ArjiRiškA Domovina
AM€Riw Il227 IMT
9Gtmm m lanouaO€ omv
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 5, 1968
MORNING N€WSPAP«i>
STEV. LXVI — VOL. LXVI
• PanmunjoiBu se P®yaia|0 ia Psiebla
komisije za nadziranje remirja v Koreji se vršijo Amerikanci in Severnimi 01cjci razgovori o izpustitvi ^ je Pueblo in njenega mo-Va’ -rd'jo, da je sporazum o Vrnitvi ranjencecv že dosežen.
Sa^SHlNGT0N’ D-C- — Na-
Vseh ministracija je tipa,a v
kak	smereh, kje in
k °bi Prisla v stik s severno-2,, .0,sbo vlado, da bi uredila pu ?^° 2 informacijsko ladjo sku o0 Gradno je najprvo po-Ujjj,'?1 a Preko komisije za pre-kor',e v Koreji v Panmunjomu, 'coir‘L,nisti ° kom niso ,aSe 1 slišati. Potem so se' Zdr • 'P'craakje obrnili na Pi bi]/en° naro^e’ Pa kudi tam ter, JI-° ao^eneffa uspeha. Med ga .'Ie kipanje doseglo tudi or-ga ^a^J° Mednarod. Rdeče-jej , 1’^a> Pa tudi pota do ko-ra?fUn ^‘Ploniatov, kar jih je lesenih po svetu.
°cl _>ou J'011 °dgovor.
^i^nnistigne strani
Jo treba isaaii pot kern	Panmunjom. V ta-
kore■ “hu R0 Pndle neke izjave je J . b komunistov. Zato se
Povsod je prišel negati-kom,;^0vor- Sredi tedna je s prišel na-iskati pot
]a cja'Ha administracija odloči-2aa ' Ponovno poskusi spraviti i1jeeVo na dnevni red prihod-v Ko)-0'10- boniksije za premirje
Na
kotek
?°Pet
sk
^eji komisije pretekli J& ameriški zastopnik govoril o zasegi ameri-
lhPf] ^Zv*dniške ladje Pueblo
. Narodnih kem morju
vodah na viso-
•JeR	Prod obalo Sever-
&U.stit>reje in ^akteval njeno kak leV Z vsem moštvom vred.
Je razprava o tem v pole J°;sUh potekala, ni znano, Ha tj6, 'se(knik L. B. Johnson je da t ovni konferenci omenil, da	ni uspel. Dejal je,
tejjj 11 akuje nove sestanke o Ha Prašanju, da pa ne raču-kiobf skorajšnjo” vrnitvijo ^tVa m ladje.
810 ” novih sestankov je pri-^roou.01-0^0’ v^eraj jn danes. že PriiiU ^ Seoula trdijo, da je fitvj 0 do sporazuma o izro-članov posadke 1H°rj)arj bl trupla mrtvega
Frances L. Pakisb
Po kratki bolezni je umrla v Geauga Community bolnici v jz_ Chardonu, Ohio, 55 let stara Frances L. Pakish z 2300 E. 290 St., Wickliffe, O., roj. Zevnik, žena Jacoba, mati Marie Arana-vage in Richarda, 2-krat stara mati, sestra pok. Mary Pozun, Amebe Leslie in pok. Engelber-ta. Pokojna je bila rojena v Sloveniji in je prišla v Ameriko kot mlado dekle. Zaposlena je bila kot kuharica v Gilmore School za dečke. Bila je članica Podr. št. 50 SŽZ. Pogreb bo iz Želeto-vega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.45 zjutraj, v cerkev Matere Božje Karmelske v ■Abckliffu, nato na Kalvarijo. (Dalje na 3. strani)
Veland bo dobil nove letalske zveze
^SHington> D.C. - v »Ifidui Ztl tavdno letalstvo pre-dalj jj j0 , možnost-, kako bi Že heU andskemu letališču V l°kabJ nov*b letalskih zvez S' bi n6”1 prometu. Potnike J' Moh,^aŽali l^lski druž-
anovp j *n kake Central.
NPešLelalske pr°8'e naJ bi
atldom promet med Cleve— ^kijo ’ Imtroitom, Philadel-
n°m.’pr tlmorjem in Bosto-Vo2ne Jf6 bodo vključene ak0	že letošnje
sprem J0 n'hče meml> V njih.
V
leto, predlagal

TiT^ečinoma ^ajvišja t s°ucno in milo. emperatura okoli 40.
Novi grobovi
Martin Rogel
V petek je umrl v Euclid-Glenville bolnici Martin Rogel s 26806 White Rd„ Wickliffe, O star 73 let, rojen v vasi Pristava pod Limbarsko gora, župnija Moravče, od koder je prišel pred 55 leti. Delal je pri White Motor Co. do upokojitve 1. 1951. Družina je preje živela na Addison Rd. Tukaj zapušča ženo Pavlino, roj. Vehovec, sinova Martina Ml. in Stanleyja, hčer Stephanie Chapman in pet /nukov, Ronald je v U.S. Army v Vietnamu. Brat John je umrl, v starem kraju pa žive 3 bratje in dve sestri. Bil je član Društva Slovenec št. 1 ADZ. Pogreb bo danes ob 9.30 dopoldne iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče All Souls.
Louis F. Gliha
Nenadno je umrl na svojem domu na 7717 Connecticut Avenue 43 let stari Louis F. Gliha, zaposlen pri Cleveland Pneumatic Tool Co., mož Rosemary, roj. Stankiewicz, oče Louisa in Rose Ann, sin pok. Anne, roj. Bolka (umrle 1. 1961) in Franka Sr., brat Franka, Jerryja, Petra, Paula, Stanleyja, Ann McIntosh in Vide Kovačič. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v sredo. Cas še ni določen.
Peter Benich
Včeraj so našli mrtvega v njegovem stanovanju na 1108 E. *76 St. Petra .Benicha. Pagreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St.
Tildi Sfokesov “iiakazifni Nemiri na univerzi v Ma-
proračun” ostal sodoben
CLEVELAND, O. — Tudi naše mestne finance poznajo sistem pooblastilnega in naka-zijnega proračuna. Najprvo naj mestna uprava dobi načelen pristanek mestnega sveta za svoje izdatke. Ko jih dobi, naj pa prosi za pravico do rabe preračuna. Naši letošnji mestni proračun znaša skupaj nekaj manj kot $79 milijonov, je torej večji od prejšnjih. Mestna uprava je pa zahtevala kakih $10 milijonov več, pa jih ni dobila. Tudi to pravilo sodobnosti je ostalo v veljavi.
Mestni svet je pretekli teden dobil predlog o nakazil nem proračunu, odobriti ga mora do 1. aprila.
Za debato ima torej dva meseca časa. Potekala bo po izvoženih kolesnicah. Na eni strani se bodo javili tisti, ki jih sedanji proračun ni vpošteval. Policija ne bo na primer mogla dobiti novih povišanj, ker v ta namen v proračunu ni nič predvidenega. Na drugi strani bo pritisk za nove davke od dneva do dneva močnejši. Potrebo po njih je priznala tudi znana mala Hooverjeva komisija, ki predlaga povišanje sedanjega pol odstotka mestne dohodnine na 0.8%, prihodnje leto pa na cel odstotek. Tako nas bo Stokesov režim obdaril med drugim tudi z novimi davki. Sicer pa kaj drugega nismo mogli pričakovati. Novi davki spadajo namreč tudi k značilnostim sodobnih proračunov. To dobro vesta Stokes in Johnson, z njim vred pa 80 milijonov davkoplačevalcev.
dridu se nadaljujejo
MADRID, šp. — Slušatelji tukajšnje univerze, največje v državi, nadaljujejo s protesti proti “policijskemu nasilju V petek je prišlo znova do večjega spopada, ko je policija nastopila proti okoli 1500 slušateljem medicinske fakultete po zborovanju, na katerem so zahtevali, da oblasti prekličejo posebno dovoljertje policiji za vstop v poslopje fakultete.
Demonstracije, š t r a j k i in protestna zborovanja na madridski univerzi se vlečejo že od preteklega decembra. Rednega pouka skoro ni več na nobeni fakulteti. Vodstvo demonstracij in šriajkov prehaja vedno bolj v roke skrajnežev.
Sen. F. J. Lausche proti odkupu Ohio Turnpike
WASHINGTON, D.C. —Sen. Frank J. Lausche je dejal, da je proti odkupu Ohio Turnpi-ka in drugih avtomobilskih cest, na katerih je treba plačevati cestnino. Odkup vseh bi stal zvezno vlado preko 4 bili-jine. Predlog za odkup je stavil v Kongresu clevelandski kongresnik C. A. Vanik.
