142. številka.
Ljubljana, v petek 22. junija.
XXI. leto, 1888.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H |dd., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano hrez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiiistopne potit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiski;. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravnifitvoje v Gospodskih ulicah St. 12. Uprav ii i š t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila   t j. vse administrativne stvari.
Vse čast. p- ii- naročnike, ki naročnine še neso ponovili, opominjamo, da to store, ker drugače jim bode list ustavljen.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda".
\ JLjiiIftljmil 22. junija. Vse prizadevanje nemških liberalcev in naših nemškutarjev meri na to, da bi se nemščina priznala za državni jezik. Celo nekateri nemški kon servativci skrivaj goje to željo, če tudi si jo iz raznih političnih ozirov ne upajo izreči. Nemški listi nam dan na dan pripovedujejo, da poprej v Avstriji sprava ni mogoča, dokler ne bode priznana nemščina kot „Staatsprachew in Avstrija za nemško državo.
Celo Fischhof, ki se sme prištevati pravičnim in zmernim Nemcem, se ne more ubraniti tej misli. Nedavno je zopet izdal knjižico, v katetej razpravlja, kako bi se dalo doseči spornzumljenje narodnostij v Avstriji, pred vsem na Češkem. On sicer predlaga, da bi po vsem Češkom iahko vsak dobival pravico v obeh deželnih jezieih. V nemških krajih bi se nastavili pri uradih češki prola-gatelji, ker uradniki sami ne znajo češčine. Češki uradniki bi pa morali znati tudi nemški, ker je nemščina avstrijski občevalui uradni jezik, to bi se reklo z druzimi besedami, ker je nemščina „Staats-sprache". Poslednjega nazvauja Fiscbhof ne priporoča, ker bi utegnilo žaliti nenemške avstrijske narodnosti. Bekli bi, on hoče utihotapiti nemški dr žavni jezik, dočim ga nam drugi naravnost uri vaj o.
Urivanje nemškega državnega jezika je pa jeduacega pomena, kakor usiljevanje nemškega gospodstva v Avstriji. Nemcem bi se ž njim priznale predpraviee, od katerih bi imeli ne le moralno, ampak tudi veliko gmotno korist. Vsak Slovan bi se moral učiti nemščine, ko bi hotel postati uradnik Nemec bi pa lahko tudi v mnogih slo vanskih deželah, zlasti v višjih uradih, posloval brez znanja slovanščine. N'mici bi si tudi s t ein zagotovili politično vodstvo, ki je pa le nekak milejši izraz za nemško gospodstvo.
Ali bi pa bili naši Nemci zadovoljni, ko bi dosegli tako prednost v Avstriji V Kdor količkaj pozna nemški značaj, spozual bode, da ne. Ne le, da bi z večjo   ilo ponemčevali avstrijske slovansko
narode, temveč delali bi Še z večjo silo, da bi dosegli končni .svoj namen.
Kak je pa njihov namen, to so že pokazal' pri raznih prilikah. Ko je bila razglašena nernško-avstrijska zveza, so nekateri neprividnejši predrznih se to tud javno povedati. Predlagali so, da bi se pogodba u tej zvezi uvrstila mej ustavne člane, ali pa z druzimi besedami, Avstrija naj bi se pridružila za zmiraj Nemčiji. Za skupno carinsko ozemlje z nemško državo se pa že dolgo agituje pri nas, če tudi bi se s tem uničila marsikaka industrija. Nemški državni jezik služil bi potem takem nemškim liberalcem le v to, da bi pripravljali avstrijske narode za Velikonemčijo.
O smrti cesarja Viljema I. in sedaj cesarja Fliderika so tudi po nemških avstrijskih mestih vršile se stvari, iz katerih se jasno vidi, po čem teže naši Nemci. Obnašajo se že sedaj tako, kakor da njih vladar biva v Berolinu ob temnej Spr^evi, ne pa na Dunaji ob zelenem Dunavu
Vsi pošteni avstrijski rodoljubi se morajo torej upirati povečanju upliva neništva v Avstriji, torej tudi nemškemu državnemu jeziku. Sicer pa avstrijski Nemci tudi nemajo nikake moralifcne opravičenosti do vodstva V omiki ne presegajo druzih avstrijskih narodnostij , zlasti Cehov ne. Nemška literatura, zlasti tudi znanstvena je res ogromna, a je največ delo Nemcev, bivajo:s.ih onostran temnopoltih kolov.
V dosego svojega namena poslužujejo se raznih sredstev in svoje težnje radi zavijajo v plašč, avstrijskega domoljubja. Posebno v interesu vojske pravijo, da treba gledati, da se š ri znanje nemškega jezika. Nemščina je namreč poveljstveni jezik in kakor pravijo vez, ki veže vojne oddelke. Oudno je pa, da ue zahtevajo, da bi se tudi bolj gojila onostran Litve, vsaj je znano, da na Ogerskem manj goje nemščino, nego pri nas, ko jo je madjarščina izrinila iz vseh uradov.
Posebno je bil bivši vojni minister grof By-land z neko izjavo jako ustregel našim Nemcem. Pritoževal se je o pomankanji znanju nemščine po nekaterih deželah in razlagal, kako da je potrebua vojski. Kolikokiat so te besede omenjali nemški listi in je zavijali, kakor je jim ugajalo! Veseli so bili, da so tako dobili nekak povod zahtevati ponein-čenje šol  navidezno v imenu avstrijskega patrijo
tizma ne meneč se za to, da se je pri raznih prilikah pokazalo, da nemščina zu vojsko ni neobhodno potrebna. Za vzgled si lahko vzamemo velike manevre pred par leti v Slavoniji. Takrat bili so ondu zbrani razni vojni oddelki , katerim se je poveljevalo v madjarščini, v hrvaščini in v ne ni-škeni jeziku, in vse se je vršilo popolnoma gladko, na izrecno zadovoljnost cesarja samega.
Nemci so pa hoteli od sedanjega ministra izvabiti kako tako izjavo, da bi jo potem uporabljali proti nam. Sprožili so jezikovno vprašanje v obliki šolskega vprašanja v torek v budgetnem odseku avstrijske delegacije Izrekla se je od nemško strani želja, da bi se pomnožilo število vojaških spodnjih realk in snovale nemške vojaške ljudske šole, kakor je v Zadru, v tacih krajih kjer je več oženjenih častnikov in podčastnikov, da bodo mogli svoje otroke v nemščini izgojiti, da bode dobila vojska dovolj nemščine vešči'i podčastnikov.
Vojni minister Bauer je pa odgovoril, da bode za pomuožeuje nižjih vojaških realk že skrbel, kolikor bode mogoče in potrebno, ljudske šole pa ne sjmdajo v njegovo področje Nemščina je res potrebna v vojski in se mora pospeševati, pa teleti Jo. «1» no goj*' tudi drugi tležH mi p-s.iUi.
