljubami, niti z optimističnim in obsežnim sanacijskim programom, pač pa samo z večjim prizadevanjem pri delu, boljšo disciplino in varčevanjem z materialom in drugimi sredstvi na vseh ravneh.
Hrastnik, 31. 3. 1977.
Heda Korbar
*2 S o
CD
S J?
m	£
CD	m-j
•C 3	T3
©
CD 0) CO -o
> Er o o . 55 ^
P* T—I ►>
2 3
.sil
o <u n
m
C O O H^a
1. Celotni dohodek (vključno
interna realizacija)^	361.969	341.238	94
2- Materialni stroški	209.609	237.205	113
3.-DRUŽBENI PROIZVOD (1-2)	152.360	104.032	68
4: Amortizacija	18.919	21.318	113
5,'DOHODEK (3-4)	133.441	82.714	62
6. Pogodbene obveznosti.	12.903	18.269	142
7. Zakonske obveznosti	13.210	15.218	115
8. Osebni dohodki	86.604	97.497	113
9.- Drugi osebni prejemki	8.779	8.231	94
10. IZGUBA (5—6—7-8—9)		56.500	
11. BRUTO SKLADI	11.945		
		
Kazalnik	Menza in počitniški domovi v 000 din	Skupaj v 000 din
1. Celotni dohodek	6.797	348.035
2. Materialni stroški	5.872	243.077
3. družbeni PROIZVOD	926	104.958
4. Amortizacija	67	21.385
5. DOHODEK	859	83.573
6. Pogodbene obveznosti	17	18.286
7. Zakonske obveznosti	167	15.385
8. Osebni dohodki	1.436	98.933
9. Drugi osebni prejemki	23	8.254
10. IZGUBA	784 .	57.285
Za kritje izgube smo porabili vsa z zakonom predpisana sredstva, celoten obračun pa izgleda takole;
V 000 din
—	celotna izguba g 57.285
—	do sedaj smo pokrili iz lanskega
rezervnega sklada	6.305
—	iz sklada skupne
porabe	796
— iz nekaterih zakonskih
obveznosti	928
Ostala nepokrita izgdba 49.256
Zakon o sanaciji organizacij združenega dela, ki so poslovno leto 1976 zaključile z izgubo, je Zelo strog, saj dovoljuje izplačevanje osebnih dohodkov samo do višine zajamčenih, v kolikor orga-
Program akcije »Očistimo svoje okolje«
za čas od 28. 3. do 9. 4. 1977
Obveščamo vas o programu akcije' za čiščenje Hrastnika. Program je bil sprejet 24. 3. 1977 skupaj z nosilci akcije in ostalih zainteresiranih na območju Hrastnika.
Mislimo, da ni treba opisovati namena akcije, sicer pa so bili z izjemo nekaterih predstavnikov podjetij SGP in Sijaj z namenom akcije že seznanjeni za izvedbo akcije in je bil sprejet, naslednji program oziroma zadolžitve:
Gospodarske organizacije:
—	Rudnik čisti pobočje od rudniške uprave do betonarne in o-stale prostore, kjer je pogled s ceste.
—	KOP svoje dvorišče, kovinske delavnice in druge objekte, ki so v upravljanju podjetja.
—	Sijaj — pobočje pod podjetjem.
—	STP — pred vsemi lokali; odpadna embalaža se ne sme odlagati v potok.
—	SGP — celotno pobočje pri upravi in proizvodnih obratih; kjer so gradbišča, spraviti material za ograjo. Urediti deponijo pri Jutranjki na Dolu.
—	TKI — svoja dvorišča, ki se vidijo s ceste, parkirišče za tovornjake, predvsem pa deponijo železa pri bivšem samskem do-
mu.
—	Steklarna, pobočje južno od tovarne, smetišče pri stavbi za lokomotivo, odstraniti folije in kartone, ki so v potoku in ob njegovem pobočju. Paziti pri odvozu smeti, da ne padajo s kamionov.
— Vse trgovine STP Jugo-tehnike in druge, da uredijo odlaganje kartonov in ostalih odpadkov ter jih ne mečejo v potok.
—	Obrtniki, ki opravljajo različne dejavnosti, so dolžni odstranjevati odpadni material, vendar ga ne odlagati v potok.
Ostala dela:
—	ZSMS bo očistila pobočja ob potokih in ostali del pobočij, ki ne spadajo v pristojnost hišnih svetov in gospodarskih organizacij.
Čiščenje Dola in Brnice prevzame Svet Krajevne skupnosti Dol, ZSMS itt osnovna šola Dol.
O akciji bodo posebej obveščeni hišni sveti in tudi družine s posebnim dopisom.
Odpadke je treba 'odlagati v smetnjake, ali jih primerno zakopati.
Uslužbenci SSS bodo obiskali naselja in opozarjali na napake predsednike hišnih svetov in stanovalce.
MEDGRUPACIJSKO DOGOVARJANJE SINDIKATOV V GRUPI NEMETALOV
Dne 25. II. 1977 je bila v tovarni stekla v Straži (Hum na Sut-li) razširjena seja predstavnikov industrije nemetdlov na pobudo sindikata te grupacije. Člane delovne organizacije bi rad v kratkem orisu seznanil z delom te razširjene seje predstavnikov sin-
dikata, na katerem je sodelovalo 46 prisotnih domala iz vse Jugoslavije.
Na tem medgrupacijskem posvetovanju sta bili dve točki dnevnega reda, in to:
1.	pridobivanje in razporeditev dohodka in razporeditev sredstev
KAKO SO POTEKALE PRIPRAVE NA PONOVNI ZAGON LINIJE KELIHOV
Ob ustavitvi linije je DS TOZD II imenoval komisijo, ki je imela nalogo vse pripraviti za ponovni zagon linije kelihov. Komisija se je večkrat sestala in obravnavala
dostavljene tudi kupcem. Ocena kupcev je, da je oblika zelo lepa in s tem računamo, da je bila odločitev pravilna in da bo prodaja te robe boljša. Seveda je potreb-
Bodo sprejeti
potek priprav. Glavna naloga pa je bila predvsem v iskanju takšne oblike keliha, ki bo ustrezal gostinstvu in široki potrošnji. Izdelano je bilo več idejnih osnutkov, ki so bili testirani tudi na Zagrebškem velesejmu. Na podlagi
pri kupcih...
no poudariti tudi to, da je kozarec embaliran v novi embalaži, ki bo pripomogla h komercialnemu efektu.
Menim, da bi efekt prodaje lahko bil še večji, če bi kozarec raz-
Od njih pričakujemo...
testov in lastne presoje se je komisija odločila za serijo »Jadran«, ki vam jo predstavljamo. Seveda so v pripravi še nove serije kot so »Hrastnik«,»Triglav«, ■ »Ida« in kozarci za pivo kot najbolj reprezentativen »Golding« pokal«.
Serija »Jadran« je že v redni proizvodnji in so prve količine že
stavljali v vseh regalih tistih trgovskih hiš, ki se s prodajo tovrstne robe ukvarjajo. Če človek kot potrošnik ogleduje prodajne panoje Tehnomercatorja ali Metalke in tudi drugih, v opazi, da bi se lahko več naše robe ponudilo kupcem,
'Žagar inž. Anton
za osebne dohodke v organizacijah združenega dela proizvajalcev stekla,
2.	urejanje planov razvoja proizvajalcev stekla.
Po običajnem začetku s pozdravi in željo za čim boljše delo je v. d. direktor tovarne stekla kot gostitelj dal' besedo tovarišici Jeleni Lazovič, sekretarki medgru-pacijskega odbora za nemetale.
Njeno izvajanje je bilo kratko, toda izredno korektno, uglajeno in čisto. V kratkem orisu se je dotaknila bistva v steklarski industriji, o njenem povezovanju, o pridobivanju dohodka ter raz-, poreditvi sredstev v sklade ter o-sebne dohodke.
Velik poudarek je bil dan Zakonu o združenem delu, o ureditvi samoupravnih aktov, predvsem pravilnikov in statutov OZD in TOZD ter se zavzela za čimprejšnjo ureditev teh aktov ter vseh dopolnitev, ki izhajajo iz male nove ustave. To je skrajšana misel izvajalke.
Takoj zatem je sledila prva točka dnevnega reda. Kot prvi so pričeli diskutanti domačini, ki pa v bistvu niso povedali ničesar novega, kar že ni bilo znano. Tarejo jih prevelike zaloge, ki segajo nekaj deset metrov okrog tovarniškega poslopja, fluktuacija delovne sile, kadrovski problemi, problemi obratnih sredstev, zastarel strojni park in pa nenazadnje nizki osebni dohodki v preteklem poslovnem letu.
Najbolj konkretna in hkrati najbolj kritična sta bila predstavnika iz. skopske tovarne stekla. Njihov problem je še mnogo težavnejši od katerega1 koli drugega. Navedla sta izredno riizko akumulativnost, izredno nizke dohodke (v letu 1976 — 2300 din), ogromne zaloge, 50 % zaposlitev in še vrsto drugih nič spodbujajočih še izjav. Zelo ostro sta postavila' vprašanje' graditev novih steklarn, za embalažno: steklo, ki naj bi še gradile do leta 1980 nekje na jugu naše domovine.
Seveda to ni bilo utemeljeno, toda kjer je dim, je tudi. ogenj, pravi star pregovor. Njihova razprava o nič kaj spodbudnih rezultatih je bila spremljana posebno pozorno.
Ker pa je bila zelo zanimiva tema dneva o pridobivanju dohodka in delitvi sredstev ža osebne dohodke, to je urejanje po pravilniku, sva bila kot edina predstavnika Steklarne Hrastnik izzvana, da poveva naše izkušnje glede delitve ' osebnih dohodkov.
Vodja zmesarne inž. Džakonovič je zelo realno podal način nagrajevanja po delu v našem podjetju.
Obrazložil je vše finese delitve, kot štimulativnejši način nagrajevanja po'delu, odpravljanje na-^pak dela in še vse ostale komponente, ki temu sledijo. Pravilnik o tem smo sprejeli v letu 1976, to je,v času, ko je imela steklarska industrija izredne težave; poznane šo vse prvine podražitev itd.