PRVI NAPAD PRI KHE SANHU DANES ZAVRNJEN
Rdeča pehota je napadla grič 861, pa bila zavrnjena s težkimi izgubami; 150 rdečih in 7 marinov padlo. — Rdeči v mestu Hue se še drže.
' ■	*;,
SAIGON, J. Viet. — Sever- uspelo zavzeti le del mesta. Si-novietnamske sile so danes noči so imeli v svoji oblasti 8 zjutraj po močni topniški pri-,mestnih blokov, med i;em ko
imajo rdeči še vedno večino mestnega središča v svojih rokah. Tam naj bi jih bilo vsaj še okoli 2000.
Do manjših bojev je prišlo danes ponovno v delih Saigo-na, zlasti na njegovem zunanjem robu.
Po zadnjih podatkih so imeli rdeči tekom svoje splošne o-fenzive pretekli teden blizu 17,000 mrtvih. Amerikanci 471, Južni Vietnamci pa 993. V bojih je bilo tudi 2,744 Ame-rikancev in 3,229 Južnih Vietnamcev ranjenih.
Iz Evrope in v Ivropo
Prva angleška atomska podmornica v Združenih državah
CHARLESTON, S.C. — Prepekli teden je bila tu pet dni na obisku britanska atomska podmornica “Resolution”’ in vzela na krov 16 Polaris A3 raket. Nato je odplula na enomesečne vaje ob obali Floride.
Resolution je prva taka britanska atomska podmornica, druge tri ji bodo sledle sem tekom prihodnjih 6 mesecev. Vse bodo oborožene s Polaris A3 raketami, te pa z vodikovimi glavami.
CLEVELAND, O. -- Danes bo zvezni zakladni tajnik Fowler pred odborom Doma za sredstva in načine razlagal v) idne predloge za omejitev pr skomorskih potovanj v zvezi s fežavami v naši zunanji plačilni bilanci. Trdijo, da bo predložil 5% davka na ladijske in letalske listke in posebni davek na vsoto, ki jo bodo potniki v prekomomorske kraje porabili preko povprečja $5 do $10 na dan.
Poročilo o znižanju potovanja z letali za obiskovalce iz Evrope pri TWA je bilo netočno. Družba je šele predložila zvezni komisiji za letalski promet 50-odstotno znižanje, toda le za potovanje po Združenih državah, ne tudi za polet preko morja. To znižanje naj bi olajšalo tujim obiskovalcem potovanje z letali znotraj naše dežele. Ti imajo sedaj v tem pogledu posebno u-godnost na avtobusih: vozovnico za $99.00, s katero se lahko neomejeno vozijo po vsej deželi 3 mesece.
pravi udarile na grič 861, ki brani s severa dohod v Khe Sanh. Rdeči pehoti se je v začetku posrečilo prebiti zunanji pas obrambe, pa je bila nato po hudi borbi prisiljena k umiku. Rdeči so pustili na bojišču okoli 150 mrtvih, med tem ko so imeli branilci le 7 mrtvih in 24 ranjenih.
Tekem napada rdeče pehote na grič 861 je rdeče topništvo močno obstreljevalo tudi Khe Sanh sam in obrambne položaje okoli njega. Ameriško poveljstvo je poslalo nov oddelek pehote v severni del Južnega Vietnama, da bo na razpolago, če bo pritisk na Khe Sanh le postal prehud. Trenutno je v Khe Sanhu in neposredni njegovi okolici preko 5000 ameriških marinov in vojakov, pa tudi nekaj južnoviet-namskih enot. Rdeči imajo zbranih v neposredni bližini Khe Sanha okoli 20,000 borcev, v odaljenej.šem zaledju pa še toliko.
Predsednik L. B. Johnson je baje od načelnikov oboroženih sil, od skupnega načelnika gen. Wheelerja in od načelnikov glavnih stanov armade, mornarice, letalstva in marin-skega zbora zahteval pismeno mnenje o smislu in možnosti o-brambe Khe Sanha. Dejal jim je. da noče nobenega Dien-bienphouja. Kot trdi vest, so vsi člani skupnega glavnega stana izjavili pismeno, da je Khe Sanh mogoče braniti in da naj se ga brani.
Rdeči v Hue se še drže
Južnovietnamskim in ameriškim četam se je posrečilo večji del rdečih v Saigonu in drugih mestih, ko so jih tekom svoje “splošne ofenzive” pretekli teden zasedli ali vanje vdrli, uničiti ali zajeti, le v mestu Hue se še vedno uspešno u-pirajo. Ameriškim marinom je
Iz Clevelanda in okolice
McNamara o položaju v Južnem Vietnamu
WASHINGTON, D. C. — Poslavjajoči se tajnik za narodno obrambo McNamara je predložil pristojnemu senatnemu odboru svoje običajno letno poročilo o “vojaškem položaju naše dežele”. Za to poročilo bi se naj-brže malokdo menil v navadnih razmerah. Danes so pa časi drugačni. Na eni strani odhaja McNamara iz federalne a d m i nistracije, zato si lahko dovoli svobodnejše pripombe o stanju naše narodne obrambe, kot bi si jih, ako bi še ostal na svojem mestu. Na drugi strani doživlja naša politika v Vietnamu tako burne ure, da je vredno, da vemo, kaj o njih misli “McNamara na odhodu iz javne službe”.
Kot s kladivom na žebelj pribije McNamara glavno resnico o položaju v Viena-mu, ko pravi: “Naj žrtvujemo še toliko bogastva in moči v vojni v Vietnamu, n& moremo vliti Južnim Vietnamcem volje, da živijo kot
neodvisen narod, pa tudi sposobnosti in discipline: McNamara d v o mi, da se Južni Vietnamci čutijo kot narod in da zato tudi nimajo smisla za žrtve, ki bi jih zahtevala od njih lastna neodvisna država. McNamara ni pri tem odkril ničesar novega. Že takrat, ko se je juž-novietnamsko ozemlje ločilo od severnega — 1. 1954 — je bilo sproženo vprašanje, kaj so prebivalci teh krajev. Odgovor je bil: smatrajo se za pripadnike raznih plemen, plemenska zavest je pri njih močnejša od narodne. Takrat je bil z ameriške strani napravljen tudi primitiven, toda usoden zaključek: pregnati je treba iz miselnosti domačinov plemensko zavest in kar sama po sebi bo zavladala narodna zavednost. Diemu je bilo naročeno, naj ubije plemensko zavest. Deloma se mu je to posrečilo, toda južno-vietnamskega naroda ni u-stvarila ne njegova diktatu-
ra in ne režimi, ki so ji sledili do današnjega dne. V tem je vsa politična tragika vietnamske katastrofe.
McNamara je dalje kar odkrito priznal, da je sedanja vihra državljanske vojne ‘zavrla pacifikacijo in u-stvarila občutek nesigurno-sti”, čeprav je dosedanji potek vojskovanja pokazal, da v velikih bitkah (e zmeraj zmagujeta ameriško orožje in ameriški vojak. Opozarja pa na dejstvo, da so gverilci vkljub temu “pomnožili in poglobili napade na o-krajna mesta in glavna mesta v provincah". Severni Vietnam je poslal na jug 4 ali 5 divizij in da bo število svojih “čet bistveno povečal v prihodnjih mesecih”. Naša narodna obramba je vse to že vpoštevala in je pripravljena na večjo gverilsko aktivnost*.
Kaj pa Južni Vietnam? Saigonska vlada bi morala bistveno povečati svoje obo-
rožene sile, da jih spravi v sklad s sovražnimi. Morala bi pa tudi zboljšati javno u-pravo, posebno pa preganjati korupcijo. “Usoda je odvisna od tega, ali bo uspešno izvajala gospodarske in politične programe, ki bi iztrebili osnovne socijalne bolezni in režimu pridobili zaupanje prebivalstva.”
Tako zaključuje McNamara svoje pripombe o Južnem Vietnamu. Vsaka beseda je na svojem mestu, čeprav je bila napisana še pred zadnjimi dogodki v Vietnamu.
Ker še ni nobenih znakov, da bi se bilo v Južnem Vietnamu kaj obrnilo politično na boljše, se bojimo, da bomo morali kmalu smatrati McNamarine besede kot glas vpijočega v puščavi. Ali je naša dežela samo za to žrtvovala toliko naših vojakov in naših davkov za Vietnam?