Poslednja opazka je je posebno zbodla, zahtevali so le zategadel nemških ljudskih učilnic, da bi se vojaškim otrokom ne bilo treba učiti kakega slovanskega jezika.
O svojem času pisali so, kakor že omenjeno nemški listi dolge članke o lly!audtovi izjavi, o Bauerjevej pa skoro popolnem molče, le kratko so jo omenili. To pač dokazuje, da ne žele le gojenja nemščine, temveč da drugi jeziki zgaba vso veljavo in se polagoma zatro. Bauerjeva izjava bolj ugaja avstrijskim razmeram in potrebam, nemškim liberalcem pa ni za Avstrijo, temveč imajo druge, že poprej omenjene namene. Neslovanski zastopniki so pa dobili v Bauerjevej izjavi nekako oporo, da se bodo ložje potegovali tudi za gojenje nenemških jezikov in zlasti tudi v srednjih šolah. To je vse-kako dobro za nas, kajti sedaj imamo potrjilo visoke vojaške osobe, da je želeti,   d u Me ludi
sio\ «'ilš«"'i na H*' /.:tu«'iii;i iMjt
LISTEK. .
0 stoletnici Scopolijevi.
Slavno rudniško mesto, v globini sredi zelenih gora iu temnih gozdov ležeča Idrija, praznuje danes preredko slavnost. Danes razkrila se je spominska plošča, uzidanu v hišo, v katerej je nekdaj živel slaven mož, ki ui v Idriji zagledal luči sveta, niti oudu umrl, ki si je pa za svojega bivanja v slovenskem Almadenu pridobil velikih zaslug ne le zh Idrijsko mesto, ampak še v veliko večji meri za vso Kranjsko in sosedno Primorsko.
Danes praznovala se je stoletnica dne 8. maja 1788 v Paviji v 65. letu dobe svoje umršega učenjaka in naravoslovca Janeza Antona Se o poli-j a, ki je kot cesarski fizik v Idriji bival od leta 17 54. do 1. 1 7 63 ter v tej dobi pri svojem, dolgo časa takorekoč brezplačnem, le z vinskim monopolom nagrajanein poslovauji prišiedil si toliko časa, da je prehodil in znanstven*» preiskal ves okraj idrijski (175-1), okolico ljubljansko (1756), 1757. I.
Nanos, 1758. 1. Škof|oloko, Kranj, dolino Kokrsko in Storžec, 1759. 1. gozde mej Ljubljano in Ribnico, Grintovee, Kočno, Greben, 17G0. 1. Planino in jezero Cerkljansko, 1701. 1. zopet Nanos in hribovje pri Senožečah, Kras iu obali morja Jadranskega, 1762. 1. Gorenjsko, zlasti Bohinj, 1764. 1. Goriško in Devin ob zalivu Jadranskem ter s temi svojimi potovanji razkril botanična bogatstva naših divnih krajev. Scopoli predstavil je uaše pokrajine učenemu svetu, on bil je znanstven pijonir v besede najširšem pomenu
Ako pomislimo, kake so bile tedaj prometne in druge razmere, kako je za javno varnost bilo še slabo skrbljeno, ako uvažamo, da je nedostajalo premnogih ugodnosti), pred vsem pa zanimanja iu pojma za vedo in znanost, potem se moramo res čuditi pogumnemu, da, predrznemu Tirolcu, 1723. 1. v Ca-valesi porojenemu Janezu Antonu Scopoliju, da je pred več nego 100 let začel preiskavati in učenemu svetu razkrivati lepo našo domovino in goreč za znau-jst prenašal izredno hude težave in neprilike. „Sam, tako piše Scopoli, spremljan sumo po jeduem človeku, blodil sem  po planinah, spaval v mrzlih
nočeh pod milim nebom, živel dneve in dneve ob kruhu in mleku, prišel nad Trstom celo roparjem v roke in nekdaj s Storžca nazajgrede bil sem tri ure v smrtni nevarnosti."
Vse te težave pa neso ugasile znanstvenega delovanja njegovega. Leta 1760. izšla jo na Dunaji njegova epohalna »Flora carniolica", 1. 1772. pa ženjena druga izdaja, v kateri je bilo popisanih in določenih 1251 fanerogamov in 384 kri-ptogamov. urejenih po sistemi Linne-jevi. Ob jednem z • menjeno drugo izdajo pa je izdal „Dissertationes ad historiam naturalem pertineutes", v njih pa razpravo „Plantae subteraneae", v kateri je on prvi j)opi8aval in določeval podzemske rastline, nahajajoče se v rudniku Idrijskem in v raznih rudnikih ogerskih.
Delovanje njegovo priznali so že davno uče njaki ter neumornemu preiskovalcu in naravoslovcu v večen spomin krstili več rastlin, kakoi „IIvoscy-amus Scopolii (Scoj)olia carniolica), Scopolia atro-poides, Scrophularia Scopolii, Saxifraga Scopolii, Cen taurea Scopolii, ltibes Scopolii, Polvporus Scopolii. A ne samo to mesto in vseučilišče Pavijsko nadelo
Kra jski deželni zbor.
(II. in  poslednja seja.) Poslanec Šuklje poroča imenom tiuančnega odseka:
Finančni odsek izbral me je poročevalcem za ono važno zadevo, katera je sama za-se predmet vsemu sedanjemu zborovanju našega deželnega zbora. Prevzel sem to nalogo, dobro vedoč, s kakimi težavami se mi bode boriti. Mnogoletni referent o zemljiški odvezi, o katerem je priznati, da je ugodna rešitev tega vprašanja večinoma njegova zasluga, obolel je žalibog baš v onem trenotji, ko bi z opra-vičeuim zadoščenjem s poročevalčevega mesta nam razkazati mogel plodove svoje marljivosti. Obrok od včeraj do danes, kateri mi je bil na razpolaganje, da se poučim o celej stvari, nikakor ni zadostovati mogel za tak težavni in obširni študij, lotim se torej svoje poročevalčeve naloge, v svesti si, da moje sile ne zadostujejo ter da mi je apelovati na naklonjenost svojih tovarišev, kateri morajo v po-štev jemati izredne razmere, v kojih se danes nahajam kot poročevalec finančnega odseka.