Njegova razlaga in tolmačenje je spodbudila ostale prisotne k
pozornemu poslušanju in splošnemu odobravanju. S tem načinom nagrajevanja so se pokazali bistveno boljši rezultati. Zato sva bila naprošena, da: jim posredujemo, kako smo izvedli sistemizacijo in opis delovnih mest, kako in na kak način smo prišli do vseh faktorjev nagrajevanja itd.
Osebno sem dobil vtis, da smo glede samoupravne ureditve, tako pravilnikov kot statutov in nenazadnje medsebojnih.,odnosov, daleč pred vsemi. Ne samo dohodek in osebni dohodek, beseda -vsakega v diskusiji je zajela tudi kadre v steklarski industriji in veliko število delovnih invalidov. Še ena misel se je vila Skozi vso razpravo, namreč ta, da naj ne bi bilo to srečanje zadnje, pač pa je potrebno taka in podobna srečanja nadaljevati, kajti poudarjeno je bilo, da se samo na tak način lahko pošteno pogledamo iz oči v oči, ši izmenjamo mnenja, izkušnje, enotno nastopamo in hkrati zahtevamo svoje pravice, ki nam gredo kot-proizvajalcem stekla v širokem jugoslovanskem prostoru.
Edi Volfand
ZAHVALA
Ob zaključku delovnega'razmerja, ko odhajam v .pokoj, se za izkazano pozornost in obdaritev iskreno zahvaljujem. To darilo me bo vedno spominjalo na dolgoletne sodelavce.
Hvala sodelavcem brigade, katero šem vodil dolga leta, prav tako hvala sodelavcem in odgovornim izmene tov. Ži-berta. Vsem želim zdravja in delovnih uspehov, saj te obdaja občutek vrednosti in ponosa, ko na kraju ugotoviš, da si pripadal veliki in napredni družini delavcev Steklarne Hrastnik.-
Stoklasa Jože
PREGLED DELA NA PODROČJU
Proti koncu leta 1975 smo v Steklarni Hrastnik dokončno, spoznali, da določeno vrsto proizvodnje ne bomo mogli prodajati v kakršnikoli embalaži. To spoznanje je prišlo pozno, še posebno ob dejstvu, da smo nekateri ta problem poznali in nanj opozorili že občutno prej. Vendar ne mislim polemizirati o tem. Želim prikazati delo, ki je bilo opravljeno na tem področju v dobrem letu dni s poudarkom na možnostih in nalogah, ki nas tu še čakajo.
Iz-.lastne izkušnje vemo, da radi kupimo stvari, ki so lepo embalirane,^ včasih celo na. škodo kvalitete izdelka. Ni namreč nujno vse, kar Je lepo pakirano, tudi kvalitetno. Obstaja celo prodajna taktika (posebno na zahodu), po kateri, je bistvena embalaža, dru-.gorazreden pa je izdelek oziroma njegova kvaliteta.. Menim, da to ni pošteno; narobe pa je tudi, če deber izdelek slabo, zapakiraš in ga kljub njegovi kvaliteti nihče no kupi. Konkretno lekcijo iz tega predmeta smo okusili na področju prodaje.kelihov, zato je*bila prva tako imenovana komercialna embalaža uvedena prav ža to vrsto' proizvodnje. Seveda je tu potrebno povedati nekaj stvari, ki v Jugoslaviji pogojujejo vrsto izbrane embalaže.
1.	Steklo zahteva, posebno varovalno embalažo, to je valovita lepenka. V Jugoslaviji imamo debelo valovito, lepenko,, ni pa kvalitetnega mikrovala (tanka valovita lepenka). Razlika je predvsem v tiskanju, saj je mikroval možno tiskati v .večbarvnem bogatem tisku. Tiskanje debele valovite lepenke pa se vrši na »slo-terjih«, ki so dokaj nenatančni in je smotrno tiskati največ dvo-s barvni tisk, • pa še ta .mora biti grob; med barvami mora biti dovolj »manevrskega« prostora zaradi velike tolerance, ki je potrebna pri tem tisku.
: 2. Seveda obstaja v Jugoslaviji tudi druga možnost -—' namreč tiskanje na papir, ¿ki se potem prilepi na' valove lepenke. To je kaširana embalaža, ki pa je dražja in za določene izdelke, kot so kozarci, ne pride v poštev ravno zaradi cene.
Ob upoštevanju navedenih možnosti je nastala embalaža za kelihe 1601 — 1067. Tu smo takoj naredili prvo napako: odločili smo se, da bosta dva tipa embalaže,: in sicer zaprte, dražje:škatle za dekorirane kelihe (glej: sliko 1),
cenejše odprte škatle z ročko (»kuferčki«) pa za množično pakiranje gladkih kelihov (2). Res je
bila razlika v nabavni ceni v prid odprti škatli z ročko, vendar pa je v proizvodnji ta razlika šla v obtatno smer glede na zamudno pakiranje »kufrčkov«. Zato te vrste embalaže tudi nismo več naročili. Nauk iz tega je, da ni važna samo nabavna cena embalaže, zelo važno je tudi, kako se škatle pakirajo v proizvodnji.
V maju 1976 smo se zaradi slabe prodaje avtomatskih kozarcev 670 odločili za akcijo v smeri nove embalaže, nižjih cen kozarcev in boljše kvalitete. Embalaža jev tem primeru skrajno enostavna (glej sliko 3) glede pakiranja;
* * * 8È. . . i - - ' : -• . . -.
kupcu izdelek tudi pokaže. Cena embalaže je glede na minimalno porabo kartona zelo ugodna,- Prodaja kozarcev 670 je po tej akciji doživela nesluten razmah in še danes ne moremo zadostiti potrebam trga po tem. artiklu.
V marcu 1976 smo se odločili za novo embalažo ónix proizvodov. V tem primeru gre za dražje artikle, ki tudi prenesejo' dražjo embalažo. Zato smo izbrali kaši-rano tehniko tiskanja-na valovito lépenko in seveda tudi barvno fotografijo ali risbo izdelka (glej sliko 4 in 5).
Nova embalaža — spet cenejša varianta — je nastala za servis 1384-1 liter in 0,4 litra (glej sliko 6) in za servis 284 (glej sliko 7). Prav tako smo v novo obleko spravili kozarce 1610 in 1062 ter 1103 (glej sliko 8).
Ob pripravah na ponoven žat : gon kelihov smo pravočasno pripravili tudi embalažo. Vendar smo zopet morali upoštevati omejitve" možnosti embalaže v Jugoslaviji. Tako je nastala grafična rešitev za »soter« tisk (glej sliko 9), ki pa ni enaka kvaliteti, kate-
ra je v svetu prisotna na tem področju (mimogrede povedano: na zapadu je kvalitetna embalaža občutno cenejša kot pri nas).
Ob priliki obiska.sejma v Gote-borgu na Švedskem sem v trgovini slučajno naletel na posrečeno
pakiranje kelihov, in sicer je vložek iz valovite lepenke, ki kozarce ščiti, preko , tega pa se porine »šibična« škatla (glej sliko 10) iz
BHBuKiK , ' - .*	|
tankega kartona. Tu gre za kombinacijo močne ,nosilne lepenke in tankega, lepega kartona, ki pa ga lahko tiskamo kot knjigo. Skupaj je taka embalaža zelo trdna, predvsem pa lepa in praktična. Vprašanje cene je edino, ki ostane. Vendar smo našli kvalitetnega proizvajalca, ki je v Jugoslaviji verjetno najboljši in naj cenejši, tako da stane omenjena embalaža le okoli 10% več, kot pa embalaža iz same valovite lepenke z grobim tiskom. Vendar pa v primeru nove embalaže ni potrebno sestavljati pokrova, ker je že zlepljen in je torej manj dela pri pakiranju. Te nove škatle bodo prvič predstavljene na spomladanskem zagrebškem velesejmu, v njih pa bodo serija Ja-dran, Golding pokal in: BIO serija.
Nova možnost pri embalaži je tudi stroj za celofansko prevleko škatle, ki ga bomo dobili iz Belišča. Gre za ležišče iz lepenke ali kartona, ki je zunaj potiskano, to ležišče pa potem-prevlečemo s folijo ali celofanom, tako da se izdelki vidijo (primer rolade, v trgovini). To je v. svetu zelo interesantna embalaža. — Dodatna možnost je, da v kartonsko ležišče vstavimo profilirani vložek iz barvnega poystrola, ■ ki že ima vdolbine za izdelke in torej odpadejo'Običajni jezički, ki ločijo izdelke. Ti vložki so na našem trgu novost jugoslovansko-italijah-ske tovarne iz Vršca.
Omeniti je potrebno, da skušamo iskati rešitve tudi na področju transportne embalaže. Najnovejši predlog je. izdelan za .pakiranje 12 in 24 kelihov (glej sliko 11), to je škatla^ kjer je dno celo, pa tudi zgoraj Škatlo ni potrebno lepiti. Prav tako je . pripravljen predlog | odprtega1 transportnega kartona za tiste izdelke, ki so že pakirani po 6 komadov v škatli (slika 12). Tu odpade pokrov, ker ga tudi ne rabimo, saj so izdelki že pakirani v manjše škatle.
EMBALAŽE
Sjih 12*
Poskušal sem podati pregled dela na področju nove embalaže Steklarne Hrastnik. Veliko je še odprtega, vendar gre naše delo v smeri iskanja dobrih rešitev. Zato predlagam vsem, ki se v proizvodnji neposredno srečujejo z
novo embalažo naših zamisli, da le-te ne obsojajo že vnaprej. Če % pa so umestne pripombe, jih bomo upoštevali, saj tudi mi vsega ne vemo in se skozi prakso učimo:
Marčen Slavko
POMOČ POSOČJU IN TOLMINSKEMU -ZAHVALA
Od odbora za ugotavljanje in odpravo posledic potresa na' Tolminskem smo prejeli naslednje pismo:
j ..»Tolminsko.občino je prizadel v maju 19-76 potres-, ki je povzročil | ogromno škodo na stanovanjskih, ..gospodarskih in komunalnih objektih. Potres je povzročil v vsej občini.škodo, ki je terjala in bo / terjala'še veliko naporov delov-. nih ljudi ih občanov še v nasled-| njem letu, da bodo odpravili njegove posledice. Dodatno škodo je ' napravil še potres v mesecu sep-' tembru, ki je porušil še tisto, kar ; se je dalo popraviti.