P&iehlo se je bril za svoje skrivnosti
WASHINGTON, D.C. — Poveljnik ameriške izvidniške ladje Pueblo kapitan L. M. Bucher se je s skupino moštva zaprl v prostore s tajnimi napravami in dokumenti na ladji in v 45 minutah uničil glavni del naprav, zapiskov, posnetkov in drugih tajn, ki jih take ladje običajno vozijo s seboj. Po vsem sodeč Pueblo ni imel naprav za avtomatično uničenje vseh važnih naprav in tajn, zato je kapitan s svojimi pomočniki moral uničevati, kar se je dalo na način, ki je bil v trenutku možen.
Iz poročil, ki jih je kapitan poslal svojim predpostavljenim, j predno je uničil radio, je raz-' vidno, da so v 45 minutah, kolikor časa so se mogli braniti pred rdečim mornarji, ki so prišli na krov ameriške ladje, on in njegovi pomočniki uporabili za uničevanje naprav in dokumentov razstrelivo, ki je bilo pri roki, tudi ročne bombe, sekire in kladiva.
Očevidno kapitan Puebla ni računal do zadnjega trenutka, da rdeči resno mislijo zaseči njegovo ladjo. To je spoznal šele, ko so rdeči mornarji začeli lezti na krov.
Ameriška in ruska ladja
trčili v Japonskem morju
WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je objavilo, da je pretekli teden prišlo do trčenja ruske trgovinske ladje Vislobokov, ki obsega okoli 10,000 ton, in ameriškega rušilca Rowan s 3,500 tonami. Obe ladji sta dobili manjši poškodbi na svojih bokih, vendar ne kaj večjega. Tudi ni bil nihče od moštev obeh ladij ranjen.
Sovjetsko zunanje ministrstvo je protestiralo pri ameriški vladi, da je bila kriva trčenja ameriška ladja, kar pa Pentagon odločno zavrača in trdi, da se ruska ladja ni držala mednarodnih predpisov o plovbi.
Na Kubi so obsodili 35
pristašev “ruske linije”
HAVANA, Kuba. — Prvo revolucionarno sodišče Kube je v soboto objavilo obsodbe 35 prijetih komunistov, ki so nasprotovali Castrovi politiki in zagovarjali “rusko linijo”. Njihov vodnik Anibal Escalente, star komunist, je bil obsojen na 15 let zapora, osem jih je dobilo po
Seja—
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer svojo redno sejo v SDD na Recher Avenue.
Župan se je premislil—
Župan Carl Stokes je prišel do spoznanja, da bi utegnil nakup “posebnega avtomobila” za prevažanje izrednih, odličnih gostov, škodovati njegovemu naporu za povišanje mestne dohodnine in je zato nakup opustil. Mar res ne on ne njegovi sodelavci niso mogli že v naprej videti, da javnost nakupa takega avtomobila v tem času ne bo podpirala?
Županov brat kongresni kandidat—
Napovedujejo, da bo brat mestnega župana Louis Stokes, ki je znan odvetnik, prijavil kandidaturo za kongresnika pri demokratskih primarnih volitvah v 21. volivnem okrožju, ki ga sedaj zastopa v Kongresu še C. A. Vanik. Doslej se je najavilo za to mesto okoli en ducat kandidatov.
Velika razprodaja—
V znani Anzlovarjevi trgovini na 6214 St. Clair Avenue je v teku velika razprodaja. Cene so znižane za najmanj 20%. Razprodaja bo trajala še do 17. februarja.
Zlata poroka—
Mr. in Mrs. Frank Mervar, 1105 Norwood Rd., bosta jutri, 6. februarja, obhajala 50-letnico svoje poroke. Slovesno praznovanje bo v nedeljo, 11. februarja pri sinu Franku na Dumbarton Rd., Richmond Heights. Čestitamo in želimo še mnogo veselih in zadovoljnih obletnic v trdnem zdravju.
Zadušnica—
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Luzarja ob 6. obletnici smrti.
V	Arizoni le začasno—
Rev. M. Jager sporoča, da je njegov dom še vedno v župnišču pri Mariji Vnebovzeti v Collin-woodu, v Tucson v Arizono prihaja le za dalj ali manj časa zaradi zdravja. Prav te dni je zopet v St. Joseph bolnici v Tucsonu zaradi operacije. Vsem se toplo priporoča v molitev.
Postavile so se—
Na 3. letnem nastopu talentov CYO-Hi-Cluba v avditoriju St. John’s College je od 16 nastopov zmagal “Bettre Halfe” ljudskih pevk, dijakinj Regina High School: Sue Gornik, Rita Grdina in Debb Vandam. Msgr. Thomas Corrigan jim je izročil krasno trofejo in vsaki posebej še plaketo. Mlade pevke bodo nastopile na enem izmed prihodnjih programov Polka Varieties. Čestitamo!
Vaja za igro—
Nocoj in v sredo ob pol osmih zvečer je v dvorani pod cerkvijo sv. Vida vaja za igro “V času obiskanja”.
V	bolnici—
Mr. John Snyder, 19316 Kil-deer Avenue, je v Woman’s bolnici. Obiski niso dovoljeni.
- —---------------j
12 let zapora, odtali pa od 10 do 2 let.
Obsodbe za kubanske komunistične razmere niso previsoke. Castro je hotel z obsodbo teh, ki so iskali opore v Moskvi, pokazati da kaj takega ne trpi in ne bo trpel, če tudi je v gospodarskem oziru trenutno od Moskve skoraj popolnoma odvisen.
< uiiEisStiA Dmmmm,
/««!

Jitaum
-^3
uliv st. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
5£e Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 25 Monday, Feb. 5, 1968
Samo mimogrede bodi omenjeno, da pomeni ta rdeča akcija tudi začetek konca pacifikacije. Kdo bo pa še upal sodelovati pri tej akciji, ako mora biti pripravljen vsako noč, da ga ubije rdeča policija?
S katerekoli strani ogledujemo posledice spopadov v državljanski vojni v preteklem tednu, pridemo do zaključka, da je še tisto malo odpornosti v prebivalstvu Južnega Vietnama, kar jo še je, dobilo nevaren, morda smrtonosen udarec- Ali ni torej prišel čas za revizijo naše politike do Južnega Vietnama?
Naši javnosti ne bo mogoče več skrivati takega žalostnega dejanskega političnega stanja v Južnem Vietnamu. Čim preje ga zve, tem bolje za deželo. Drugače se bo pojavilo vprašanje, kdo je odgovoren, da sedanji saigonski režim vodi politiko obupa pred potopom na račun ameriškega vojaka in ameriškega davkoplačevalca? Iskanje odgovora lahko do korenine spremeni vso ameriško zunanjo politiko, ne samo tiste do Vietnama.
A.
praviti. Samo za ples po večerji Spoštovani! Prilagam celolet-je vstopnina $1.00.	no naročnino za Ameriško Domo-
Udeležite se te prireditve, pri- vino, brez katere ne morem biti. dite med svoje rojake in roja- Pri nas jo vsi radi beremo, tudi kinje povasovat. Prijetno se bo- jaz, čeprav nisem pri najbolj-ste počutili in življenje ter svet šem zdravju. Čudim se, kako vam bosta izgledala bolj veselo, morejo biti nekateri slovenski Vesela družba nas vedno poživi, ljudje brez tega tako zaslužne-Naj dodam le še, da je za vse ga lista.
dovolj prostora, tudi za parki- J Sprejmite spoštljive pozdrave ranje.	fod Vaše zveste naročnice
Federacija Klubov upokojencev pripravlja zopet izlet v Slo-enijo. Kdor le more in mu zdrav.
I BESEDA IZ NARODA
Na božjo pot gremo!
.?.
NEWARK, N. J. — Cenjena je dopušča, naj se odloči, da poj- uprava! Priloženo Vam pošiljam |vedno zadržano (zbor pozn* de zopet pogledat svoje drage, naročnino za prihodnje leto. Ob-J pianissimo in ga s pridom u‘ Vem, da jih je še veliko, ki doslej‘enem se Vam zahvaljujem za porablja), a pri Doberdobu je niso imeli priložnosti. Ne bo vam ;redno pošiljanje Ameriške domo- 'zadonel tudi v ubran, mogoče" žal, če se odločite, saj boste šli Ivine. Res se včasih kaka števil-[forte, da izkriči bolest ob gr0‘ med svoje domače, se kmalu med tka zaustavi, kar pa ni Vaša kriv-njimi v vseh pogledih prijetno da.
Spoštovanjem!