Ne bodem opisoval rasnih faz in menjav, koje je konverzijski projekt moral prestati, predno je postal goden parlamentarnemu obravnavanju in sklepanju. Ne bodem se tedaj mudil pri deželnozbor-skem sklepu iz 12. seje z dne 18. januvarja 1887, kateri je v prvič deželnemu odboru dal nalog, pretehtati, ali se /nižanje deželnih priklad ne bi dalo doseči s tem, da se 5% zemljiško - odvezni dolg spremeni v nižji obrestljivi dolg. Preidem dalje preko vseh drugih obravnav, časnikarskih razprav, brošur, poročil, itd., o tem predmetu ter ustavil se bodem še le pri onih odločilnih sklepih z dne 19. januvarja 1888, kateri so mej tem zadobili cesarsko potrjenje ter so podstava današnjemu obravnavanju. Na ta dan bilo se je v teh prostorih načelomo sklenilo, da se zemljiško-odvezni dolg vojvodine Kranjske preosnuje v nov davka prost deželni dolg brez državnega jamstva v najvišjem znesku 4 milij. gld. za doštevno ceno po ne manj nego 94 gld. 90 kr. za 100 gld., koji je obrestovati po 4% poluletno za nazaj in poravnati v 40 letih ud 1. julija 1888. Ta sklep, v kojem je izražen princip tega konver-tovanja, zavisen je pa bil od nekaterih pogojev. Naprosili smo vlado, da oprosti pristojbin in ko-lekov vse listine, posebno poravnavna pisma, kar se jih bode napravilo povodom novega dolga, dalje obiestim dovoli oprostitev dohodkarine ter eventualne nove obveznice sposobnimi proglasi k plodo-nosnemu nalaganju cerkvenih, občinskih, korporacijskih, ustanovnih itd. glavnic, katere so pred javnim nadzorstvom, sprejemajoč jih ob jednem za službene ia trgovinske varščine.
Ali to ni zadostovalo ! Glavna težava za našo konverzijo izvirala je iz pravnega razmerja naše dežele, oziroma našega zemljiško - odveznega zaklada do države. Z jedne strani bili smo na dolgu državi, z druge bila je nam ona zavezana. Mero-dajna v tem oziru je ona pogodba, kojo je dežela z državo bila sklenila dne 29. aprila 187G, št. 72. Da se preosnuje ta dogodba, trebalo torej novega dogovora, in tak nov dogovor bil je deželi naši ugoden še le tedaj, če se mejsebojne terjatve po-rnčunijo s 5°/0.   To se je tudi  bilo vsprejelo mej
je evropski slavnemu učenjaku na čast in v trajen spomin ulici, vodeči do botaničnega vrta, ime: Via CJiovanni Antonio Scopoli
S temi kratkimi, profesorja Viljema Vossa v tukajšnje realke programu 1884 1. priobčeni, z veliko ljubeznijo in zanimivo pisani razpravi, posnetimi podatki, obrisali smo prav skromno Scopolijevo, naših pokrajin tikajoče se delovanje, za katero mu mora vsak zaveden Slovenec biti iz duše hvaležen, Prišel je kot tujec v deželo, odšel čez malo let, a za svojega kratkega bivanja stekel si toliko zaslug, da ga danes Idrija, za Ljubljano največje mesto na Kranjskem, zaradi svojega bogatega rudnika sloveče po vsem svetu, slovesno proslavlja in da se ga z Idrijo vred hvaležno spominja ves slovenski svet. Scopoli bil je tujec, vender mu danes z dna srca kličemo trikrat „Slava"!
Izredno laskavo spominjamo se tujca učenjaka Scopolija, kakor se spominjamo vrstnikov njegovih učenjakov "VVulfena, Hacqueta, Gruberja, Florijančiča, Karola Cojza in drugih, ki so bili dika preteklemu stoletju, ki so ai s svojimi deli pridobili priznanje takratnega učenega sveta in hvaležnost nas poznih potomcev.   Slava spominu Scopolijevemu! S.
pogoje za konverzijo. In poleg tega težili smo po tem, da država za podlago obračunjenju vsprejme primankljeje zemljiško-odveznega zaklada, koje je deželni odbor izkazal za 1. 1888—1895 v svojem poročilu do finančnega ministerstva z dne 5. julija 1887. Tu smo si bili navskriž z državno upravo. Će smo 5% eskomptovanje zahtevali, ponujala je držaja le Vl^U, če smo bili izračunih primanjkljaje za 81etno dobo 1888—18958 574.100 gld., izraču-nila jih je vlada le s 498.100 gld. Tu je trebalo pobotati se, da se dosaže nov, obema kompaciscen-toina ugoden dogovor.
Novi dogovor, gospoda moja, leži pred nami, finančni odsek Vam nasvetuje, da mu pritrdite. Priznavam, da se nam neso uresničile vse želje. Je nekoliko kompromisa, — toda glavne stvari dosegli smo vender. Država dovolila je one olajšave glede pristojbin, kolekov in dohodarin, dovolila je obveznicam ono pravno kvaliteto in udala se je nam tudi glede obrestne mere. Nemogoče pa je bilo, pripraviti državno upravo do tega, da kot podstavo svojemu računu vsprejme ono svoto primankljajev, katere je deželni odbor bil izračuni 1 za dobo 1888 — 1895. V tem oziru bili so zaman vsi koraki. Posledica bode , da po tem računu bode državi plačati le 127.227 gld. podpore, a ne 136.427, kakor smo mi hoteli. Razloček znaša tedaj na posamezno leto 9.200 gld. za koje bi manj dobili, nego smo se nadejali. Toda koriBti novega dogovora so navzlic temu razmerno malostnemu izpadku vender ogromne! Prosti smo svojega državnega dolga, skozi 8 let prejeli bodemo 127.227 gld. državuih doneskov, katere bodemo lehko potrebovali za investicije in poleg tega bodemo z zemljiško-od veznimi prikUdaini padli od 16% na 10%. Hvaležno priznavam, da je vlada zlasti pri obrestni meri svojo naklonjenost obelodanila deželi naši. Ne vidi se mi torej potrebno, obširnejše utemeljevati prvi predlog finančnega odseka, mereč na to, deželni zbor naj sklene:
1. Da se prenaredi dogovor s c. kr. državno upravo z dne" 29. aprila 1876, drž. zak. štev. 72 glede kranjskega zemljiško-odveznega zaklada, pri trjuje se novemu dogovoru, kot priloga navedenemu v § 1. zakona z dne 17. junija 1888, državnega zak. štev.
V zmislu deželnozborskega sklepa z dne 19. januvarja 1888 obrnil se je deželni odbor na več denarnih zavodov s povabilom, naj ulože svoje ponudbe radi deželnega posojila, katero naj nadomesti dosedanji zemljiško-odvezni dolg. Temu pozivu ustregli sta Dunajska „Unionbank" in „Lander banku, ter sta izročili svojo ponudbo. Najnižji do-števni kurz postavil je deželni zbor na 94 gld. 90 kr. obe ponudbi sta ga izdatno prekoračili. Deželni odbor je pa tega mnenja, da gre prednost ofertu Dunajske „Unionbankeu. Tudi finančni odsek se strinja s tem ter svetuje, da se ponudba „Unionbanke" vsprejme in dogovor tega zavoda deželnim odborom, sklenen 16. t. m., odobri. In to iz sledečih razlogov.