' Takoj po potresu v septembru smo morali spremeniti program dela in obnove, ker je to nareko-a valo stanje, ki je nastalo v naših ’ vaseh. Pričeli -smo z izgradnjo ' 475 montažnih stanovanjskih objektov, 30 večnamenskih montaž-I nih objektov ih sankcijo stanovanj, ki so bila še uporabljiva.
-	Dela nadzoruje, pomaga in svetu-
-	je pri obnovi več kot 40 gradbenih inženirjev in tehnikov.
Pomoč je prihajala iz vseh ' krajev Slovenije, v akcijo pa so • se vključili tudi delavci iz sosednjih republik, ki soi prispevali v materialu in denarju za obnovo šolskih objektov. Sodelovale so tudi mladinske delovne brigade iz Številnih krajev Slovenije., vse od prvih najtežjih dni po potresu pa nam pomagajo tudi pripadniki JLA.
V teh najtežjih trenutkih, za našo občino ste nam bili ob sirarni vsi in to nam je dajalo moči, da smo tudi mi sprejeli odločne ukrepe za odpravo posledic potresa.
Ponovno je bila izpričana solidarnost do ljudi in krajev, ki jih je prizadel potres. To pa pomeni mnogo vqč kot samo delovni učinek, ki je bil in bo izredno pomemben. To je dokaz zavesti in predahošti samoupravni družbi, ki človeka ne pusti v stiski nikdar samega.
Ne da se napisati, kaj smo občutili ob tistem trenutku, ko ste nam bili ob strani. Vse to nam je vlivalo vero in moč. v lepši jutrišnji dan. Brez vaše pomoči, prisotnosti in dela, ki ste ,ga opravili, vsega tega ne bi zmogli. Premalo vam bomo rekli, če rečemo samo hvala. Povedati bi vam.morali vse tisto, kar so naši občani doživljali ob nesreči, ko so videli, da ste ob njih in1 da jim pomagate. Ob tem jih je ponovno prevzela samozavest, za kar ne najdemo besed hvaležnosti, ker beseda ne more povedati tega, kar človek občuti, ko v stiski nisi sam,'
Prosimo, da prenesete. zahvalo vsem delovnim ljudem in občanom, ki so nam v kakršnikoli obliki pomagali. Naša obveza pa je, da bomo prejeto pomoč smotrno ih namensko razdelili in čimprej odpravili nastalo škodo.«
V občini Hrastnik smo za Posočje in Tolminsko zbirali sredstva iz enodnevnega osebnega dohodka in v materialu. Nekatere delovne organizacije pa so dale tudi delovne ekipe. Do 31. 12. 1976 je bila zbrana pomoč: v denarju v znesku 1,612.767,50 din, v materialu pa v vrednosti 132.300 din; skupaj torej 1, 745.067,50 din ali 246,2 °/o. od planiranega. Poleg navedenega pa so bile dane tudi 4 stanovanjske prikolice.
RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ »ZASLUŽNEMU OBČANU« IN POSEBNIH PRIZNANJ
^Komisija za podelitev priznanj »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik objavlja na podlagi določil odloka o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu«.,in pravilnika o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu .občanu« (Uradni vestnik Zasavja št. 6/70), pravilnika o 'Spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu« (Uradni vestnik Zasavja št. 3/72 in 11/73)-razpis o zbiranju predlogov kandidatov za podelitev priznanj »Zaslužnemu občanu« in posebnih priznanj.
S podelitvijo tovrstnih priznanj želi občinska skupščina tudi v letu 1977 izročiti priznanje najzaslužnejšim občanom za izredna prizadevanja in uspehe na posameznih področjih družbenega in političnega življenja v Občini,
Priznanja »Zaslužnemu občanu« se podeljujejo vsako leto pb praznovanju občinskega praznika, 3. julija, in sicer za:,
„-"—^uspehe, ki so rezultat prizadevnosti in trajnega dela na področju gospodarskega življenja v Občini;
—	lispehe, .ki So jih dosegli s svojim delom' in prizadev-' nosijo, na področju družbenih služb in imajo poseben pomen za življenje v občini;
—	delovanje v družbenopolitičnih organizacijah, ki je imelo poseben pomen za družbenopolitično aktivnost v občini;
—¡uspehe, ki so jih dosegli s svojim delom in prizadevnostjo na področju kulturne in prosvetne dejavnosti v občini;
/—uspehe, ki so jih dosegli s svojim delom in prizadevnostjo na področju telesnovzgojne in športne dejavnosti;
—	uspehe, ki so jih dosegli s svojim delom in prizadevnostjo na področju društvene dejavnosti.
V skladu s 6. členom pravilnika o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu« pa Skupščina. Občine Hrastnik lahko vsako leto podeli tudi posebna, priznanja delovnim in drugim organizacijam, društvom in posameznikom.
Predloge za podelitev priznanj daje.-občinski skupščini komisija za podelitev priznanja »Zaslužnemu občanu« vsako leto najkasneje do L junija. Komisija pripravi predloge za podelitev priznanj na podlagi .predlogov .temeljnih samo-, Upravnih' organizacij in skupnosti, ki ¡so dolžne po določilu pravilnika O podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu« svoje predloge dostaviti najkasneje, do 1. maja.
Organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti ter SIS občine Hrastnik pošljejo predloge kandidatov neposredno komisiji za podelitev priznanja »Zaslužnemu občanu«, medtem ko morajo društva in organizacije, ki so povezane v občinski zvezi ali drugi Občinški skupnosti, predloge za podelitev priznanja »Zaslužnemu občanu« , kot tudi posebnih priznanj predložiti navedenim organom, le-ti pa sprejmejo dokončen predlog, ki ga predložijo občinski komisiji v nadaljnji postopek.
' Vse . temeljne samoupravne organizacije in skupnosti pozivamo, da. predlagajo najzaslužnejše kandidate za podelitev priznanj »Zaslužnemu občanu« in posebnih priznanj ter dostavijo ¡svoje predloge komisiji za podeljevanje priznanj »Zaslužnemu občanu« najkasneje do 1. maja.
Komisija ;' za podeljevanje priznanj »Zaslužnemu Občanu« občine Hrastnik
Samo kvalitetni izdelki se prodajajo.
Iz dela organov upravljanja
SKLEPI VI. redne seje skupščine podjetja skupno z delavskimi sveti TOZD in DSSS.
Obravnava zaključnega računa za leto 1976 za TOZD in OZD Steklarne Hrastnik.
—	Delavske kontrole v TOZD in DSSS morajo ugotoviti upravičenost opravljenih nadur, in sicer na podlagi sklepov odborov za plan in gospodarjenje. V primeru, da samoupravni organ ni sklepal o številu nadur, se mora proti odgovornim osebam sprožiti postopek.
—	Splošno-kadrovski sektor naj izdela predlog, kateri sestanki se lahko vršijo v dopoldanskem času oziroma kateri se morajo vršiti izven rednega delovnega časa.
—	Delegati skupščine skupno s člani DS TOZD in DSSS so potrdili zaključni račun za leto 1976 za TOZD in OZD kot celoto.
—	Delegati skupščine skupno s člani delavskih /svetov TOZD in DSSS potrjujejo politično oceno, katero so podale družbenopolitične organizacije.
Predlog za uvedbo sanacije v vseh TOZD in OZD Steklarne Hrastnik
—	Delegati skupščine so skupno s člani delavskih svetov TOZD in DSSS sprejeli sklep o izvedbi sanacije na podlagi določil zakona (Uradni list SFRJ, št. 58/76).
—	Skupščina OZD Steklarne Hrastnik je potrdila predlog programa za izvajanje določil zakona o združenem delu v OZD Steklarna Hrastnik,
—	Predlog za strokovno-politič-no komisijo, katera naj bi Spremljala izvajanje določil zakona o združenem delu v OZD Steklarna Hrastnik, izdelajo družbenopolitične organizacije do prve naslednje seje skupščine podjetja.
—	Skupščina OZD Steklarne Hrastnik je izvršila nadomestne volitve v arbitražno komisijo OZD Steklarne Hrastnik, katere član je bil inž. Franjo Krsnik, ki je odšel iz podjetja. Za novega člana komisije je bil izvoljen tovariš Alojz Marčen.
—	Skupščina OZD Steklarne Hrastnik je izvršila nadomestne volitve za člana Saveta podpisnica sporazuma »Kristal Import« Beograd, katerega je bil član inž. Franjo Krsnik, ki je odšel iz podjetja. Za novega člana je bil izvoljen Drago Kopušar.
Skupščina OZD Steklarne Hrastnik je izvršila nadomestne volitve za člana skupščine podpisnic samoupravnega sporazuma razstavljalcev kemijske industrije— Zagrebški velesejem, katerega član je bil inž. Franjo Krsnik. Za novega člana je bil imenovan tovariš Vili Petrič II.
—	Skupščina OZD Steklarne, je imenovala inž. Jožeta Tušarja, vodjo komercialnega sektorja, za člana častnega razsodišča pri Gospodarski zbornici Slovenije — Ljubljana, namesto inž. Franja Krsnika, ki je odšel iz podjetja.
—	Skupščina OZD Steklarne Hrastnik je izvršila nadomestne volitve v odbor za spremljanje
in izvajanje samoupravnih aktov; namesto Janeza Strgarška, ki je bil član odbora, je bil izvoljen tovariš Janko Kavzar.
—	Skupščina OZD Steklarne Hrastnik je izvolila novega podpisnika na nivoju OZD, ki podpisuje v odstotnosti inž. Jožeta Tušarja, vodje komercialnega sektorja, in sicer tovariša Milana Kožarja, vodja nabavne službe. Gospodarsko-planski sektor skupno s kädrovskim sektorjem uredi vse potrebno po tem sklepu.
SKLEPI, sprejeti na VIII. rednem zasedanju odbora za poslovno politiko.
Obravnaval je problematiko varjenja gotovih izdelkov in sprejel naslednje zaključke:
—■ Delavce, ki delajo na varjenju v folije gotovih izdelkov, je potrebno priučiti za kvalitetno opravljeno delo. (Uredi kadrovska služba.)
—	Varimo z obstoječimi kanoni za varjenje. Folije za varjenje morajo biti debelejše, da - se ne trgajo.