Matt Perša
Mimi
ss
SO. CHICAGO, 111. — Naj-:poslati $100 predplačila. Le prej v FATIMO! Pripravite [tisti je uradno priglašen, kdor svoje cule in nahrbtnike! Da, [to stori. Vsa nadaljna navodila tako še danes hodijo fatimski za romanje dobite po prigla-božjepotnik od blizu in daleč, jsitvi od potovalne družbe A. Vse žrtve so pozabljene, samo!Hollander. Lepo je, če se prida lahko stopijo na oni pro-[glasite tudi meni, da vem vse štor, kamor je Marija, prelepa!urediti v duhovnem oziru:
predvsem vse potrebne tiskovine za romarske pobožnosti. Pozdrave!
Rev. Odilo Hajnšek OFM 9546 Ewing Ave.
Chicago, Illinois 60617
Gospa, položila svojo nogo.
Gremo, da bomo čutili skrivnostno bližino nebes, ko bomo pričujoči pri sv. maši v slovenskem jeziku v kapeli prikazovanj. Kot fatimski pastirčki bomo poklonili na sveti kraj.
Ogledali si bomo veliko baziliko s petnajstimi oltarji, ki so posvečeni petnajstim skrivnostim presv Rožnega venca.
Večerno pobožnost z rožnim
vencem, petimi litanijami in [borne Peli, demokrat z Rode Is-priredili bomo procesijo s pri- land, ter kongresnika Emanuel
Vselitev bratov in sestra
CLEVELAND, O. — Senatorja Edward M. Kennedy in Clai-
žganimi lučkami. In noč bomo
prebili pri svoji Materi Mariji.
Navodila romarjem: Priglasiti se je treba takoj ali prav kmalu. Ker je nujno, da pravo-J časno vse uredimo; treba je
Celler in Michel A. Feighan so
Opornost Južnega Vietnama
Kadar je narod v vojni, ga rešuje edinole odpornost.
Dokler jo ima, se mu ni treba bati poraza, pa naj zgubi še toliko bitk. To je posebno nazorno pokazala Anglija v drugi svetovni vojni- Vsa zgodovinska veličina pokojnega Churchilla je v tem, da je vlil v najbolj kritičnih dnevih angleške zgodovine nov pogum v omahujočo Anglijo in ustvaril podlago za zmago, ki je sledila šele 4 leta pozneje.
Če pomislimo na angleško odpornost v 1. 1940 in na sedanjo odpornost Južnega Vietnama, vidimo grozen prepad, ki ne obeta Vienamu, in seveda tudi Ameriki, ničesar dobrega. Pretekli teden so namreč spopadi v vietnamski državljanski vojni zopet nazorno pokazali, kako visoko stoji odpornost severnovietnamskega komunističnega režima nad odpornostjo saigonskega protikomunističnega sis-
tema^ietnamski komunisti so namreč tudi letos izrabili sedanje vietnamsko novo leto kot priliko, da ukanejo svoje nasprotnike na celi črti in si priborijo veliko politično zmago. Kaj so napravili?
Najprvo so agitirali za misel, naj na frontah državljanske vojne vlada premirje nekaj dni v čast in slavo vietnamskemu letu. To misel so zagovarjali že prejšnja leta. Ko je prišlo do premirja, so ga tudi več ali manj držali. Letos so se pa stvari tako zapletle, da je napovedano premirje propadlo še pred začetkom novega leta. Komunisti so pri tem tako spretno manevrirali, da odgovornost za to ne pade samo nanje.
Saigonski režim ni n-ič mislil, kako lahko komunisti kršijo dogovore o premirju, se je kar veselo podal v praznovanje, ki je po običaju imelo podobo našega nekdanjega pustnega torka. Še celo vietnamski vojaki s front so odhajali domov na praznovanje. Le ameriške čete so ostale za vsak slučaj na svojih mestih, vendar pa tudi one niso pričakovale dogodkov, ki so se odigrali v prvih dveh dnevih preteklega tedna. Tako je zavladalo splošno veselje v Južnem Vietnamu, kot da ne bi bilo nobene državljanske vojne s takim sovražnikom, kot je komunizem.
Čisto drugače so postopali rdeči terenci, aktivisti, partizani in redni vojaki iz Severnega Vietnama. Kar je bilo sposobno za boj, je bilo razmeščeno po vsej deželi, dobro oboroženo z bombami, granatami, revolverji, artilerijo in raketami. Na tarčo niso bile vzete le nasprotnikove vojaške postojanke — saigonske in ameriške — še bolj se je rdeča akcija usmerjala proti večjim krajem in pokrajinskim mestom- Pokazalo se je, da je vso akcijo vodila preskušena zarotniška roka rdečih generalov s Giapom na čelu. Seveda uspeh ni mogel izostati.
Partizani, terenci, rdeča policija, rdeči vojaki, vse je kot na povelje začelo isti trenutek spopade s postavljenimi cilji. Rakete, granate, bombe vse je bilo načrtno usmerjeno. Kot domino so padala v roke rdečim gverilcem ne samo manjša mesta, ampak tudi pokrajinska središča, da celo ameriške vojaške postojanke, da ne govorimo o saigonskih.
Končno celo naše poslaništvo v Saigonu!
Razumljivo je, da vsa rdeča akcija ni bila zamišljena kot stalna okupacija pozicij ameriških in saigonskih oboroženih sil. Cilj je bil stvarnejši: zasesti kar več takih točk, ki je nasprotnik nanje navezan, jih držati vsaj nekaj ur, jih pošteno razdejati, potem se pa umakniti. Mimogrede pa še pobiti vse vidne nasprotnike komunizma, kar jih slučajno pride pod roke. Koliko vasi, mest, trgov in večjih naselili je pri tej taktiki trpelo, še ne vemo. Morda nam ameriške in saigonske oblasti tega ne bodo hotele niti povedati, da ne bi bila sramota prevelika. Ne da se pa tajiti, da so rdečkarji vdrli, recimo v Da Nang, Plejku, Kontum, Dakto, torej v postojanke, kamor se do sedaj še niso pokazali.
Lahko si živo predstavljamo, kako porazno je ta akcija morala vplivati na misli južnovietnamskega civilnega prebivalstva. Saj je videlo na lastne oči, da ga pred rdečo silo ne morejo braniti niti v Saigonu združene ameriške in saigonske oborožene sile. Kdo naj se pa še vleče za protikomunistične oblasti, ako ga ne morejo varovati pred komunistično maščevalnostjo niti v Saigonu?
Komunisti so si s to akcijo priborili ugled v deželi. Res da ugled ne temelji na priljubljenosti in spoštovanju, ampak na strahu za lastno življenje, toda ugled ostane ugled in je povezan z vplivom, to vse skupaj pa pomeni politično moč, ki je saigonski režim ne bo nikoli dosegel, če ostane tak, kot je.
Civilni Vietnamci bodo napravili nehote še drug zaključek: ako bi slučajno zmanjkalo ameriškega političnega dežnika, bi komunisti v enem dnevu lahko preplavili vso de- .	.
želo in jo zasedli brez vsakega odpora. Ni torej dobro biti r asltl se Je treba ria naslov: mku Andyju Božiču, 481-7094. njihov sovražnik. To se pravi: moč rdečih terencev, akti- A’ Ko ander ^ravel> 6419 St. Prijavite se takoj, ker kuharice vistov in partizanov bo rastla, pomen saigonske vlade, ko- ( la!r Ave'’ CIeveland, Ohio'morajo vedeti vsaj par dni v na-likor ga sploh še je, pa padel še nižje, kot je že.	144103. Ob priglasitvi je treba prej, koliko večerij je treba pri-
Mary Likovich
at'
M-
druga hvalnico Baragu v gleščini, tretja pa pesem Brenčičeve: “čudovit si v sV0‘ jih svetnikih”. Sijajen okvi" celotnemu večeru so dali Fantje z Osme s tremi zelo topli1"! ljudskimi pesmimi za mosk' zbor, in sicer “Polje, kdo b" tebe ljubil”, (kjer je začetn® vložke pel sam župnik sv. C" rila Fr. Rogan), “Angelček varuh moj” in Prelovčev “Oj D°' berdob”. Petje je bilo zlasti n" nekaterih mestih prefinjen0>
počutili. Prva skupina odleti 12. junija z jet letalom. Vsa pot traja od 8 do 10 ur. Ne bo torej vzelo dolgo po odletu od tu, pa bomo gledali naše domače vasice in gozdiče. Za vse informacije kličite predsednika Federacije Krista Stokela, 531-3151.
Na svidenje na naši zabavi v nedeljo, 11. februarja popoldne ob štirih v SDD na Recher Avenue!