Če primerjamo obe ponudbi, vidi se takoj, da je ofert „Unionbanke" ugodnejši. „Liinderbank" ponuja doštevni kurz 95 gld. 47\/a kr., „Unionbank" 95 gld. 50 kr. Razlika je pač sama po sebi neznatna, pri 100 gld. zanaša le 2x/a kr., toda pri veliki skupni svoti naraste razloček vender na 1000 gl., in da ni drugih pomislekov, tudi take diference prezirati ne smemo. Potem pa je „Lžinderbank" stavila nek poseben pogoj, kateremu udati se po prepričanji finančnega odseka nikakor ne kaže. Za slučaj namreč, če bi skupna papirna renta do konea meseca junija padla na 76%, potem naj ji bode na prosto voljo dauo, odstopiti od ponudbe, oziroma od sklenene pogodbe. Taki eventualiteti se izpostavljati ne moremo, iu vsled tega je tudi finančni odsek tega mnenja, da če se sploh oziramo na katero teh ponudeb, gre na vsak uačin ozirati se na ofert na „Unionbanke" ne glede na to, da je ta kreditni zavod sploh že preje prav uspešno sodeloval pri izdelovanji projekta.
Vprašanje more tedaj biti le to, ali se sploh vsprejme ponudba naslanjajoča se na doštevni kurz 95 gld. 50 kr. Finančni odsek sodi, da je taka doštevna cena zmatrati za dokaj ugodno. Začetkom tega leta zahtevali smo kot najvišjo ceno 94 gld. 90 kr., sedaj se nam ponuja 95 gld. 50 kr., tedaj več za 60 kr. ali pri skupni svoti več za 24.000 gld. Poglejmo na Gornje Avstrijsko, katera je konvertirala v ugodnejšem političnem vremenu in je vender le za 94 gold. 90 kr. spečala svoje titre. Res je,  da   obveznice   gorojeavstrijske dandanes
notirajo 99, tedaj 4 gld. 10 kr. nad doštevno ceno. Ali tu se ne sme pozabiti, da je dnevni kurz v normalnih odnošajib vedno za nekoliko odstotkov višji mimo doštevnega, in tudi na ta moment moram opozarjati, da pripada Gornje Avstrijsko najbogatejšim deželam naše monarhije, kar naravno upliva tudi na oceno njenega kredita. Ponudba „Unionbank" z doštevnim kurzom 95 gid. 50 kr. videla se je torej finančnemu odseku toliko ugodna, da ni hotel zavleči stvari in radi malega in vrh tega jako dvojljivega dobička predlagati novega pogajanja 8 tem zavodom. V poštev treba jemati tudi nestalnost našega polit-čnega položaja, kateri se lehko spremeni kar Čez noč, nasvetovati mora tedaj finančni odsek visokemu zboru, da odobri sklenen dogovor. V podrobnosti se ne spuščam, saj se bode dogovor itak natančno po posameznih točkah še pretresoval v vis. dež. zboru.
In sedaj preidem k tretjemu predlogu, kojega moram nekoliko komentirati ustmeno, ker časa ni preostajalo za obširno pismeno poročilo. Pooblaščuje se deželni odbor, da izvrši konvertovanje po danih mu navodilih. Kaka so navodila, katera je finančni odsek imel v mislih? Nov deželni dolg 4 milijonov poplača se naj v 40 letih. Predložil se je odseku razdolžni načrt, s kojega je raz videti, da bode letna potrebščina znašala za obrestovanje in razdolženje 201.300 gld. Po tem načrtu bi se dvakrat na leto obrestovalo, dvakrat na leto razdolževalo. Finančni odsek pa je bil tega muenja, da bolje kaže, le jedenkrat razdolževati. Skupna svota letne potrebščine ostane torej nespremenjena, le razdelitev se spremeni, ker se bode razdolžna kvota z jednega obroka prenesla na drugi obrok. Torej nasvetuje finančni odsek, da se razdolžni načrt predrugači v tem zmislu.
Dalje, po II. točki dogovora z „Unionbank" mora dežela prevzeti troške za izdajo novih titrov. Določba obtežuje našo deželno blagajnico, toda finančni odsek to ne zmatra toliko težkim, da bi vsled tega mogel nasvetovati novih obravnav. Izvedeni v bančnih zadevah izračunajo te troške na 5000 do 6000 gld. V odseku poudarjalo se je z več strauij, da treba izredno paznimi biti pri naprav-1 janji novih titrov. Nevarnost preteča od ponarejevalcev je čedalje višja, in če deželni odbor tu ne pazi, preti deželi velika izguba. Naglašalo se je torej v odseku, naj se deželni odbor za nove obveznice omisli poseben papir, kojega naj brzojavno naroči pri domači Krisperjevi tovarni. Tisk bode naj z barvami, morda bolj višnjev, deželni odbor postopa naj sporazumno z „Unionbank", katera je itak sama udeležena s svojim lastnim interesom, in če se tisk izvrši v kaki domači tiskarni, ker bi vse-kako bilo želeti v korist domače obrtnosti, vrši se naj pod nadzorstvom deželnega odbora ali kakega druzega pooblaščenca.
III. točka daje deželnemu odboru pravico, da za svoje zaklade od „Unionbank-e" prevzame, oziroma kupi nove obveznice do skupnega zneska 150.000 gld.; dotično izjavo predati je banki najkasneje — do 10. julija. Finančni odsek priznava, da je ta določba ugodna za deželo, naglašal pa je — skoro odveč to posebno poudarjati — da se zlorabiti ne sme ta pravica v spekulacijske namene.
Konečno je odsek priporočal deželnemu odboru, naj se dogovori z „Unionbank-"o glede onega obroka, s kojim se kuponi zmatrajo zapadlim. Samo po sebi je umevna korist take stipulacije.