—	Razvojni oddelek še nadalje dela na item, ali se uvede peč za varjenje oziroma da se dokupi kanone za varjenje. Predlog podati odboru za poslovno politiko.
Komercialna služba se pooblašča, da se dogovarja s kupci glede novih prodajnih pogojev. O vseh eventualnih odstopanjih od določenih prodajnih pogojev mora poročati odboru za poslovno politiko OZD in odborom za gospodarstvo in planiranje TOZD in DSSS.
Odobril je naslednja službena potovanja:
—	Kozole Drago, vodja izvoza, in Vidovič Ida, referent za izvoz, sta opravila službeno potovanje v Avstrijo k firmi ESTO na Dunaj v zvezi z uskladitvijo cen za leto 1977 ter sklenitev letne pogodbe. Za potovanje se odobri 1 dnevnica.
—	Velej Anton, šofer osebnega avtomobila »Mercedes«, last OZD Steklarne Hrastnik, je izvršil prevoz predstavnikov Steklarne Hrastnik v Avstrijo k firmi ESTO. Za potovanje se odobrita 2 dnevnici.
—	Kozole Drago, vodja izvoza, je opravil službeno potovanje v ZR Nemčijo in na Švedsko. V ZR Nemčiji obisk nabavnega centra firme Kaufhof v Kölnu in sklepanje pogodbe. Na Švedskem — Göteborg ogled sejma razsvetljave in sestanek s predstavniki firme Juno. Za potovanje se odobri 6 dnevnic, iri sicer 3 za ZR Nemč.ijo in 3 za Švedsko.
—	Marčen Alojz, vodja oblikovanja, je opravil službeno potovanje na Švedsko — Göteborg za ogled sejma razsvetljave. Za potovanje se odobri 4,5 dnevnice.
—	Kozole Drago, vodja izvoza, je opravil službeno potovanje na Poljsko k firmi »Minex« in Polfa:. izvoz stekleničk za antibiotike v letu 1977. Za potovanje se odobrijo 3 dnevnice.
Nadalje je odbor za poslovno politiko razpravljal in sklepal o naslednjem:
—	Komercialna služba je dolžna nadaljevati s poglabljanjem poslovnih stikov na tržišču Skandinavije.
—	S tem v zvezi se predlaga komercialnemu sektorju, da se dogovori s »Sijajem« Hrastnik glede izdelave svetil (kompletnih), in sicer v skladu z zakonom o združenem delu.
Tudi vsa dela oziroma dogovarjanja na tem področju se morajo vršiti v skladu z zakonom o združenem delu.
Obravnaval je predlog za izdelavo stekla po sistemu, kakor se izdelujejo steklenice kat. št. 160; po teh izdelkih je zelo veliko povpraševanje na skandinavskem trgu.
V -zvezi s tem mora vodstvo TOZD I podati svoje mnenje glede možnosti izdelave te vrste stekla in dostaviti poročilo poslovnemu odboru.
Odbor za poslovno politiko naloži komercialni službi in vodstvu TOZD II, avtomatska predelava steklene masej da se dogovorijo v zvezi z izdelavo stekleničk za antibiotike za izvoz na Poljsko.
Na predlog TOZD in služb je sprejel načelen sklep, da se izvršijo naslednja službena potova-nja:
1.	Službeno potovanje v Italijo k firmi Emilio Bazzetta: ogled steklarskih strojev. Potovanje topf a vijo: inž. Stane Kirn, Erih Vovk, dipl. inž. Niko Kavšek, Alojz Marčen. -Za potovanje se predvidevajo 3 dnevnice na osebo. Prevoz: osebni avto inž. Staneta Kirna.
2.	Službeno potovanje k firmi »Putsch« Hagen v zvezi z izdelavo načrtov za odrezovanje izlivov pri'vrčkih. Potovanje opravi: Oto Dremel, tehnolog iz TOZD
I.	Za potovanje se predvideva 1 dan za razgovore in čas za potovanje.
3.	Službeno potovanje v Belgijo in ZR Nemčijo. Potovanje o-pravijo: dipl. inž. Maks Marcina, Anton žagar, Albert Kapelar, Rado Götz. Strokovna služba mora ponovno premisliti glede tega predloga, in sicer ali je potrebno, da se udeležijo trije člani iz TOZD II tega potovanja.
4.	Službeno potovanje v Novi Bor na Češkem. Potovanje opravijo: dipl. inž. Aleksej Us, Matija Koritnik, Ervin Predovnik in inž.1 Anton Žagar.
5.	Sejem Matschef v Milanu: sklenitev pogodbe s firmo Skala za .kelihe. V času od 13. do 15. 2. 1977. Razgovor -s firmo Frivar o vprašanju obstoječe pogodbe in steklenic za kis in olje.
6.	16. 2. 1977 obisk firme Al Yadizi zaradi prevzema vrčkov kat. št. 11921, ki ležijo na Reki. Razgovori bodo v Trstu, ker državljani Saudije ne smejo v Jugoslavijo.
7.	4. 3. 1977 v ZR Nemčijo k firmi Staff zaradi povečanja obsega posla v zvezi S sodelovanjem s firmo Croatia Zagreb.
a)	Razgovori s firmo Denker o možnosti uspešnejšega izvoza v dežele tretjega sveta.
b)	Vzorčenje pivskih pokalov — Zürich in Cristian.
8.	Izvrši se službeno potovanje v Teheran.
9.	Izvrši še službeno potovanje na Poljsko k firmi »Minex«.
10.	Izvrši se službeno potovanje v Avstrijo k firmi »Inviex«.
Sklenjeno je bilo, da se pristopi k ustanovitvi skupnega centra za avtomatsko obdelavo podatkov za Zasavje—Trbovlje. V ta namen se sprispeva 26.250,00 din za izdelavo elaborata.
Potrdila se je pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju med Inštitutom za industrijsko oblikovanje FAGG, Ljubljana in Steklarno Hrastnik v Hrastniku. Za podpis pogodbe se pooblasti direktor OZD Steklarne Hrastnik — dipl. inž. Maks Mrcina.
Odbor je potrdil pogodbo v vrednosti 160.000 din za izdelavo razvojno-sanačijskega programa OZD Steklarne Hrastnik, ki ga bo izdelal »ITEO«, Inštitut za organizacijo, ekonomiko iri tržne raziskave pri Gospodarski zbornici Slovenije, Ljubljana. Odbor pooblašča dipl. inž. Maksa Mrcino, direktorja OZD Steklarne Hrastnik, za podpis pogodbe.
Sklenil je, da se tudi v letu 1977 obdarijo zaposlene žene v Steklarni Hrastnik ob 8. marcu. V ta namen se zadolži gospodar-skorplanski sektor, da izdela oziroma izda vrednostne bone v višini 100 din, ki se bodo lahko vnovčili v poslovalnicah »Splošnega trgovskega podjetja« Hrastnik,
Odbor je že leta 1975 prenesel oziroma pooblastil Krajevno skupnost Dol pri Hrastniku za vzdrževanj e : spomenika padlim borcem NOV. Nad tem spomeni-kom ima Steklarna Hrastnik patronat. V zrvezi s tem odbor še nadalje pooblašča Krajevno skupnost Dol pri Hrastniku za vzdrževanje spomenika padlim borcem NOV na Dolu. KS ima nalogo ta spomenik urejevati in vzdrževati. V,to vzdrževanje je vključeno tudi urejanje spomenika ob državnih praznikih s cvetjem in drugimi potrebnimi stvarmi. Stroški vzdrževanja so v letu 1976 znašali 3.000 din za eventualno obnovitev črk; popravilo spomenika pa mora Krajevna skupnost Dol' pri Hrastniku predlagati z utemeljitvijo in izračunom stroškov, ravno tako, če bi ise povečali stroški rednega vzdrževanja.
Odbor za poslovno politiko je obravnaval smotrnost opravljanja dežurne' službe in je prišel do zaključka, da je to dežurstvo potrebno in koristno. Sklenjeno je bilo, da se z dežuranjem nadaljuje in se za opravljeno de-žuranje — za prebit čas 8 ur v tovarni priznajo nadure.
S tem v zvezi se sprejme naslednji sklep: Izdelati se mora samoupravni sporazum o amortizaciji. V. d. vodje splošno kadrovskega sektorja izdela osnutek samoupravnega sporazuma v sodelovanju z vodjo gospodarsko-planskega sektorja in vodji TOZD.
DOPISUJTE V STEKLARJA
DELO SKUPŠČIN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI HRASTNIKA
Članom kolektiva posredujemo izvlečke najbolj značilnih sklepov in stališč skupščin samoupravnih interesnih skupnosti Hrastnik.
Značilnosti vseh skupščin so razprave in potrditev zaključnih računov za leto 1976, predlog načina financiranja ¡SIS za prvo polletje 1977 in potrditev aktov za formiranje centra za strokovno administrativne službe.
Seja skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Hrastnik je sprejela naslednje sklepe:
Potrdijo se sklepi 9. seje skupščine skupnosti.
Delegati so soglasno sprejeli in potrdili zaključni račun in poslovno poročilo ža leto 1976,
Delegati so sprejeli vse akte v zvezi z registracijo centra in za podpisnika določili predsednika izvršnega odbora tov. Ivana Suhodolčana ali tov. dr. Anico Brah-škrabar, predsednico skupščine.
Sprejet je ibil predlog za spremembo financiranja SIS v letu 1977, tako kot je navedeno pod
I.	varianto.
Sprejet je bil dogovor revirskih občin o reševanju skupnih vprašanj in interesov družbenega razvoja za obdobje 1976—1980. Za podpisnika se določi predsednica skupščine dr. Anica Prah-škra-bar.
Dr. Skrabar jeva naj poizve, kako dela skupina zdravljenih alkoholikov, kako je urejeno financiranje terapevta in poda poročEd na naslednji seji izvršnega odbora Občinske skupnosti socialnega skrbstva Hrastnik.
Seja skupščine Občinske skupnosti požarnega varstva Hrastnik, je sprejela naslednje sklepe:
Delegati potrdijo in sprejmejo zaključni račun skupnosti požarnega varstva Hrastnik za leto 1976 soglasno.
Delegati sprejmejo akte za registracijo centra.