Jennie Hrvatin
vložili predlog za dopolnitev imigracij skega zakona. Predlog ima v senatu označbo S.2524, v domu kongresnikov pa H. R. 13453. !če bo predlog postal zakon, bo-
rezervirati sobe in sicer tako,	na vrsti prošnje bra-
da bomo pod isto streho vsi ro-i^ov ses^ra ameriških državlja-mayji naše skupine. Potem bo- nov’ 50 vložili prošnje za vse-mo vedeli, kaj delamo. Vodi-.^tev P° Pre^n^ern za^onu> Pa
telj vam bo ’ lahko naznanil !niso Priti na yrsto- Po tem
! zakonu bi tudi starši stalnih na-
Zalivala Baragovega krožka
WIGKLIFFE, O. — V nedeljo, 28. januarja smo imeli pod pokroviteljstvom Baragovega krožka lepo akademijo v spomin stoletnice smrti škofa F. I. Barage, slovenskega misijonarja med Indijanci ob Velikih jezerih. Prireditev je bila res lepa in krasno obiskana. V Ameriški Domovini je bilo o njej že objavljeno obsežnejše poročilo, zato jaz o tem ne bom več pisala.
Hočem se pa v imenu Baragovega krožka vsem sodelavcem pri akademiji lepo zahvaliti za trud in požrtvovalnost, ki sta prireditev omogočila in ji pripomogla do tako lepega uspeha. Vsem Bog povrni!
Pri prireditvi smo nabrali tudi $55 za Baragovo zvezo. Bog plačaj vsem, njegov služabnik Baraga pa naj jim izprosi vse milosti, ki jih potrebujejo. Denar bo takoj poslan v Marquette. Kdor bi hotel še kaj darovati, naj pošlje kar podpisani!
Mary Stusek 29654 Grand Blvd. Wickliffe, Ohio 44092
vam
vse pobožnosti. Preskrbeti je , treba pravočasno hrano, ogled |se^encev imeP toliko prednost,
zanimivosti. Zadnji čas je to da bi vedno lahko'prišli do vse' nemogoče narediti, če se zad-Jb^vene vize- Podlog jo sedaj v nji trenutek priglasi samo ^ dotičnih odborih senata in do-den romar, so sitnosti. Ako
e-se
jih priglasi petnajst teden pred odhodom, je skoraj nemo-
! dotičnih odborih senata ma kongresnikov.
Dobro bo, če senatorji in kongresniki dobe čim več
IZ NAŠIH VRST
goče vse potrebno pravilno u- Prizadetih in diugih svojih vo-rediti. če bomo imeli na vsem,11^’ da na-> PredloŠ čim Preje potovanju red, potem bo lahko Petane zakon. Kdor more naj vsak rekel: Lepo je bilo! To- piše svojemu senatorju in kon-rej pravočasno se naj vsak ro- ®resn"ku’ da pros^ nai stori mar priglasi. Do zdaj jih je kar more! da ^ predlog čim pre-priglašenih menda kakih 25. 'i0 Postal zakon. V pismih sena-Vsaj toliko jih še pričakujem. tor.iem je treba omeniti predlog Ko bi vedeli, kako lepo in hva- 2524, v pismih kongresnikom
ležno pišejo priglašenci! “Pa- Pa 'Predlog H. R- 13453.
Liga KSA.
¥ešerja in ples
CLEVELAND, O. — Upoko-
ter, kaj bi vendar sami začeli na teh svetih krajih — v Fatimi, Lurdu, v Rimu in na Svetih Vi.šarjah, če bi ne imeli duhovniškega vodstva?” Drugi
pišejo: “Zdaj vemo, da bo le- jenci v Euclidu priredijo v ne-po vse urejeno, ko greste Vi z deljo, 11. februarja zopet pri-nami. v eselimo se skupnih po- jetno domačo zabavo — večerjo božnosti: petja, pridig in pro- in ples. Večerja bo na razpolago cesij. Komaj čakam, da za-'0d 4. pop. do 7. zvečer, nato pa gledam Marijo Fatimsko, Lur- bodo Grabnarjevi fantje zaigra-ško, Višarsko. In kar ne mo- u, da se bodo gostje lahko za-rem misliti na velikansko sre- vrtili, saj smo vendar v pred-čo, da bomo videli sv. očeta pa- pustnem času. peza Pavla VI.	j Vstopnice za to prireditev so
Odidemo iz New Yorka 5. na razpolago pri tajniku Johnu junija 1968. Naznaniti ali pri- Zamanu, 481-4871, in pri blagajna
LEADVILLE, Colo. — Cenjeno uredništvo! Prejela sem Vaše obvestilo, da mi bo potekla naročnina. Takoj! Vam pošiljam denarno nakaznico za kritje na-daljne enoletne naročnine.
Ameriška Domovina mi je zelo priljubljena in sem zadovoljna z njo. Vidim, da so tudi drugi ..u rn naročniki zadovoljni, saj je v listu res veliko novic tako iz stare domovine, iz slovenskih naselbin, od koder se požrtvovalni rojaki večkrat oglašajo s poročili in tudi splošnih, svetovnih novic.
Vsem dopisnikom in sotrudni-kom se najlepše zahvaljujem za lepo pisanje. Le nadaljujte, saj znate lepo pisati, mi pa, ki smo manj nadarjeni za to, pa radi beremo. Opravljajte še naprej dobro delo v korist naše slovenske besede. S tem nam posredujete košček mile slovenske domovine.
Hvala tudi vsem uslužbencem Amer. Domovine, katerim želim mnogo uspeha v letu 1968. Lepo vse pozdravljam, kakor tudi vse njene bralce.
Mrs. Josephine Gruden
EUCLID, O. — Spoštovani! V prigibu Vam pošiljam ček za poravnavo naročnine. Z listom sem zelo zadovoljna, vse rada čitam, zlasti me privlačujeta “Otroški kotiček” in “Ženska košarica”.
i
Spoštovanjem!
Silva Grasselli
Baragova proslava v New Yorku
CLEVELAND, O. — Za sto-
bu slovenskih fantov. Brez ^ ga petja bi bilo večeru mani' kalo srce. Zahvaljeni, fantje' Udeleženci, ki so napol^j sedeže v dvorani, so sprej"'1 in potem podpisali posebi1" spominsko peticijo, naslovil6' no na sedanjega škofa v Ma" quettu, naj se z vsemi moč"11 letnico smrti svetniškega miši-'zavzame, da bi prvi škof nje' jonarja Barage smo Slovenci v[gove škofije dosegel čast olta" New Yorku ravno ob sedmini ja, mi pa bomo v ta namen n"0' smrtnega dneva priredili lepo (lili. Tako smo se Slovenci ^ uspelo spominsko proslavo. Za New Yorku na izbran na"'11 izvedbo' programa, ki sem ga'oddolžili spominu svetnih sestavil podpisani, so se zdru-1 smrti misijonarja z dolenjs^ žile: slovenska fara sv. Cirila,^strani, ki nam z napisom 119 Slovensko katoliško akadem-[s v o j e m škofovskem grb"' sko starešinstvo (SKAS), aka- Unum est necessarium (Eno ie demsko društvo SAVA in new- potrebno) zgovorno kaže zad' yorški zbor “Fantje z Osme”.[njo resnico človeškega živil6' Kadar štiri take ustanove sku- nja.	Ludve Pu^
paj primejo za delo, se upravičeno lahko nekaj pričakuje, če se vsemu pridruži še spominski
govor takega Baragovega po-	Va.
znavalca, kakršen je g. Erik;3601 pismo od S' dekana- v Z. Kovačič, ki je nedavno sam ;terem mi opisuje težave in s«
preiskal kraje Baragovega mi-ibi> pri °,bnovi farne cerkve,0. sijonskega delovanja, potem nov^h orgeI' TakoIe PišeJ° g uspeh prireditve ne more biti ‘SP° ‘
manj kot prvovrsten, posebno [ Sedaj naj dodam še nekaj r0' še, če je zasnovan v kombina-(Vic. Priprave za orgle dobro""' ciji cerkvene in svetne prosla- predujejo. Iz Nemčije, kjer s"1" ve.	naročili tri registre (dvajset ^
Začelo se je v farni cerkvi gistrov bodo nove orgle imeF^ sv. Cirila, kjer smo med popol- smo že včeraj dobili račun, kil5 noma sl d vensko mašo, ki jo je'pa kar krepko velik. Znaša oK«11 daroval župnik Fr. Rogan, po- 4,000 nemških mark, kar je prijeli pri prepevanju naših le- kaj čez 1,000 dolarjev. Ker pih ljudskih melodij kar po mam še toliko deviz, me je k" cerkvi, a naš novi kaplan Fr. zaskrbelo, ker moram prište‘
f del
Pismo iz Bobrniea!