Pri kraji sem. Nasvetujem v imenu finaačuega odseka, da se predlogi njegovi vsprejinejo kot podlaga nadrobni razpravi. Le par skupnih besedic naj še dostavim. Včeraj je nam čast. deželnozborski predsednik v gorkih naudušenih besedah, koje so glasno odmevale po tej deželni sobani, hvaležnost dežele kranjske in njenega zakonitega zastopa izražal nasproti Nj. velečastvu, katero je blagovolilo, s potr-jeujem deželnozborskih sklepov z nova nam razkazati neusahujeno svojo dobrotljivost in naklonjenost. Isti čut neomejene hvaležnosti nadkriloval je vsakega izmej nas, isti čut nadvlada tudi danes, ko bodemo dovršili to eminentno delo, poročevalca finančnega odseka. Konverzija bode blagodejno upli-vaU na gmotni razvoj domovine naše. Mogoče pa je, da bode to delo imelo še druge znamenite posledice. Lotili smo se tega dela, z nejednakimi silami sicer, toda v popolnem nekvarjeuem soglasji. Složno smo delali vsak v svojem področji, in, gospoda moja, da politično protivje ni potihnilo v tej zadevi, da bi drugače bilo, uverjen sem, gospoda moja, nikoli ne bi bili dosegli tako povoljnega rezultata. Nadejam se, da se bode ista sloga obelo-
danila, kakor včeraj v odseku, tudi danes pri plenarni obravnavi, nadejam se pa ob jednem, da nam ta uspeh bode migljaj in kažipot za bodočnost. Političnega in narodnega nasprotja s sveta spraviti ne moremo, bodimo torej vsaj jedini v vseh materijalnih vprašanjih, in uverjen sem, da bode to soglasje dobrodejno uplivalo tudi na splošno razmerje političnih strank.
Sklenem svojo poročilo s to nado, v tem zmislu priporočam, da prestopite v nadrobno debato.
V generalni debati se oglasi poal. Luk man. On prizna ugodne nasledke konvertovanja, ker se bode znižala deželna naklada in bode vrhu tega še na leto 127.000 gld. na razpolago za razne koristne namene. Posojilo sicer dežele ne bode stalo le 4%, temuč nekaj več, 4.3%, pa dobiček je v tem, da se breme razdeli na več let. Priporoča predloge finančnega odseka.
Potem so bili soglasno vsprejeti predlogi v 2. in 3. branji:
1. Da se prenaredi dogovor s c. kr. državno upravo z dne 29. aprila 1876, drž. zak. štev. 72 glede kranjskega zemijiško-odveznega zaklada, pritrjuje se novemu dogovoru, kot priloga navedenemu v § 1. zakona z dne 17. junija 1888 drž. zak. štev.
2. Dogovor, sklenen dne 16. t. m. mej deželnim odborom in zavodom Uuionbank" na Dunaji se odobruje.
3. Deželni odbor se pooblaščuje, da zvrši kou-vertovanje kranjskega zemljiško odveznega dolga v novo deželno posojilo po njemu danih navodilih.
Poslanec Kersnik: Jaz menim, da se nikakor ne motim, ako izrekam, da je včeraj pri naznanilih deželnozhorskega predsedstva vsak izmej nas vzel vest o bolezni našega častitegu deželnega glavarja gospoda grofa Thurna z globokim obžalovanjem in sočutjem na znanje. Menim torej, da bi bilo umestno, tudi tu v zbornici dati duška tem našim čutilom, ter sem si svest, da govorim vsem in vsakemu iz srca, ako prosim gospoda deželnega glavarja namestnika, da v imenu nas vseh poroča gosp. grofu Thurnu, deželnemu glavarju, kako zvesto želimo, da se mu zdravje kmalu in v vsej meri povrne.
Glavarja namestnik g. Grasselli izjavi, da iz občnega pritrjevanja sodi, da se vsa zbornica ujema s predlogom. Torej bode naznanil to izjavo zbora g. dež. glavarju.
O zatvorenji zbora smo že poročali.
Politični razgled.
\«><i an.j«' dežele.
V Ljubljani 21. junija.
Delo v delcgaciJNk.ili odsekih se kaj hitro nadaljuje in bode kmalu dovršeno. V plenumu pa bode zborovanje le malo časa trajalo. Veselega sedanja delegacijska sesija ne nudi. Minister vnanjih zadev nam ni mogel obetati za gotovo miru in vojni minister je zahteval zopet novih kreditov in dal razumeti, da bodo prihodnje leto uajbrž še mnogo treba, ker vse države hite z oboroževanjem.
Vnaiije <lržave.
Ruski listi vedo povedati, da je mej bolgarsko vlado in knezom prišlo do resnih razporov. Knez se je že posvetoval z Radoslavovom in slednji mu je obetal, da prevzame sestavo nove vlade, če odstopi Stambulov. Stambulovci prete z ustajo, če knez ne potrdi obsodbe Popova. S Popovom v ječi jako grdo ravnajo in so ga baje neusmiljeno pretepli.
Pojutršnjim bode ožja volitev za francosko zbornico v Charente, ker ni noben Kandidat v nedeljo dobil absolutne večine. Boulangerjevi pristaši bo jako poparjeni, da ni bil voljen Deroulede. Sam general se je bil izjavil, da glasovati za Derouleda, se pravi zauj glasovati, pa vse ni nič pomagalo. Boulangistični odbor je baje že sklenil, umakniti Derouledovo kandidaturo. Neuspeh v Charente bode Boulangerju več škodoval, nego neuspeh v zbornici, tako vsaj sodijo republičanski listi.
Klerikalni listi vedo mnogo povedati, kako je italijanska vlada pritiskala pri poslednjih volitvah v mestni zastop v Rimu. Uradnikom so bili strogo naročili, da morajo priti k volitvi in oddati glasove svoje liberalnim kandidatom. Prišli so pa tudi vsi uradniki k volitvi, vsi ministri, častniki in do najnižjega uradnika. Klerikalni listi jmznavajo, da je liberalna zmaga za njihovo stranko hud udarec; v liberalnem taboru je pa seveda veliko veselje.
\cnislt i kancelar je zopet malo obolel na živcih. Kaj pomenja ta bolezen, ne vemo, ker se bode sedaj po smrti cesarja Friderika njegova veljava le utrdila.
Omenili smo že bili, da je angleška gorenja zbornica vsprejela v prvem branji predlogo o reformi gorenje zbornice in tudi glavno spremembo,
da se bodo imenovali tudi dosmrtni peri. Omeniti nam je še, da bode število dosmrtnih perov omejeno na 50 in da jih kraljica ne bode smela vsako leto imenovati več, nego 5, katerih morajo trije biti vsaj 2 leti sodci kacega višjega sodišča, ali najmanj generalni majorji v vojski, kontreadmirali v pomorstvu, ali pa veleposlaniki, ali pa vsaj pet let generalni guvernerji ali guvernerji kake kolonije. Druga dva dosmrtna pera se bodeta pa morala kako drugače odlikovati.