Delegati ¡se odločijo, da bodo prispevali 1,7 % sredstev za pokritje stroškov bazena v drugi polovici leta, ko bo znan dotok sredstev ža skupnost požarnega varstva ¡Hrastnik.
Seja skupščine Telesnokulturne skupnosti Hrastnik, ki je bila
9.	3. 1977, je sprejela naslednje sklepe:
jPotrdila je sklepe 9. seje skupščine TKS Hrastnik.
Izvršni odbor naj skupaj z vodjem Centra SIS prouči možnost, da se strokovni delavec TKS Hrastnik razbremeni, z administrativnim delom in da opravlja svoje delo približno v razmerju 80 % ¡strokovnega dela in 20 % administrativnega.
V celoti in soglasno se potrdi in sprejme zaključni račun in poslovno poročilo Telesnokulturne skupnosti za leto 1976.
Koordinacijski odbor pri Centru ¡skupnih služb SIS naj najde ustrezen in pravilen naslov za novo ustanovljeno organizacijo, sicer pa je v ¡celoti potrdila in sprejela akte za ustanovitev centra.
Soglasno je bila sprejeta 1. varianta sofinanciranja pokritega kopališča.
Sprejela in potrdila je dogovor revirskih Občin o reševanju skupnih vprašanj in interesov družbenega razvoja za obdobje 1976— 1980.
Sprejela je telesnokul turni mi-, nimum, ¡zasnovo vrhunskega športa in predlog financiranja,' s katerim se ¡seznanijo vsi izvajalci, vsi predvideni nosilci pa naj pristopijo k izvajanju programa.
Izvršni odbor naj do naslednje skupščine izdela poročilo, kako se program izvaja, kakšni so iz-gledi, da se program sofinancira, kako so ga sprejeli izvajalci in kako ga ¡bodo izvedli.
Sprejela je predlog za znižanje cen in predlog za en brezplačni kupon v pokritem kopališču. Predloga veljata do 30. 5. 1977.
Sprejela in potrdila je finančni načrt Telesnokulturne ¡skupnosti Hrastnik za leto 1977.
Skupščina pooblašča izvršni odbor, da najde ustrezno rešitev v okviru finančnih možnosti glede vzdrževanja športnih objektov v ¡spodnjem delu Hrastnika.
Seja Občinske izobraževalne skupnosti Hrastnik je sprejela naslednje sklepe:
Delo skupščine in izvršnega odbora ¡OIS Hrastnik je bilo v letu 1976 v skladu z zakonom in statutom OIS uspešno.
Delegati so ¡soglasno potrdili zaključni račun in poslovno poročilo skupnosti za leto 1976.
Potrdila je sofinanciranje pokritega kopališča na podlagi predloga koordinacijskega odbora pri SO Hrastnik, vendar ¡samo do 30. 6. 1977.
Poslovni odbor za upravljanje pokritega kopališča naj o svojih prizadevanjih za drugačen način financiranja bazena sporoči Občinski izobraževalni skupnosti Hrastnik.
Dogovor revirskih občin o reševanju skupnih vprašanj in interesov družbenega razvoja za obdobje 1976—1980 je soglasno sprejela in potrdila.
Predložene kalkulacije za povišanje cen malic in kosil na šoli heroja Rajka ni potrdila, ker jih naj izvršni odbor OIS še enkrat temeljito analizira in potem ponovno predloži v potrditev skupščini.
Skupščina ¡se strinja s solidarnostnim sofinanciranjem osnovne šole Jurovski ¡dol, pristopa k sporazumu, ¡sredstva pa se nakažejo občini Lenart.
Za novega predsednika zbora -uporabnikov je bil imenovan tov. Slavko Planinc.
Seja skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Hrastnik
Sprejela in potrdila je zaključni račun in poslovno poročilo za leto 1976.
Sprejela in potrdila je solidarnostno financiranje bazena z 1,7 % od vsote 2,007.000 din, kar znaša za otroško varstvo 35.190 din.
Sprejela in potrdila je dogovor revirskih občin o reševanju ¡skupnih vprašanj in interesov družbenega razvoja za obdobje 1976-— 1980.
Sprejela in potrdila je spora-
zum o združevanju sredstev za otroško varstvo upokojencev 1977.
Sprejela in potrdila je nove kalkulacije za režijo, malice in kosila v VVZ Hrastnik. Nove cene veljajo od 15. 3. 1977 dalje. Kalkulacije se oddajo v evidenco na SO Hrastnik, oddelek za gospodarstvo in finance.
V nadaljevanju ža leto 1977, ki jo je podal Vzgojno varstveni zavod Hrastnik.
v Po zakonu o VVZ (Ur. 1. 28/71 člen 35., 36., 37.) in po sklepu zbora delovnih ljudi zavoda, smo pripravili kalkulacije za leto 1977 za režijo, malico, zajtrk in kosilo in spremembo diferencirane lestvice plačevanja staršev.
Povečanje cen za leto 1977 je bilo utemeljeno zaradi naslednjih dejstev:
—	podražitev večine materialnih stroškov v letu 1976 in predvidena povečanja za leto 1977, predvsem prehrane (mleko, kruh, olje, meso, sladkor, elektrika, kurjava...);
—	povišanje osebnih dohodkov za 7,4 % in višji prispevki na osebne dohodke;
—	podaljšano bivanje otrok v zavodu; otroci bivajo v zavodu do 10 ur, zato so potrebni dodatni stroški za varstvo (dodatna nabava perila za spanje, za nego, za vzgojo, za materialne stroške — ogrevanje, elektrika, voda, prevozi prehrane...);
—	podaljšan delovni čas zavoda;
—	dopolnitev nujno potrebnih rekvizitov, izboljšanje delovnih pogojev za življenje in delo otrok.
Podražitev je nujna, če hoče zavod redno poslovati in nuditi otrokom osnovo za njihov vsestranski razvoj.
Prosimo skupščino ¡SOV; da razume naše potrebe.
Navedena utemeljitev je vplivala na povečanje porabe v letu 1976 in na plan za leto 1977.
Seja skupščine Kulturne skupnosti Hrastnik je sprejela naslednje sklepe:
Potrdila je zaključni račun ter poslovno poročilo ¡skupnosti za leto 1976.
Sprejela in potrdila je akte za registracijo ¡centra.
Sprejela je omenjeni predlog za spremembo financiranja SIS v letu 1977 po I. varianti.
Sprejela je dogovor revirskih občin o reševanju skupnih vprašanj in interesov družbenega razvoja za obdobje 1976—1980.
Sprejela je novi cenik najemnin prostorov v, Delavskem domu in prostorov v poslovno-sta-novanjskem objektu ter drugih uslug.
CENIK
DELAVSKI ¡DOM,
KINO DVORANA
(Cene v oklepajih veljajo za dvakratno uporabo na dan.)
Gledališke predstave
—; domači izvajalci Svobod in prosvetniH društev 400 (600)
—	abonmajske in druge storitve 600 (800)
—	tuji izvajalci 800 (1.000) Koncerti
—	domači izvajalci Svobod in prosvetenih društev 400 (600)
—	abonmajske prireditve Glasbene mladine Hrastnik 600 (3.000) Proslave 600 (900)
Predavanja, zbori, konference 600 Dekoracija
—	kult. društva v Občini 200
—	drugi naročniki 300 Plakatiranje
—	kult. društva v občini < 100
—	drugi naročniki 200 Izdelava plakatov
— kulturna društva v občini — komad 10
—	drugi naročniki 20
SEJNA SOBA V DELAVSKEM DOMU
Seje občinske skupščine in njenih organov ter družbenopolitične organizacije
—	poldnevno 300
—	celodnevno 400 Drugi uporabniki
—	poldnevno 400
—	celodnevno 500 Občni zbori z zakusko
—	kult. društva v občini 500
—	drugi uporabniki 800 Razstave — dnevno
—	domači organizatorji 100
—	drugi organizatorji 200
PROSTORI V POSLOVNO-STANOVANJSKEM OBJEKTU
Seje občinske skupščine in njenih organov ter družbenopolitične organizacije
—	poldnevno (do 4 ure) 500
—	celodnevno (nad 4 ure) 800 Drugi uporabniki
—	poldnevno 700
—	celodnevno 1.000
Občni zbori z zakusko in event. glasbo 2.100
Veselice in druge širše zabave
7.000
Razstave — dnevno 300
SEJNA SOBA — 40 sedežev
Seje občinske skupščine in njenih organov ter družbenopolitične organizacije
—	poldnevno 400
—	celodnevno 500 Drugi uporabniki
—	poldnevno 500 celodnevno 1.000
SEJNA SOBA — 20 sedežev
Seje občinske skupščine in njenih organov ter družbenopolitične organizacije *
—	poldnevno 300
—	celodnevno 400 Drugi uporabniki
—	poldnevno 400
—	celodnevno 700
Kakršnekoli druge usluge se zaračunavajo po dejanskih stroških.
Skupščina kulturne skupnosti' je sprejela ¡sklep, da se strokovni delavec kulturne skupnosti za-posle 100 %. Center skupnih služb SIS naj poišče ustrezno rešitev za 15% opravljanje strokovnih del za raziskovalno skupnost.
RAJKO \0YAk
Prva pomladna nedelja -— mednarodni dan invalidov. Ze dolgo, letos osemnajstič. Zakaj ravno prvo pomladno nedeljo? Sam sém se spraševal, poizvedoval: Pa kopneč koncev ni niti toliko važno. Toda nekje mora biti vzrok, zakaj ravno ta dan. Oh, saj res. Kako se nisem že prej spomnil. Pomlad je vedno lepa, polna priča--kovanj, za mlade polna ljubezni. Za - starejše spomin na mladost.
Da, v pomladi življenja. Mar ni v tem mnogo simbolike,, povezanosti Z življenjem tistih, ki so na tak ali drugačen način prikrajšani za vse lepote radosti, katere prinaša Vesna. Zato je torej prva pomladna nedelj a ; mednarodni praznik, dan invalidov.
Povabil sem ga na pogovor. Njega, katerega pravzaprav do tega'pogovora niti . nisem dobro poznal.