NIAGARA, Ont. — PreP
A. Kotnik je v pridigi prikazal zraven še okoli 500 dolarje^ Baragova svetniška dela in 'carino. Pogum mi je kar upa(' značaj. Ko sredi babilonske Toda komaj sem odprl pi^j zmešnjave velemesta, kakršno ki je tisti dan prispelo, seih bl je New York, zaslišiš sloven- zopet presenečen. Poslal iP i sko besedo pri mašni daritvi in je L. K. v njem pa za naše ofF pri pridigi, se šele dodobra zajček za 200 dolarjev. Precej Pf veš, kaj pomeni Slovencu ta korajžno vzkliknil: Če ibi P3 jezikovni otoček sredi tujega kih kaj bilo, bi bilo kmalu 1 morja in kako dragocen je. Ko [volj za orgle. Še danes sem je izzvenela slovenska nabož-'no prepričan, da je Baraga
iti' P
na pesem v cerkvi, smo se po-[stavil svoj prošnjo pri Bogu Z|
na našo cprkpv v kateri je bil P
>cil V
dali v dvorano, kjer smo na našo cerkev, odrskem zastoru zagledali sli- Baraga krščen, saj sem to ko misijonskega škofa z naših [vo okoli orgel njemu izrek } poljan in naše krvi, ki jo je iz-'varstvo že pred enim letom 11 delal akad. kipar Gorše za to Brezjah.
priliko. Pod sliko je bil lep šo-| Prepričan sem, da nam bo ^ pek rož, na eni strani je krasi- pelo, da bomo postavili nove ° la Goršetovo umetnino sloven- gle do nedelje, 21. julija, k°. ska zastava, simbol Baragove glavna proslava 100-letnice f, rojstne domovine, na drugi pa ragove smrti in pridejo nad3iei ameriška, simbol dežele, kjer k nam blagoslovit nove si je veliki misijonar zaslužil Takrat vas seveda vabim svetniško krono.	.vesnost . . . Zato se vas
Kipar Gorše ne snuje le ki- maši spominjam in vas bo^ pov in reliefov in risb in slik, mu služabniku Baragu P1'"?0^ marveč je tudi — kot predsed- čam. Iz izkušnje vem, da je ^ nik SKAS-a vodilen kulturni mogočen priprošnjik pri delavec na drugih področjih.) V naprej se vam za vso P
Ta proslava je v glavnem leža- zahvaljujem in vam obljubi!" ; la na njegovih ramah, na po-'spomin pri sv. maši med naS\|(i žrtvovalnosti dr. Franja Dela- dobrotniki, pa tudi v sporu'0^. ka in njegovega zbora, in pa knjigi, kjer bodo zapisani " na pripravljenosti sodelovanja večji dobrotniki naše cerk^6' onih nepogrešljivih javnih cle-1 lavcev pod vodstvom g. Rudija
Hvaležni!	^
Mihael Zevnik, de Posebno se priporočajo ,j misliti si kulturne Dobrničanom, katerih ia\ei0 umetniški višini, daljave niso mogli lansko e
drug'y
katerih sploh
Večerina, brez ni mogoče prireditve na
Kipar Gorše je večer zelo obiskati ■ spretno in posrečeno vodil, g. častilcem
-, kakor tudi škofa Baraga.
hV"'
Večerili je z njemu lastnim dar za “Baragove orgle” b° odrskim prijemom in jasno slo- ležno sprejet. Darove vensko dikcijo bral pesniško kar na župni urad v zasnovani spominski govor g. lahko pa tudi na spodnji n3S ^ E. Kovačiča, ki ni mogel priti ker bom nato vse dar°ve iz Washington a, tri slovenska [imena poslal g. dekanu. _ dekleta, Helka Puc (v narodni! V imenu g. dekana, kakor ■ noši), M. Ravnikar in Tončkami v svojem se vsem že vn3lp. Babnik so učinkovito deklami-'zahvalim in lepo pozdravljalfl rale tri prigodne pesnitve.)	Matija Slak
Prva Baragovo himno (v j R.R. 3 Niagara-on-the-h3 prepesnitvi Tineta Debeljaka),	Ontario, Canada.
AMERIŠKA DOMOVINA,
Fra»k Javh-Kerni
SPOMINI OB TRIDESETLETNICI PRIHODA V AMERIKO
Naš
‘li
ta v S zavo^ imel krasno lego, 7 ° °k ^ississippiju, v tako nem Groveland parku, obda-di-z gozdom, kjer smo imeli a i svoja šetališča, Slovenci L56 poseben kraj, na “Kranj-kip01 ^r^'u’ aN “Pod javorom”, _i r, Smo P°d vodstvom dobrega re,S en^ka Missije imeli svoje g .ne izredne pevske vaje.
J so bili naši fantje najboljši ]?r7Cl V zav°du. Pri domačih *n predstavah so na-tetPaIi slovenski kvarteti ali ok-2ah ^abe*ezeno imam, da so na Pe]'Va^ ^an novembra 1904 dv1 V maksimi (semeniška ,ma’>ana) * ^^ovan povsod brate ko” ^ ^rinjsko-Frankopan-
uH2lkvljenje v zavodu je bilo kaj o n°; discipline sem bil va-J n ze iz Alojzijevišča; le v sre-Popoldne nam je bilo dovolje-ZaPustiti šolski prostor in še Vedno v spremstvu kakega Zari^e£>a dijaka. Hrana je bila jaki°S^na ^ Ameriki rojeni di-j0, razmh narodnosti, največ im r° Seve<^a Ircev, so po večini kaz 1 ^^0vence radi, kar je dole^’ ^a ie rasna in narodna to-vita^9 V '^•meriki pač bolj raz-p a kje drugje na svetu.
sče ^ tuice iz Evrope, neve-s . Iezika, so nas sprejeli za np° * '3rez mržnje in prikrite vosčiijivosti, kar bi človek tu'Ca^°Val’ bi študiral med iakQ11 dliaštvom v Evropi. Prav v So se pokazali moji sošolci ^ Medicinski šoli na Western dy56^6 vseučilišču v Clevelan-Am prav^ gentlemani. Naj crikancem na tem mestu
ru]Znam zasluge v tem ozi-
de^menišče je obsegalo dva od-a- filozofskega in teološke-Sp ». ^Veb letih filozofije smo po Predmetov, ki se zdaj j,aUcuiej° v prvih dveh ali treh j^2r^ih ameriških kolegijev.— vi" ’kof Ireland je rad pona-hova ba naj bodo katoliški du-2 niki poučeni v vseh splošnih Živp08^^’ da se bocl0 pozneje v Jenju lahko merili z drugi-izobraženci. Njegovo seme-
j,iu,e le bilo znano po vsej Ame-in
dišče
riki •
dik ^ tudi v Evropi po izvrst-rat0UČiteljskih mo^eb m po labo-^ riJih, katere so morali učenci p °^abiiati pri učenju. Že v St. °ko U Sm0 aiuclirali anatomijo,
— I V_ . l \ O 1^ T*	1 v n. -i . r v -1 I
Sij o,
le> bakteriologijo, fiziblo-
Zdr' nevrol0gijOi kar mi je v
hoa^^^ki šoli pozneje kaj prav
s
Med
dodiln ,	-	- -
liki ’ aa sem te predmete z Jahkoto obvladal.
P Profesorji naj omenim ^illiama Turnerja, avtorja šk^f01^ Philosophy, sedanjega i,.1.ta v Buffalo, N.Y. (umrl 10.
cioi^.1936 V starosti 65 let> So‘ ,0llii0 in eno leto moralne
^ ogije me je u-.j j^ev
^ yan, avtor klasične knjige
Plač102 Wage (Živijenjska ^ai’v zdaj profesor etike na ° Mki univerzi v Washing-t0 U' ^nan je kot odločilen fak-jG pli smernicah katoliške akci-til^j3 aocialna vprašanja v Ame-kni' °reZ dvoma je s svojimi Pa lg!imi in brošurami vplival levmlaiše katoliške socialne de-Pa	ameriško duhovščino,
-Vce
Hva^rirner Goughlina in Coxa, ja t1 f prijatelj J. Seliškar-A, q ' Bolnca, F. K. Bajca in
župnilUlma ^zadnii triie 80 bili Paul ) na nem^kih farah v St. ske„U ' Delo velikega Slovenka j ^0cial°ga Janeza Ev. Kre-
podom v° znano vsem tem gos-Vati u' fanimivo bi bilo raziska-Pašerr °ik bd posreden vpliv škes')9 ^reha na razvoj katoli-rikj _^0L'iaInega gibanja v Ame-
Se izra-ž- yan.^e P° mišljenju, ki Living i7V n;iegovih knjigah (A and Oti a^e’ Declining Liberty Justice Tk Papers’ Distributive izrazif I 6 Gburch and Labor) U krekovec. Krekov Sociali-
zem vsebuje vse važnejše točke Ryanovega programa. Saj je Ryan zagovarjal javno lastništvo (public ownership) premogovnikov kot rešitev žalostnega položaja premogarjev v zadnjih petnajstih letih. Starejši konservativni cerkveni krogi so obsojali nadškofa Irelanda in Ryana, češ da sta bila preradikalna v socialnih nazorih, baš v zadnji krizi pa Rooseveltova administr-cija začenja praktično uveljavljati nauke krščanskih socialistov in socialnih demokratov iz prejšnjega stoletja.