V Kajiri dobili so zopet nekaj poročil o razmerah v Sudanu in kako se godi tam ujetim Evropcem.   Prišel je v Kajiro arabski sel, ki se je skazal z listkom, pisanim od ujetega bivšega avstrijskega častnika Slatina beja,  da res prihaja iz Sudana. Siber paša, ki dobro pozna razmere v Sudanu in sedaj biva v Kajiri, je spoznal došlega sela, ki je jako zanesljiv mož.  Prišel je pa še drug sel, ki je potrdil vse, kar je prvi povedal.   Slatiu hej, ki je bil pred mahdiškim gibanjem guverner darfurski, ne živi vsaj v pomanjkanji. Sedaj je konjar pri sedanjem Mahdiji. Ž njim lepo ravnajo in mu mnogo zaupajo. Anglež Lupton bej, ki je bil poprej guverner bar el-gazalski, bil je nekaj časa priprost delavec v orožarni in nedavno je postal predsednik denarnega urada.   Nemca Neufelda, ki je 1886. leta šel v Sudan po trgovini, je Mahdi nekaj časa imel za stavitelja. Ker je pa ozmerjal nekega arabskega delavca, so ga deli v ječo in grdo delajo ž njim. Dvakrat so ga že peljali k vešalom in ga obesili, pa zopet sneli, predno je bil mrtev.   Trije patri morajo sedaj kuhan bob prodajati, štiri ujete nune so pa prisilili, da so se omožile s štirimi ujetimi Grki. Sin umorjenega avstrijskega konzula Hansal-a je internovan v nekem provincijalnem mestu. Razen omenjenih je ujetih še nekaj Grkov in Sirijanov. Ujetnike dobro stražijo.   Beda je v Sudanu velika. Trgovina z robi se širi, druge trgovine pa več ni. Evropskih pridelkov že silno priraankuje. Deželo vladajo   fanatični derviši, ki so s smrtno kaznijo prepovedali  pušiti   in nuhati tobak in piti kavo. Narod ž njimi ni zadovoljen. Ko bi sedaj Egipčani poslali vojakov, bi si lahko prisvojili Sudan. Kri 8tijanskim četam bi se pa še ustavljali. Upanja pa ni dosti, da bi kmalu bili osvobojeni ujetniki, ker Angleži žele, da zmešnjave dolgo trajajo v Sudanu, da se tačas utrdijo v Egiptu.  Odkupiti jih ni mogoče, ker fanatični derviši se ne dajo premotiti z denarjem.   Sultana ne poslušajo več v Sudanu. Iz Kajire ujetnikom druzega ne morejo pomagati, kakor če jim pošljejo denarja.
Dopisi.
1% Relclicuburga 18. jun. [Izv. dop.j Naš historično znamenit grad, sedaj, kakor znano, samostan trapistov, preobražaje se polagoma tudi vnanje. Iz slemena njegove vzhodne strehe pri sredi je lansko leto vzrastel ličen osemvoglat stolpič z velikim pozlačenim križem na vrhu, v katerega so te dni obesili dva lepoglasna zvonova, katera sta bila pre tekli petek blagoslovljena po knezovladiki prevzvidenem gospodu dr. Štepišniku spremljanem po kanoniku g. Kosarji in dvornem kaplanu g. Zidanšek-u Pripeljal se je prejšnji dan z večernim vlakom mej pokanjem z možnarji in zvonenjem.
Po slovesnem pozdravu na kolodvoru odpeljal se je v kočiji skozi slavolok proti samostanu. Kmalu za njim drdra druga kočija s patrom Henrikom in dvornim kaplanom. A pri mostu črez Breštanco splašijo se zadnji konji, voz trči ob kamen, kolo se zdrobi, v tem pa že skoči g. ZidanŠek, a tako nesrečno, da obleži na cesti, in da so ga morali odnesti v bližnjo hišico. Malo naprej zdrknil je ravnatelj Henrik iz nagnjenega voza, a se k sreči le malo obtolkel na laktu. Hitro so poslali po domačega zdravnika, ob jednem pa tudi v Krško po doktor Kersnika, kateri prihaja sedaj vsak dan z vojaškim nadzdravnikom v grad, kamor je g. Zidanšeka drugo jutro preneslo 7 trapistov. Sliši se, da je omilovanja vrednemu že bolje. Po blagoslovljeuji zvonov odpeljal se je ekscelencija b popoludanskim vlakom kar na tihem nazaj v Maribor.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je za raz širjenje šolskega poslopja v Šent Juriji pri Kranji 100 gld., za zgradbo šole ua   sv.  Gori   pri Litiji 150 gl.
— (Narodni Dom.) Zaradi osobnih zadržkov ( g g . predsednik in podpredsednik sta bolna) se izredni občni zbor ne bo vršil jutri 23. dne t. m., ampak še le jutri teden, to je 30. t. m. ob 7. uri na večer v pevski sobi narodne čitalnice Ljubljanske.
— (Umrl) je dne 11. t. m. v Samoboru naš rojak g. dr. Fr. Kocuvan, tamošnji okrajni zdravnik. — Dne 12. t. m. umrl je g. dr. Fr. Herman, mestni zdravnik v Koprivnici na Hrvat-
skem, rodom od Male nedelje. Bodi obema zemljica lahka!
— (Iz Trata). Gosp. Anton Križanac, mestni odbornik Tržaški in deželni poslanec istrski, katerega smrt smo pred par dnevi, zapeljaui po Tržaških listih, prezgodaj javili, umrl je na svojem posestvu v Zavijah v noči od snde na četrtek.
— (Papir za nove 4% deželne obveznice) je deželni odbor naročil v papirnici g. Valentina Krisperja pri Ratečah, kateri, kakor znano, izdeluje svetovno znani in povsod pohvaljeni papir iz samih cunj, ne da bi primešaval lesa ali celuloze. Zato je papir tako trpežen kakor oni izza časov, ko Še niso poznali papirnih surogatov.
— (Iz Zagreba:) Gospod Klement Boži č, dosedajnisotrudnik'„Obzorov," ni umirovljen, ampak je šel za toliko časa na dopust, da si popravi svoje zdravje.
— („Soko,l Ljubljanski") razpošilja v slovenskem, češkem in hrvatskem jeziku nastopno vabilo: Slavno društvo! Dne 25. septembra t. I. minulo bode petindvajset let, odkar je bilo ustanovIjeuo naše društvo. Ravnajoč se po pravilu „mens sana iu corpore sano" bil mu je vedno glavni uamen skrbeti za pravilno telovadbo in ta namen skušalo je dosezati, kolikor je bilo mogoče. Društvo naše pa se je takoj s prvega početka postavilo tudi strogo na narodno stališče in smelo rečemo, da je vsled tega postalo prav imeniten faktor v narodnem našem življenji. Pod zastavo njegovo zbirali so se najiskrenejši rodoljubi slovenski, katerim je posebno bila  pri srci gojitev materine besede.