Prišel je; Tih, skromen, vendar odločen in prijazen. Pogovor je stekel. V dobri uri sva postala prijatelja. Kdo jë on? Zakaj ravno on? Zakaj ne morda kdo drug od 109 delovnih invalidov:. Kolikor jih šteje trenutno naša OZD. Po pravici povedano ne vem? Ko so mi .predlagali,,, naj vam ga, predstavim, šem bil tudi sam nekoliko v dvomih:. Vendar ne dolgo. Ko je vstopil, mi podal roko . in së predstavil, sém vedel, Zakaj ravno njega. Že prve minute so skepso''povsem razblinile > v nič. Zakaj? Zaradi njegove'intimne izpovedi. Tako vsakdanje, kakršnih je žal veliko, vsak . dan ..več. Pa je treba? Takšno je pač življenje. In mi vsi smo del njega — življenja namreč. Sicer naj vam ga predstavim. . ..
Nadaljuj. prosim.
Ja, po odpustitvi iz bolnišnice je bilo treba začeti znova. Domov sem se vrnil s precej spremenjenim osebnim opisom, vendar s trdno Voljo, da ne smem o-bupati, da moram nadaljevati. Več kot 1 leto je trajalo zdravljenje. Kot članu skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja,
podružnice v Celju, šo mi pomagali na vse mogoče načine, V zavodu sem opravil tudi prve pre-' izkuse, ali bolje rečeno teste dela. Ti preizkusi so bili sestavljeni iz različnih posegov. Tako sem moral naprimer sortirati posamezne vijake po dolžini, debelini, raznih dimenzij in oblik.’ Testi so bili uspešni.
Ves ta čas je bil izredno korekten. Pomagal mi je. Tudi sedaj, mi je pripravljen pomagati. Toda kaj naj delam pri njem? Delo, katerega sem opravljal, je zahtevalo zelo dober vid in pa fizično pripravljenost. Tega pa danes nimam.
Pa pri nas, . si tukaj poizkusil?
Ne bi se rad vsiljeval, vendar bi lagal, če bi rekel, da ne bi rad kar tukaj ostal. Ljudje so bili tako ' pri j azni Jjf dostopni. Pomagali so mi. Tako v materialnem skladišču kot v skladišču gotovih izdelkov. Pa tudi Hrastnika in Dola šem,se navadil.
Kako pa kaj z ženo gledata na vso zadevo?
Zena mi je v tem času ogromno pomagala. Hodila sva skupaj pred nesrečo. Poročila sva se kasneje, v decembru 1975. Tudi sedaj me spodbuja in mi daje neprecenljivo moralno pomoč.
Rajko, ali veš, da je prva pomladna nedelja praznik, mednarodni dan invalidov. Letošnji poteka pod geslom »odstranimo ovire«.
Moram biti iskren in priznati, da sem o mednarodnem- dnevu invalidov zvedel šele pred kratkim. (Povesil je pogled in nadaljeval.) Kaj naj rečem. Še dobro, da ni huje. Res, da ne vidim na eno oko in da tudi drugače ;nisem povsem enakovreden vam zdravim. Toda, kaj naj rečejo tisti reveži, ki šo priklenjeni na posteljo, zaprti ,med štiri stene. Mislim, da je njim prej posvečen ta dan.
Se zaradi svoje invalidnosti počutiš manjvrednega?::
Ne. Niti najmanj ne. Prepričan sem, da lahko enakovredno živim z drugimi, delam in Ustvarjam za
dobrobit nas vseh. Vsako delo i-ma svojo ceno. Prepričan sem, da smo lahko tudi invalidi produktivni, Zato "nimam kompleksa manjvrednosti. Trdno verujem vase, v‘svoj o voljo, v'svet, v katerem živim.
Rajko bi s svojo izpovedjo še nadaljeval. Marsikaj Sva si že povedala. Ves čas govora - sem ga •občudoval. Pa. ne zaradi tega, ker je invalid, ker je mlad človek. Ne. Predvsem mi je bila všeč njegova vztrajnost; globoka vera vase in zaupanje v družbo, katere član je. ;
— Da, doživel sem smrt na o-broke, je v šali zaključil Rajko. Vsaj drugi so- tako mislili. Nekdo mi je to nekoč tudi rekel. Toda živim in. živeti hočem. Svet ,je črn v tolikšni obliki, kolikor si ga predstavljaš sam. Jaz pa sem zadovoljen. Zdravljenje lepo napreduje. Tudi spomin me kljub hudi poškodbi na glavi ni zapustil. Reš; da je bilo takoj po nesreči nekaj komplikacij, a so zdravniki tudi to uredili. Življenje se normalizira, to pa je zame najvažnejše. Tudi na sodišču sem dobil Zadoščenje, saj je stvar potekala precej drugače ob moji prisotnosti.
Poslovila Sva se. Tako kot je prišel, tako je tudi odšel. Mlad, tih, skromen in prijeten fant, ki se niti dobro ne zaveda, da imajo oni — invalidi-svoj, še več, mednarodni dan. Ne zaveda se pomembnosti tega dne. Toliko volje in moči je v njem. In prav je tako. Po svoji vztrajnosti in volji do življenja je lahko za-zgled tudi marsikomu izmed nas.
Gledal sem zahjim. Za hip se, je ustavil, se obrnil in mi dejal: »Bom dobil en izvod Steklarja?«
Seveda ga boš! Odšel,j e, jaz pa seam:ga. spremljal s .pogledom. Je morda reš, .da je. ta fant; ki odhaja, invalid in da je v svojem sicer kratkem življenju prestal toliko bolečin. Da! Po obnašanju, govoru, volji mu človek tega ne bi prisodil. Izdaja ga izgled. Samo to. Pa srečno Rajko.
v J- P-
Spoznavajmo velikana srbske književnosti
RAJKO NOVAK, mladenič star, 22 let. Rodil se je namreč 16. julija 1955 v Senovem, kjer je.tudi dokončal osnovno šolo. Oče je rudar v tamkajšnjem rudniku. Njegova mladost, je bila prav takšna kot njegovih vrstnikov. Ne slabša ne boljšar Želel je postati ključavničar: Hodil je V Štore v. šolo. Samo dva letnika. Potem se je zaposlil pri privatniku. Delal je kot priučen' delavec, zadovoljen’ z delom, plačo, življenjem. Vse do
6.	julija 1975. Takrat je počilo, prometna nesreča. .
— Bil je lep poletni dan. Prijatelja sem peljal domov z’ motorjem. Imel sem- 600 kubičnega, BMV. Dogovorili smo se, da gremo v ponedeljek na dopust. Skupaj z mojstrom v Vodice pri Šibeniku. Toda tega dopusta nisem nikdar dočakal. Po 15 m je poči-
lo.	Strahovito. Mnogi so me odpi-. šali. Tudi sodniki, ki so me proglasili za krivega, brez možnosti zagovora. Verjetno so bili prepričani, da ne bom preživel, ali pa je. bilo posredi kaj drugega. Ampak ni bilo tako. zdravniki niso vrgli pušk v koruzo, za kar sem jim izredno hvaležen. Dva meseca in pol $em ležal v bolnišnici v Zagrebu. Posledice so bile hude.
Fraktura. glave, odprto desno stran vratu. Delna izguba spomina in brez vida na desno oko.
In kako si prišel k nam, v Ste-klarno? Kolikor mi je, znano, je tvoj.primer doslej edini v: našem podjetja. Saj gre za rehabilitacijo?
Da. Po dogovoru s SPIZ, podružnice iz Celja in kadrovsko pravne službe steklarne sem bil sprejet na rehabilitacijo: za dobo 6 mesecev. V tem času sem opravil tečaj m izpit-za skladiščnika.
Sam si omenil, da naj bi rehabilitacija trajala 6. mesecev. Od kdaj do kdaj.
Prišel sem 1. septembra 1976. Sedaj, se končuje že 7, mesec.
— In kako naprej?
Tudi sam se .sprašujem. Po dogovoru med SPTZ in steklarno nima steklarna do mene pravzaprav.; nikakršnih, obveznosti. Na takšni osnovi je bila tudi sklenjena začasna pogodba. V vsem tem času sem dobival osebni dohodek iz skladov SPIZ. Kako bo naprej, še ne vem. Upam pa, da bom s pomočjo SPIZ in skupnosti za zaposlovanje rešil ta problem. Službo sem iskal tudi sam, vendar, je za takšno delovno mesto kaj malo možnosti, ker se le-ta skoraj povsod pokrivajo z lastnimi invalidskimi kadri.
Kaj pa delo, ki. si ga prej o-pravljal, mislim ’ delodajalca,' pri katdrem si bil imej' zaposlen?
Upoštevajoč . število zaposlenih iz bratskih republik, ki so končali srbskohrvatske oziroma hrvat-skosrbske šole, smo se odločili predstaviti delavcem iz teh republik pa tudi ostalim zaposlenim Za začetek velikana srbske književnosti Virka Karadžiča, ki je poleg narodnih' pesmi zbiral in objavljal tudi narodne pripovedke, pregovore in uganke.
Da bi bila stvar bolj prijetna in zanimiva, se. je uredništvo odločilo, da bo do konca letošnjega: leta objavljalo v .vsaki, številki Steklarja po deset Vukovih ugank.
Pravilne rešitve bomo z žrebanjem nagrajevali, in sicer po pet reševalcev, v višini 30,. 20 in 10 din.
Uganke bomo objavljali do konča leta 1977, nakar bomo objavili nekaj več o Vuku Karadži-ču. '
1. če bogat ga vidi — ju pobriše; siromak ga kliče, kliče poleg
hiše.
2.	Dvojčka sta se rodila,
po vsem svetu sta hodila, videl pa ta bratov par drug ni drugega nikdar.
3.	Poznam jo hišico v gorici, stoji na eni le nožiči.
4.	Rešeto polno lešnikov poleti in pozimi,,"
en oreh sam med njimi. , ,
5.	Puščam mater v črnini,"
• čakam, brata v jasnini.
6.	Grbasto prase vse polj e popase.
7.	Ne govori kot mi ljudje, kar hoče vendar vse poVe.
8.	Kdo hišico si naredi
in sama se zaklene v nji.
9.	Belo je — ni sirna hrana, je repato — ni podgana, liže sol,
pa ni vol.
10.	V zibelki oče še leži, sin pa med svati se vrti.
ALI JE STRES POTREBEX?