V Ljubljani sem, kot mlad dijak, prebral Krekov Socializem, pod Ryanom sem proučil zgodovino socializma in njegove dobre ter slabe strani. Odločilna je pa bila naloga, katero mi je dal Ryan, namreč da spišem za dijaški seminar (literarno društvo, v katero je spadal vsak dijak, ki je dobil povprečen red nad 85) spis o socializmu.
Prebrskal sem dijaško knjižnico in čital argumente za in proti socializmu, pred vsem Schneffle: Quintessence of Socialism, Graham: Socialism New and Old, poleg raznih polemičnih člankov v sodobnih revijah. Predaval sem o socializmu pred zbranimi člani seminarja in žel precejšnjo pohvalo. Od tačas sem zasledoval razvoj krščanskega in marksističnega socializma v Evropi in Ameriki. Dolgo časa sem mislil, da se da tudi marksistični socializem sprijazniti z vero in rodoljubjem, ter sem leta 1910. pristopil k socialistični stranki v Clevelandu, kjer sem nekaj let aktivno deloval. Prepričal sem se pozneje, da je članstvo socialistične stranke sestajalo večidel iz inozem-cev, Slovanov, Judov in Nemcev. Večina sodrugov izmed Američanov je sedela na plačanih mestih, kar jih ni bilo v judovskih rokah. Socialistična stranka je do danes ostala stranka priseljencev, radi tega ima malo odziva med tukaj rojenimi volivci in mladino. Ko sva sedela z Mat-tom Petrovičem v odboru clevelandske centrale, je bilo izmed štirideset članov le pol ducata eseb, ki so znale govoriti pra-vilno angleško. Kako si more taka stranka pridobiti trajen vpliv pri angleško govorečem meščanstvu?
Za strankinega organizatorja je bil Ruthenberg, poznejši komunistični vodja, čigar pepel počiva v Kremlinu v Moskvi. Na videz velik socialist, v praksi avtokrat, ki je podcenjeval priseljence, o čemer sem se osebno prepričal na par shodih, katerim sem predsedoval.
Zmerom je potrebna delovna napredna manjšina, da vzbuja konservativne stranke k izboljšanju življenjskega in umskega stališča. Socialistična stranka, predvsem pa še posamezni socialistični pisatelji, kot so bili John Spargo, Charles E. Russell in Upton Sinclair, so imeli velik vpliv na socialni razvoj ameriškega življenja. Prečital sem mnogo knjig in člankov najresnejših socialističnih pisateljev. Ce sem se pridružil prostomisel-nim strujam, sem storil to iz prepričanja, ne da bi pričakoval od tega gmotnega dobička. Stalo me je mnogo duševnih bojev, mislil sem, da po svojih skromnih močeh tako največ lahko koristim narodu in človeštvu. Z leti pa prihajam do prepričanja, da bo za ameriške Slovence pač koristnejše slediti naukom mož, kot je bil Krek in kot je še Ryan.
(Dalje prihodnjič)
__ Pred letom 1921 je bilo v
naši deželi v rabi le zelo malo mehaničnih hladilnikov.
JOHNSON: RDEČI NISO DOSEGLI NOBENE ZMAGE
Predsednik ZDA je na tiskovni konferenci v petek dejal, da rdeči v Vietnamu s “splošno ofenzivo” niso dosegli nobene vojaške zmage in izrazil upanje, da ne bodo dosegli tudi nobene psihološke zmage.
ameriške pomoči (številne kulturne
Jugoslaviji ze predstavljal zares osnovno
WASHINGTON, D.C. — Poročila o splošni ofenzivi v Južnem Vietnamu, ki so jo pretekli ponedeljek začeli rdeči, so del javnosti in tudi nekatere bolj razgledane opazovalce razvoja vznemirila. To je bil nemara vzrok, da je predsednik nenadno sklical tiskovno konferenco in na njej zavzel stališče k novemu položaju v Južnem Vietnamu. Poudaril je, da začasni komunistični u-spehi v tej splošni ofenzivi niso povzročili v Washingtonu nobenega malodušja ali panike, prav tako tudi nobene potrebe po spremenitvi načrtov in ciljev ameriške politike v Južnem Vietnamu.
Predsednik je za predvideno bodočnost izključil vsako obsežnejše povečanje ameriških vojaških sil v Južnem Vietnamu, ni pa izključil kakih manjših sprememb.
“Mi smo vedeli že več mesecev, da sovražnik pripravlja veliko z i m s ko-spbmladansko ofenzivo. Imamo podrobne informacije o . Hočiminhovih u-kazih za to ofenzivo. En njen del je imenovan splošen upor,” je razlagal L. B. Johnson časnikarjem.
Napad na Saigon in druga večja središča je imel namen ^ ]e zlomiti vladno upravo in vzpo- m inform a in staviti komunistično oblast ter prisiliti prebivalstvo, da jo sprejme. To je bil smisel “splošnega upora”, ki pa ni u-spel, četudi so rdeči bojevniki zasedli nekatera mesta, središča pokrajin, prodrli v samo središče Saigona, 'Da Nanga in 'starodavne cesai'ske prestolnice Hue. Množice se rdečim v “splošnem uporu” niso pridružile. S tem je ta moral propasti.
Predsednik L. B. Johnson je poudaril, da komunistična “splošna ofenziva” ni dosegla postavljenih vojaških ciljev, zato pomeni kljub nekaterim prav uspelim in drznim akcijam v celoti polomijo. Za vsa-
kega zavezniškega vojaka naj bi padlo 10 rdečih bojevnikov. Rdeči bi sedaj radi svoj vojaški neuspeh spremenili vsaj v psihološko zmago, doma in posebej tudi v ameriški javnosti. — Naša dolžnost je, da jim tega ne dopustimo!
ne izmenjave, skupni instituti, projekti, konference, in pod.) doprinesel svoj delež k tej važni razliki.
in zanstve- spremembo, bo zato odpor proti
Uvodničar v AD pomanjkljivo navaja moje zgodnje stališče
temu toliko večji. Ne vidim pa, zakaj naj bi slovenski nepartij-ci že vnaprej vrgli v koruzo o-rožje vztrajnega razvojnega pritiska, posebno še, ko je misel ločitve obeh Zvez z vidika de-glede ameriške pomoči Jugosla- ^Lratizacdje tako zelo prepri viji. Iz citiranega uvoda v mojo ^evalna> obenem pa ustavno knjigo, ki govori o tem vpra-,mozna; /Prav v ^ern ie dinamika šanju, je uvodničar izpustil va- evc,lucLe-
žen del, obenem po je čisto pre- Zahvaljujem se za uredniško zrl zvezdico (*), ki vodi k viru Sostoljuhje tem obrobnim pri-mojega stališča o ameriški po- Pomham k uvodničarskim pri-moči Jugoslaviji v PITTS- Pombam o moji knjigi.
BURGH POST-GAZETTE, 30.
0 pripombah k žeboiovi knjigi
WASHINGTON, D.C. — Svojim prejšnjim poročilom o odmevih na knjigo SLOVENIJA —
VČERAJ, DANES IN JUTRI je , , v	, v .
AMERIŠKA DOMOVINA dne :ifbollsanle svole"a PolozaJa' 22. septembra dodala lastno
avgusta 1949. Tam sem napisal: “Bivši veleposlanik Arthur Bliss Lane se je izrekel proti pomoči Titu ... Na drugi strani pa so taki, ki bi bili za ameriško pomoč Titu enostavno zaradi njegovega odpora Moskvi ... V prvem primeru bi Tito prej ali slej izgubil svojo borbo z Moskvo ... V drugem primeru bi ... pa prizadeti narodi morali čakati na
Ciril A. Žebot Georgetown University Washington, D.C.