V tem oziru bilo je naše društvo jedna jedina velika rodbina, katere ni motila nikdar kaka disharmonija, in člani, kateri so za svojim poklicem razšli se širom naše domovine, ostali so zvesti načelom sokolskim, ostali so trdni in značajni narodnjaki. A tudi sicer uplivalo je naše društvo jako blagodejno na splošni narodni razvoj, kajti sveto naudu-šenje, katero je vladalo mej člani njegovimi za najdražje nam svetinje: širilo se je iz njega o društvenih izletih — katerih nekateri so uprav epohalne znamenitosti — širilo se je o društvenih zabavah mej narodom, za čegar probujo ima potemtakem naše društvo gotovo nevenljivih zaslug. Kdo bi nam torej mogel zameriti, ako želimo slovesno proslaviti peti nd vaj Betletnico društvenega obstoja; ako želimo, da o tej priliki stopijo pred naše oči vsi oni krasni trenotki, ki vencu iz duhtečega lipovega cvetja jednako dičijo društveno zgodovino! Društveni ta praznik pa želimo obhajati v družbi onih bra-tovskih društev, ki so si z nami vred postavila jednako nalogo, in zato vabimo vsa sokolska društva, da Be udeleže naše petin dvajsetletnice, katera bode dne 8. in 9. septembra t. 1. in katere poglavitna točka bode tekmujoča telovadba z delitvijo odlik. V nadeji, da bodemo tudi odposlancem Vašega društva zamogli o društvenej našej slav-nosti stisniti bratovske desnice v belej Ljubljani, kličemo Vam prisrčno „Na z dar!" V Ljubljani, dne 1. junija 1888. Odbor „Sokola".
— (Litijsko pevsko društvo) preloži svoj na 24. dan junija t. 1. nameravani izlet, n a dan 8. j u 1 i j a t. 1.
— (Župnijo v Slivnici) pri Mariboru dobil je gosp. Fran Ilirti, beneficijat na Ptuji.
— (K on kur z) je napovedala Helena Krištof, kramarica na Bizeljskem.
— (Volitve) [V Hotedršci na Notranjskem] je bil dne 13. t. m. izvoljen županom g. Matevž Gruden iz Hotedršce, svetovalcema pa g. Janez Korče  iu  Janez Petkovšek,   oba iz Hotedršce. —
V Koroški Beli je izvoljen županom posestnik Anton Soklič, v Rovu Kamniškega okraja Lovro Hodija, v Polšašku Litijskega okraja Anton Zaver I, posestnik v Veliki Gobi.
— (Politično društvo »Edinost") sklenilo je v svoji poslednji seji, da se v proslavo štiridesetletnice cesarjeve priredi velika ljudska veselica. Kot poverjeniki za Istro se se imenovali: Brseč : Raj. Jelušič; Mošeeniee: Šote, M. Šum-berac ; Materija: Gušp. Kastelic; Dolina: Jurij Jan; Ika (Veprinac): Korič A. mL; Medulin: Jakov Kirac Mihov; Vodice: Sankovič Mate; Višnjan sv. Vital: Pavao Šimonović; H. Bistrica: dr. Fran Bachman; Boljuu: Pikulič Peter; Ossor-Nerezne: Gaud. Sokolić; za Trst in okolico: Fran Dolenc; za sv. Ivan: Trobec Ant.; za Rojan in Greto: Skabar Ant.; za Lonjer in Katinaro: Pečar Martin v Lonjeru; za Kontovelj: Gerlanec Andr., posestnik; za Koloujo: Žuljan Josip; za Skorkoljo: Ivan Marija Senica
javlja, da cesarja kro-
Berolin 21.
javlja: Deželni zbor Berolin 22. tionalzeitung"
Telegrami ..Slovenskemu Narodu":
Dunaj 22. junija. „Fremdenblatt" piše, da je Bismarck Kalnockvju poslal dopis, v katerem se predsedniku Smolki za sožalni govor v avstrijski delegaciji izraža najtopleja zahvala.
Feterburg" 21. junija. „ Praviteljstvenij Vjestnik" javlja, da se v Kijevu na devetsto-letnico pokristijanenja Rusov pričakujejo: ru-mnnski pravoslavni metropolit s štirimi škofi, metropolit Ililarijan iz (Jrnegore in več duhovnikov in Bolgarske. — Rečeni list poudarja, da se bodo vsi obiskovalci devetstoletnice v Kijevu vsprejeli kot gostje, ne pa kot odposlanci ali pa kot zastopniki.
Milan 21. junija. Grof Ilobilant je nevarno zbolel.
Pariz 21. junija. Več radikalnih listov zahteva, da se iztirajo nemški dopisniki iz Pariza, To bi bil odgovor na iztiranje dveh francoskih dopisnikov iz Berolina. „Liberte" in „National" pa grajata politiko represalij, češ najboljše maščevanje bi bilo tako, da se prav nič ne premeni glede gostoljubnosti, katero Nemci na Francoskem uživajo.
Lille 21. junija. Po dvakratni volitvi izvoljen je senatorjem republičan Legrand s 1194 glasovi, proti konservativcu Lherillieru, ki je dobil 1059 glasov.
Rim  21. junija. „Diritto" pojde kralj Umberto k nemškt nanju v Berolin.
Berolin 21. junija. „Borsencourier" javlja, da je cesar Viljem proti velikemu knezu Vladimirju izrekel živo željo, da bi se ohranile iste prijateljske razmere z Rusijo, kakor so bile za vlade   njegovega  očeta in njegovega deda.
junija. „Reichsanzeiger" sklican na 27. dan junija, junija. Kakor javlja „Naje Bismarck v zveznega sveta včerajšnji seji ganljivo oziral se na cesarja Friderika življenje, posebno poudarjal mirovni položaj in izrekel, da se bode vlada v notranji in v vnanji politiki ravnala po dosedanjih načelih.
London 22. junija. Izvestje Reuterjevo : Ekspedicija Stanleyeva, poražena v bojih z domačini zmanjšala se je za tretjino. Stanlev teško ranjen. Nova ekspedicija odposlala se bode baje iz LeopoldviUe.
Poslano.
Dopis „Iz Brežic na Spodnjem Štajerskem,, (?) v 121. štev. „Slovenskega naroda" mi je kot udeležencu onega učiteljskega zborovanja resnici na ljubo v toliko popraviti, da ni res, „da je bilo vse to zborovanje v nemškem jeziku!!", kajti razpravljalo se je vmes tudi slovenski, kakor je bila pesem , ki seje preti sklepom zapela, tudi lepa slovenska. — Naj mi bo dovoljeno še omeniti, da je po dosedanjih diuštvonih pravilih dovoljeno predna-šati slovenski ali nemški. Na oni dopis kaj več od govarjati menda ni treba, S. E.
Javna zahvala.
Tistim j), n., ki so toli blagodušuo pripomogli, da se je tukajšnjej šolskej mladini z mnogovrstnimi darili utisnil v srca trajen spomin v proslavo štiri-desetletnice vladanja Njega veličastva premilostnega našega cesarja Frana Josipa L, zlasti pa gospem: Franji, Mariji, Amaliji Vrbičevim, Heleni Majarono-vej, Uršuli Kržičevej in Mariji Suhadolnikovej, katere so s štruklji in drugimi jedili pogostile do 300 šolarjev, vsem izrekata niže podpisana v imenu raz-veseljene mladine naprisrčuišo zahvalo.