Zanimalo vas bo
Prišli v podjetje Januar—maree
■ Zupanc Samo, cizeler;. Pelič Slobodan, delavec težak; Vodep Roman,- odnašalec stekla; Pblšak Karl, odnašalec; Močnik Janko, odnašalec, Spec Martin, odnašalec; Gušojič Viktor,' odnašalec, Biščanin Senad, odnašalec, Fe j kič Peter,- odnašalec, - Ikanovič Meh-med, odnašalec, Bezgovšek Marjan, odnašalec; Felicijan Friderik, pomožni delavec; Meserko Marjan, ključavničar v TOZD II; Matanovič Slavko, odnašalec; Milutinovič Radenko, odnašalec; Vučič -Nedeljko, odnašalec; Huzejro-vič-Husein, odbijalec kelihov;Hu-: darin Franc, odbij alec kelihov, Gorenc: Peter,, nabiralec stekla; Ilič Velimir, odnašalec stekla; Zdolec Jožefa, čistilka v TOZD VI; Burhan Džemal, odbij alec kelihov Sere Viktor,- Odbij alec kelihov; Grbič Marinko, odbij alec kelihov; Hlade Zvonko, odbij alec kelihov; Križnik Anton, ročni pihalec; Nakič Šemsudin,; odbij alec kelihov; Sivec: Ludvik, odbij alec kelihov; Omerzi Marija, kontrolor stekla; Odžič Ratko, dostav-Ijalec stekla; Rostohar Martin, odnašalec atekla;Šergan Darko, rez-' kaleč; Topalovič Abdulah, Mitrič Dragan, odnašalec stekla; Učesa-nek Boris, cizeler; Kopričanec Vlado, odnašalec stekla; Tosič Ratko, nabiralec stekla; Mijatovic Milorad, delavec težak; Polič Milan, pobiralec črepinj; Smiljanič Gojko, pomočiiik IS; Volf Mirko, dostavljalec stekla; Rešetar Franc, pomočnik v TOZD II.
Odšli iz: podjetja Januar—marec:
Na lastno željo
6	Hercog Jerica, kontrolor stekla; Pirnaver Zdenka, izpihalka; Prah Ivan, ročni pihalec; Križnik Anton; ročni pihalec; Kreže Antön I, izmenski vodj a’V TOZD II; Babič Ernest, ročni pihalec; Bezgovšek
Marjan, odnašalec stekla; Krsnik Franjo, pomočnik komerc. direktorja; Volaj Marijia, kontrolor^ stekla; Jovanovič Tomislav, pomočnik IS, Hušidič Sefika, odna-šalka stekla; Spajzer Ema, prodajalka v bifeju; Vidmar Marija, kontrolor stekla, Humski Alojzija — rezalka stekla; Kotnik Ivan, voznik viličarja; Krajnc Franc,.; rezkalec; Javoršek Mihael, obra-tovodja v TOZD II; Dračič Enes,; odnašalec stekla; Ikanovič ■ Meh-med, odbijalec kelihov; Ručman Gabrijela; skladiščna delavka;
| Lapornik Kristina, kontrolor stekla; Milič Ana, kontrolor stekla;., Burhan Džemal, odbijalec kelihov; Sere- Viktor^ odbijalec; kelihov;- Pikelj Marjan, delavec težak.
Samovoljno zapustil delo
Hlade Zvonko, odbijalec kelihov.
Odšli v JLA
Klemen Samo, cizeler; Grašič Dušan II, pomočnik IS;, Jovan Ciril, krogličar; Čudovan Zlatko, kovinostrugar; Lesjak Milko, krogličar; Sotlar Alojz, pomočnik IS; Biderman Jože, delavec na kanalu; Ilič VeHmdr;
Upokojena
Artič Stanislav, brigadir MDR lajka; ; Stoklasa Jože, brigadir, ročni pihalec.
Poročili so se
Gromilič Habiba, odnašalka stekla in Ferizovič Fikret; Tomič Duško in Mišič Mileva; Lisec Danilo in Ostrovršnik: Tatjana:;-Se-ničar Mira in Štrovs Štefan.
Prirastek v druiin
Tosič Peter, hči Petra; Koritnik Matija, hči Mojca;:'Teršek Jože II, sin Jože; Ghfidič Milan, hči Iris.
Stresu ali napetosti pravimo tudi »bolezen našega časa«. Av-strijsko-kanadski zdravnik dr. Hans Selye pa trdi, da je vsakdanji stres potreben, in da bo povzročil bolezen le takrat, če ga bo spremljal občutek neugodja. To svojo trditev podpira z dejstvom, da napetost stimulira izločanje hormonov, kar je- velikokrat za-željeno glede na ugotovitve, da so s hormoni povezane reakcije »obveščanj a« organizma in obrambe. Pod vplivom stresa,, pravi dr/Se-lye — smo tudi V snu, zato izguba »normalnega« stresa lahko pomeni bolezen.
Na enem inštitutu v ZDA je v tej smeri zabeležen preizkus: Za" eksperimentalno obdelavo je spre j eta skupina zdravih ljudi, prostovoljcev, ki so1 imeli kot e-dino nalogo le to, da odležljo nekaj tednov. Kljub visoko strokovni negi ih stalni skrbi,, da niti e-defi od teh 'ljudi rie doživi niti enega'stresa,, so čez tri tedne bile ugotovljene motnje v krvnem obtoku razislcovancev; po šestih tednih pa ni niti eden od njih, brez nevšečnosti, zdržal na nogah dalj kot tri minute.
Rezultati tega preizkusa se torej nekako ujemajo z besedami dr. Selye, ki pravi: »Največji stres je brezdelje.«
V nadaljnji razlagi napetosti pa dr. Hans Selye razlikuje stres od »distresa«, ki' je- povezan z neugodjem in , katerega bi lahko prevedli kot mora, prisila, izčrpanost, skrbi, pomanjkanje sreče. Torej, stres rie ogroža- osebo, ki veliko, hitro in dolgo dela, če dela navdušeno in z uspehom. Ogroženi so- tisti, ki zaradi svojene-' uravnovešenosti večno dirkajo,, pri tem pa so vedno nezadovoljni s svojimi uspehi in se čutijo za-postavlj eni, ogroženi, polni strahu zg svoj ugled, službo in materialne dobrine. Napetost V teh slučajih nima pozitivne ja učinka, ampak nasprotno: prihaja do niza-biokemičnlh reakcij, katere imajo
lahko kot končno posledico organsko bolezen.
Thomas. Holmes, profesovpsihiatrije, je pri proučevanju vzrokov napetosti objavil tabelo stresov, :v Kateri je posamezne strese označil š točkami. Tako je napri-mer iz tabele razvidno, da je najmočnejši stres smrt zakonskega partnerja, katerega je avtor ocenil s 100 točkami, potem ločitev s 73, težko bolezen ali poškodbo s 53, poroko s 50, izgubo službe s 47, upokojitev s 45,. težave v spolnem " življenju.: z 3®, spremembo poklica s 36> in selitev z 20 točkami: Če število vseh točk pri eni osebi v enem letu preseže vrednost 300, se gotovo vselej ugotovi kakšna bolezen na srcu; ožilju, čir na želodcu, alergija, kožne bolezni, depresija itd.
Profesor Selye ugotavlja dve možnostif v preprečevanjut distre-sov: borbo ali toleranco. Toleranca je veliko bolj ugodna; navaditi se moramo na dejstvo, da je delo» biološka potreba in da organ propada, če; ni uporabljan (mišice-propadajo,' Če jih ne uporabljamo, prav tako možgani, če jih rie uporabljamo za neko delo, kii se nam zdi smiselno). Ker nimamo za cilj, da se izognemo delu, moramo opravljati delo, ki nas: veseli, pri tem pa poskusimo imeti tako socialno okolje, ki čim; bolj odgovarja našito željam (zakonski partner, šef, prijatelji).
Dr. Selye še priporoča:1;
»Odkrijte, vašo : naravo stresa. Ugotovite, kakšno delo vas zadovoljuje in kakšna izpolnitev prostega časa se vam- zdi prijetna. Poskusite pozabiti vsa neprijetna doživčtj a, na katera niste? mogli vplivati mCjjih spremeniti. Navadite se na misel, da se v življenju tudi zgublja, prilagodite se na neuspeh. Spomnite se uspehov, na katere ste; ponosni!
Poskusite premagati napetost s telovadbo in športom. Naučite se tudi sprostiti!
, Iz revije »Naše Zdravje« pripravila Anka Pucelj
SŠI ’76 -STEKLARNI
Z manjšo priložnostno-; slovesnostjo so bili v petek, 11. 3. v prostorih rudniške- ¡menze razglašeni rezultati SŠI za leto 1976. Ob tej priliki so bila naj bolj Šim ekipam, tako v posameznih , panogah kot v Skupni razvrstitvi,; podeljena priznanja in, diploma.
Po enoletnem premoru je naslov najboljših, ponovno v -steklarni, ,Naši tekmovalci in tekmovalke so z veliko prednostjo osvojili naslov ekipnih zmagovalcev sindikalnih športnih iger za preteklo leto. Čeprav ponovnemu naslovu najboljših ne gre pride j ati ne vem kakšne posebne pozornosti, ker pri nas že nekaj let nazaj ne posvečamo glavno pozornost tekmovalnim dosežkom, pa je kljub temu le dodati besedo — dve k temu uspehu.