V Borovnici, dne 22. junija 1888. Fran I*u|»l**r, Josip V vrbi«*,
voditelj šole. predsednik kraj. Sol. svetu.
ZiMicNljivo zdravilno sredstvo. Osobe s slabim prebavljenjein, ki trpe ua pomanjkanji Blasti, napenjanji, tiščanji v Želodci in nerednem iztrebljenji, ladohč zopet zdravje, će rabijo pristni .Holl-ov S ei d i i t z-p ra Se k". Skatljiea stane i gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Du nali, Tiuhlauben 'J. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (31—8)
•t
Ji (331—142)
za vse leto gld. 4.60; za pol teta gld. 2.30; za četrt leta gld, 1.15.
T ii j c i :
20. junija:
Pri Slonu : Horvat z Dnnaja. — Gutman iz Franko-broda. — Gerlitzi iz Prage. — Gahsner iz Tržiča — Bruk-ner iz Draždan. — Gibon, Sprinter iz Trsta.
Pri 'luliei Suretir i/. Kočevja. — Hofman ii Vel. Lašč. — Lange, VVmterstein z Dunaja. — Scmeibildl, Susič iz Celja. — Dr. Ritt iz Gradca.
Pri južnem kolotlvorn : Re ne Sustovič z Keke. — Kaznožnik iz Lesc. — Perko ia Celja.
Pri batarskeoi tlvoru :   Franc Mozelj iz Doljno
Tuzle.
Meteorologično poročilo.
g I Čas opa-Q I zovanja
Stanje barometra
Tem-
Ve-
peratura i trovi
Nebo
7. zjutraj   734 2 mm. .3^ 2- popol.   7333 nun. S>. zvečer   734 9 dihi.
17- 2°C lL svz.l 240° C    z.jz. !
18- 2° C   j si. jz. i
jas. jas. jas.
Mo-krina v ram.
0001
Srednja temperatura 1S)'8", za 1'2° nad normalom.
XD-u_3n.siosl2Si, borza
dne 22 junija t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj 80- —
Papirna renta.....gld.
Srebrna renta....., 81-45
Zlata renta......„ 110*85
6% marčna renta .... „ 9445 Akcije narodne banke.   .   .     „   861'—
Kreditne akcije..... , 29">"9t
London........ „ P26-25
Srebro........,     — •—
Napol......... „     10- —
C. kr. cekini   .... „ 5*94
Nemške marke.....„     61-87'/
4 /_ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „
Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... ©gorska papirna renta 5°/u . ... 5l/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunavn reg. srečke 5°/0 . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Va0/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......■ gld.
Rudolfove srečke..... • 0 .,
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 Trammway-društ. velj. 170 gld.  a v.
- gld
133 gld.
166 „
101 „
.8 „
105 ,,
119 „
128 „
99 !i
182 „
21 „
110 „
232
danes 7995 8135 111 — 9555 87*— 297'— 126 15
9-99 592 61-82 50 kr. 2 ..
20
30 75 50
70
25
80
Ker imam še nekoliko knjig, ki jih je spisal profesor /itlirnjfoeli in katere je založil ranjki moj soprog, bi jih rada prodala po znižunl ceni, in sicer:
„Lira in Cvetje" po 80 kr. zvezek. Pesni V. Gregoriča po vso kr. zvezek.
Knjigo pošljem franko na dom. — Prodam tudi: Zgodovino Krnujske „Vttlvuzor", okolu 80 zvezkov novih. — Priporočam se s spoštovanjem
(437-1)
Katarina vdova Dolinar,
Trst, ulloa Ferriera it. 14.
1 ! Rogaška kislina! i
vedno   sveže  napolnjena, — na, debelo in drobno,
dobi se po nizki ceni (303—9) %
Krakovem št. 27. \
Praktikant,
slovenskega in nemškega jezika zmožen, z lepo pisavo,
se takoj vsprejme.
Ponudbo pod ,,1'raktlkant*' vsprejema upravnistvo „Slovenskega Naroda". (436—1)
(VVertheimova)
večje oblike, kupi «.«■ tuko j. — Ponudbe na upravništvo
„Slovenskoga Naroda". (436 —1)
Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo ae
pisi
|mi ceni.
1. zvezek: Deseti brat. Koman.
2. zvezek : I. Jurij Kozjak, slovenski Janiear.  Povest iz
15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — m. Jesensko nor moj Nlovenskiini polharji. Crtico iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali crtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smiikova žetiitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji flori   Lepa povest iz staro zgodovine.
4. zvezek : 1. Tihotapec.   Povest  iz  domačega življenja
krHiijskib Slovencev. — II. Urad Hojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošternki žolnir. Izvirna povest, iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvir mi zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 16. stolotja. — IV. Lipo. Povest. '— V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6, zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV Dojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest i/, do-ma&egfl življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja.
7. zvezek: 1. Lepa Vida. Koman. — II. Ivan Krazein Ta-
tenhah. Izviren historičen romati iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani   10 kr.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo so v (37—17)
»narodni tiskarni"
v X-ij-u.loljsiiii,
Gospodske ulice 12. («ospodske ulice 12.
Hfe zameni t a % Itmlitoiisko.
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Sloveusfeih goric.
Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ludicah, tor j e neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasiiženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
Ilnt no m i Tria unHs Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in IVUL   HclIillZIlcl   VUUcla   močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča
pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno sumeča, žejo gaseča pljuča, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
Jako razširjena je in mnogo so rabi radenska kisla voda kot varstvo in zdravilo zoper davico, škrlatico, mrzlico iu kolero.
Kopeli sc prirojujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno gor-koto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper :  hudiču, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (339—9)
Ogljeno-kisii litij kot zdravilo.
kratno ogljono-kislega litija, to je množina, ki se
težko pt Garrodovi nikov v
odločno, da so bile protinastih snovi navzetc kosti v kratkem proste vso nesnage. To Ra je napotilo, da jo zr^el poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniSke prevlake so postajale vedno manjšo ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosejdi pri cnacih razmerah tudi dragi zdravniki.
Crnike iffjjtošifjff zastonj in /rffn/»o kopališče radenske stati ne na Štajerskem.
v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani,
Kot zdravilna voda.
Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja.
wnu i v 1011    nuj i    *ui uiinia   kratim ogljono-kislega litija, to je množina, ki *>e
irekorafil pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo ovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščoke kosti in hrustancev od protinastih bol-/ enftko močne tekočina kalija,  natrona in lilija.    Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako
Izdajatelj in odgovorni uradnik   Dr. Josip Vos n jak.
Lastnina in tisk -Narodno Tiskarne*.
22