Z veseljem lahko ugotavljamo, da kljub pomanjkanju strokovnega kadra in finančnih sredstev naši 1 predstavniki na SŠI dojemajo smisel tovrstne aktivnosti, tako» liot si jo je odbor za šport in rekreacijo pred letom zadal. Ta pa postaja vse bolj jasna tudi dru-
gim, Za kaj gre? SSl naj bodo končni produkt aktivnosti skozi vse leto in ne le trenutna emancipacija. Povsem razumljivo je, da ob tako dojetem smislu potrebe po rekreaciji športni dosežki niso glavni in, edini cilj aktivnosti, Seveda bi bilo zgrešeno; če dosežke rie bi cenili in še zanje potegovali. Vendar moramo, kot že rečeno, pri Vsem tem upoštevati ddločen pnoritetni' vrstni red. Ob vsem tem, sicer na kratko a ne prvič povedano, menimo, da je uspehu le treba pripisati nekaj besed. Zakaj? V celotnem programu SŠI za leto 1976 se niti enkrat ni pripetilo, da ekip Iz steklarne ne bi bilo na prizorišču; Ni bila ovira ne ura ne dan. Res, da se je pri organizaciji marsikdaj zataknilo; da smo Včasih imeli tudi težave pri sestavljanju ekip, ker je v zadnjem hipu kdo odpovedal. Toda z dobro voljo se da marsikaj doseči. Pri organizaciji rekreacije pa je td že pol uspeha. Kajti če se več ljudi 'ukvarja s to ali ono obliko rekreacije, potem tudi ni tako bistveno, kaj bo ob
priliki počel. Ali bo igral- nogomet, rokomet, odbojko, plaval,, kegljal ali pač tekmoval v kakšni drugi pahogi.' In t6 je' končni in edini pravi namen rekreacij«. Gibati in šeMgibati;
Ob priliki razglasitve rezultatov jr«! bilpfe'ligo^oVlf enih- še' - cel--kup pomanjkljivosti; ki naš sprethija-jo -V za naš’ še vedno razvojnem procesu rekreacije. Prav tajco pa je bilo tudi ugotovljeno^ da šo' bili štorjerii ih narejeni določeni pozitivni' premiki. Ena glavnih u-gotoviteV' je' število udeležencev, ki še iz leta v leto veča. Tako je v preteklem 'letu v osmih panogah tekmovalo že -blizu 800 delavk ih delavcev.
Torej število, ki predstavlja že nekaj nad 15 Vj;ivšeh;-žaphšlenih v naši občini. SCveda ta številka ni impozantna, jej pa v primerih s številom iž preteklih let: vsekakor spodbudna. Kajti upoštevati je pač Iteba; da precejšnj e število zaposlenih živi izven občine. Prav tako je treba na žalost- ugotoviti, da je v tem šteVil-u izredno nizek odštotek žena. Zato jc povsem razumljiva pozornost, ki jo skupna komisij Š za šport in rekreacijo pri TKS in OSS posveča
nalogi, -kako čimveč žena vključiti v rekreativno dejavnost.
1 Uspehi; ki za mhrsikoga iž tega» a® onega zornega kota to tudi niso;- nas' vse, ki smo za razvoj telesne kulture iri športne rekreacije kakorkoli, a na'žalost še vedno samo moralno odgovorni, ne smejo uspavati. Predvsem naj nam bodo vsem skupaj spodbuda za še večjo aktivnost. Prav pa je, da ob koncu še- enkrat- opozorimo na nujnost' spoznanja, da športna rekreacija ni le skrb posameznikov zanesenjakov, temveč naj to pbštane -skrb’ drtizbe v celoti, z vsemi njenimi družbenopolitičnimi organizacijami, in institucija-mi-
Končni vrstni red SŠI za leto ' 1976:
1.	Steklarna	Točk 43
2.	Rudnik ..	34
3.	Sijaj	- 32
	TK	- 27
5.	SGP	- 22
6.	KOP	18
7.	SOB — prosveta	13
6,	RGD	10
9.	Rudnik Dol |	- 5
10.	Jutranjka	' 4'
11.	Obrtniki	1
NAGRADNA KRIŽANKA
H	OSNOVNA SUROVINA ZAIZDEIA* V0 STEKU	SftEOSTVA PROTI GLAVOBOLU, ZOBOBOLU	LITER	TARIFA	POPEVKAR MOJZER	NAVAL, NAPAD	IVAM PRIJATELJ	DEU. ORLEK	D0LÛ0REPA PAPIGA	SUKANEC	NEPO* .KLICNI ŠPORTNIK	S0KRVCA. CEPIVO	ZAZNA* VANJE S PRSTI	Mošifo IME	madžarski PESNIK (JANOS)	STEKLARNA IjM	VZVIŠENA URŠKA PESEM	AVSTRIJSKI PISEC G, B AM BY")	AMER.FllM. IGRALEC (5PÊNC6R)
ŠE ENA SUROVIMA ZA IZDELA VO STEKU																KONICA			
RICHARD NIXON			IZPAROMEft PLESALKA PAVLOVA													POKLON, DARILO			
VINSKI CY6T							RUSKA CESARICA IGRA NA KARTE									IME §A» histke KUS= NIRJEVE MESTO V TURČIJI			
EKSPL0* ZIVNO TELO					GRŠKA ČRKA STAROŽl» DCVSKI KRALJ				MÛHAMED0 VA VERA	PRIMORSKI E0CENSKI UPOR							TEHNECIJ		
										DRŽAVA V AFRIKI							PTIČ, KI NE LETA		
1				DEDOVANJE ZNAČILNOSTI PREDNIKOV SPOJINA S KISIKOM				SSII					MESTO NA VZHODNI 0-BALI AVa STR ALI J E						
NEON			SREDIŠČE VRTENJA			TEHNIČNI POKLIC ITALIJAN. POLITIK (GIOVANNI)							KAJENJE	perzijska denarna ENOTA	PREBIVALEC AQNUE VOJAŠKI ' PRIBOČNIK				SESTAVILI , KARU DREMEL
ČRTOMIR VIDMAR			OSUŠEK, RAZSIP					LITIJ			HEINRICH HEINE	GORENJ* SKA METRO* POLA						SKUPINA ŽUŽELK	AMERIŠKI HUMORIST. PISATELJ (GEORGE)
			EDEN IN DRUGI					STANE SEVER											
GRŠKt sos Ljubezni					PRAVOSLAVNI NADŠKOF							VERDIJEVA OPERA					Roald amundsen		
					ŽENEVSKO JEZERO							LIDIJA "ŽIROVHIK					DRŽAVA V PREDNJI. AZIJI .		
POZIV v éjOSTE							nasmeh									POSODA ZA TEKOČIN^			
							LISTNATO DREVO									HČERIN MOŽ			
SERVIRNI KROŽNIK								IBSENOVA DRAMA	DEL ROKE	LATINSKI VEZNIK	OKNICE, REBRAČE NEMŠKA država								
EDVARD GRJEQ			KOHOPEC	OKRASNA vijugasta ČRTA								STEKLARNA m	ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA	KATRAN				VERSKI REFORMA* TOR HUS	URADNI SPIS
				OTOČJE V INDONEZIJI										ZVESTA Žival					
ŽIV AU SIVE BARVE						1600 KM DOLQA REKA V ZAH. AFRIKI						JUGOSLOV. .SAN REMO' (POPEVKE) ERBIJ							
TELEVI* TUŠKI ZASLON						BREZALKO- HOLNA PIJAČA VZHOD				LETNI CAS						TISETAN« SK0 GOVEDO			
tJOVOtt* LANDSKA PTICA					POLJSKA PTICA					LISTNATO DREVO						STAR SLOVAN			
Očistimo svoje okolje
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada 50 din
2.	nagrada 30 din
3.	—7. nagrada po 20 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do ponedeljka, 24. aprila.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju z dne 15. 3. smo do razpisanega roka prejeli 53 rešitev. Žreb je razdelili nagrade takole:
1.	nagrada (50 din): Alt Vilma
2.	nagrada (30 din): Savine Marlena
3.	do 7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Jeran Ignac, Platinov-šek Karl I., Smodič Bojan, Spitaler Emil, upok., Rak Jožica.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: sopran, Koch, Tirana, obrazec, ubežniki, A. L., Vladičin Han, obelisk, Jaki, Lamartine, G. T., eksamen, Raeder, Kras, t, atona, rotaprint, S. P., o-
satnik, Nicea, K. R., R.U.R., obronek, Maks, aed, Ljig, kramar, zgib, Iran, kooperant, voder, Ve-nus, Izidor, Evora, cirus, etažera, zona, mecen, Ural, lik, Aram, čreda, kalo, akt.
K.	D.
Cisto okolje naj bo skrb
SLEHERNEGA DELAVCA
Tako se ne dela.
Kakor že nekaj let nazaj, bomo tudi letos organizirali akcijo »OČISTIMO SVOJE OKOLJE«, ki bo od 28. 3. do 9. 4. 1977.
Organizatorji te hvalevredne akcije so pripravili ustrezajoč program ih nosilce, del za ureditev posameznih naselij in okolišev.
Mislimo, da občane Hrastnika in Dola prav v tem letu proslavljanja in praznovanja jubilejev obvezuje še posebna dolžnost.. Ne da bomo praznovali samo 40-let-nico prihoda tov. TITA na čelo KPJ in njegove 85-letnico rojstva. Zasavčani praznujemo in gostimo udeležence praznovanja 40-letrtice ustanovitve KPS. Proslava bo 16. aprila na kraju ustanovitve — na ČEBINAH.
Prav tako bo Hrastnik gostitelj udeležencev Jugoslovanskih pionirskih iger, in sicer zgodovinarjev in likovnikov iz vse Slovenije.
Občinska konferenca SZDL in Občinski odbor Rdečega križa pozivata prebivalce na ureditev in čiščenje kakor tudi na olepša-nje zelenic in nasadov.
Odstranijo naj drva in vso ostalo kramo, ki je zložena ali nametana okoli hiš in stanovanjskih blokov.
Upamo, da bodo stanovalci sprejeli naš poziv in se pri tem pozivu ravnali po odloku o dolžnostih, ki jih nalaga, vsem stanovalcem hišni red.
Ta poziv pa ni namenjen samo stanovalcem družbenih stanovanj. Tudi lastniki lastnih hiš so dolžni urediti svojo okolico in smetišča.
Celotna akcija je zastavljena zelo široko. V njej bodo poleg nosilcev sodelovali tudi ZSMS, KOP SSS, KS šola heroja Rajka, vsa podjetja in Ribiška družina Hrastnika. Ti udeleženci bodo poskrbeli, za . svoja področja ii* očistili in uredili izgled Hrastnika po zelenicah in parkih, pobočjih in podobno.
Odlagajte smeti in odpadke v smetnjake in ne v potok in pobočja. Odvoz smeti bo ob akciji pogosteje kot doslej. Ne delajmo si dvojnega dela. Le s skupnimi močmi in nas vseh bo naš kraj lepši. Tiste pa, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, jih bomo primorani dati v postopek pristojnemu občinskemu organu, kar pa ni niti najmanj naša želja.
Občinska konferenca SZDL Občinski odbor Rdečega križa HRASTNIK