Op. ured. — Gornji sestavek je u-redništvo prejelo še v preteklem ok-jtobru. Ob obilici gradiva, vsakovrstnega materiala in pošte je po nesreči zašel med “nenujno” in tako čakal na objavo. Piscu naše opravičilo.
vodničarsko razmišljanje o knjigi-
Uvodnik se pridružuje stališču knjige o že doseženih spremembah v Sloveniji ter o u- .	,	, ^
panju m možnostih nadaljnje-	’.	,. ,	’
.	,	,	. v:	igovcem in nodietnik
ga razvoja k slovenskim m clo-
večanskim ciljem. En znak več, da je poleg Slovencev doma in v zamejstvu nedvomno tudi velika večina Slovencev v svetu na strani realistične evolucije.
Uvodničar v AMERIŠKI DOMOVINI se po moje brez potrebe zadržuje na vprašanju pretekle ameriške pomoči Titu, potem Tito bil izključen iz Ko-je Jugoslaviji pre-tla resna nevarnost sovjetske subverzije ali agresij. Gotovo je moč razpravljati o različnih u-činkih ameriške gospodarske pomoči. Ni pa nobenega dvoma o tem, da sta ameriška diplomatska in vojaška pomoč bistveno doprinesla k neuspehu takratnih sovjetskih namenov proti Jugoslaviji.
Ali je ameriška pomoč pospešila domačo liberalizacijo režima? Uvodničar v AMERIŠKI DOMOVINI dvomi. Dejstvo pa je, da je stopnja liberralizacije v Jugossaviji znatno večja kot v drugih deželah srednje-vzhodne Evrope pod komunistično oblastjo. Težko je oporekati, da je vsaj kulturni del
Zdi se torej, da modrost narekuje pomoč Titu, toda pod določenimi pogoji . . . izpust nekomunističnih političnih jetnikov, vrnitev zaplenjenih domov . . ., oživitev . . . pravic in lastnine malim tr-podjetnikom, verska vzgoja v cerkvah, verskih šolah in tisku, in vsaj neka mera nekomunistične politične svobode.” (SLOVENIJA — VČERAJ, DANES IN JUTRI, str. 141). Ne vem, zakaj je uvodničar vse to spregledal.
Uvodničar v AD mi zamerja, da sem svoje nedvoumno poglavje o Josipu Vidmarju v moji knjigi (poglavje, ki ga uvodničar sploh ne omenja) zaključil z izrazom upanja v Vidmarjevo slovensko hotenje in čutenje. Ali naj bi že itak dovolj odločno poglavje zaključil z izrazom obupa ali brezup ja? Bi tak zaključek bil bolj stvaren ali drugače bolj primeren, ko vsekakor ne bi bil bolj krščanski?
Da se bo partija krčevito upirala resnični osamosvojitvi Socialistične zveze, o tem mene ni treba prepričevati, ker sem to povdaril in obrazložil v knjigi sami. Zakrnjeno stalinistično in jugo-centralistično jedro partije se je upiralo tudi vsej dosedanji liberalizaciji. Vkljub temu so spremembe prodrle. Ker bi u-mik partije iz Socialistične zve-
Novi grobom
(Nadaljevanje s 2. strani)
John Germovsek
V	Euclid Glenville bolnici je zadet od srčne kapi umrl 46 let stari John Germovsek s 15302 Huntmere Avenue, rojen v Phil-hppih, W. Va. Mlada leta je preživel v Strabanah, Pa., in se po dveh letih vojaške službe v U.S. Navy leta 1946 preselil v Cleveland. Zapustil je ženo Marie, roj. Gill, otroke Johna, Alana in Gail, brate Josepha, Ludwiga in Louisa ter sestro Josephina Car-gnoni. Pokojni je bil član SNPJ št. 614, Eagles Aerie No. 2221, Euclid Rifle and Hunting Cluba, Northeast Little League, Waterloo Beach Homeowners Assn, in Veterans of Foreign Wars Stra-bane Post No. 553. Bil je član demokratskega kluba 32. varde in načelnik kampanje za izvolitev J. Banka za njenega zastopnika v mestnem svetu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Jer orna ob desetih, nato na Kalvarijo.
Edwin Shirk
V	veteranski bolnici je po dolgi bolezni umrl 47 let stari Edwin Shirk s 1162 Hayden Ave., oče Barbare Petrey, Gladys in Pamele, sin Helene, brat Richarda in Eileen Scott. Pokojnik je bil veteran druge svetovne vojne in je služil v južnem Pacifiku. Pogreb je danes popoldne ob 1.30 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Highland Park pokopališče.
Phyllis Muruszak
V	soboto je umrla 75 let stara Phyllis (Felicita) Muruszak. z 21270 Tracy Ave., roj. Medveš v Soviani pri Stermecu na Primorskem, od koder je prišla v Ameriko leta 1921, žena Andreja, mati pok. Johna, Rene Kytle, Augusta, Marcelle Gvora, Ed-warda in Anne Lauchin, 14-krat stara mati, pramati. V Evropi je zapustila dva brata in dve sestri. Pogreb bo iz 2eletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Južna Koreja ima v rokah močno karto: ima v Vietnamu' nad 50,000 vojakov, ki so po svoji disciplini in odločnosti daleč nad povprečjem saigon-skih čet, kar dobro vedo ne samo v Washingtonu, ampak tudi v Seoulu. Ravno sedaj se vršijo pogajanja za nove čete, ki naj bi šle iz Koreje v Južni Vietnam. Južna Koreja ima torej v rokah tisto sredstvo za pritisk na Washington, ki najbolj vpliva: divizije za Vietnam.
Gverilci odšli iz Tajske?
BANGKOK, Taj. — Minister za notranje zadeve general Praphas je izjavil, da so gverilci, ki so dolgo gospodarili v severovzhodnih tajskih provincah, odšli v Laos. V Tajski so ostali le manjši oddelki, ki pa ne razvijajo nobene aktivnosti, če je to res, potem je umik gotovo v zvezi s komunističnimi načrti o vojskovanju v Vietnamu.
Vietnamski partizani so zasnovali tako široke akcije, da jim manjka moštva, morajo torej zavreti akcije v drugih krajih zunaj Indo-kitajske, da lahko zavarujejo svoje postojanke v Vietnamu in sosednjem Laosu.
Avstralija ne bo poslala novih čet v Vietnam
C A N B E RRA, Avstral. — Predsednik vlade John Gorton, ki je nasledil utopljenega H. Holta, velikega prijatelja Amerike, je izjavil na tiskovni konferenci, da Avstralija ne bo povečala svojih čet v Južnem Vietnamu, ki se bore tam skupno z domačimi četami, a-meriSkimi, korejskimi, tajskimi in novozelandskimi proti rdečini.
Avstralija ima v Južnem Vietnamu okoli 8,000 mož, med njimi 3 bataljone pehote, mornariške in letalske sile.
Ženske dobijo delo
Seosd zaskrisfien radi usod® ladje itahio
SEOUL, J. Kor. — Režim južnokorejskega generala Parka se skoraj bolj zanima za usodo ladje Pueblo kot pa rdeči severnokorejski. V Seoulu se nareČ bojijo, da bo skušala Amerika vse čim preje doseči s pogajanji s korejskimi komunisti. Korejski komunisti bodo izrabili priliko in skušali iztisniti iz Amerike vse mogoče koncesije na račun Južne Koreje.
Vlada Južne Koreje pritiska z vsemi sredstvi na ameriško diplomacijo, naj ne popušča in naj bo potrpežljiva. Naša di-
Snažilko iščemo
Slovenski dom na St. Clairju išče snažilko za splošno hišno čiščenje, po dva dni na teden. Za dogovor kličite UT 1-5158.
________ —(29)
RAZPIS SLUŽBE Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Ponudbe na Ameriško Domovino.
(*)
MALI OGLASI
V	najem
Dve opremljeni sobi, kuhinja in spalnica, se odda na 1114 E. 63 St. 391-1796. ___________________-(25)
V	najem
Oddamo enodružinsko hišo, 5 sob in kopalnico, na E. 36 St. blizu Superior Ave. Kličite 651-8641.	(26)
Iščejo stanovanje
Zakonski par išče 4 lepe sobe v St. Clairski okolici. Kličite zjutraj ali po 4 uri 391-8754.
— (25)
Naprodaj
Prav lepa ženska narodna noša je naprodaj; auba, krilo, jopca, pas in predpasnik, srednje mere. Zglasite se na 1161 Norwood Ed., ali pa kličite 391-3845.
— (31, 2, 5 feb)
plomacija bo torej stala predi UT 1-4330. nepričakovanim precepom: ali!
odbijati vse zahteve Severne!—--------
Koreje v škodo Južne in s tem'
V najem
Oddamo 6 opremljenih sob, gorkota vključena, $30 tedensko, E. 65 in Superior. Kličite
(28)
NENAVADEN PRISTANEK — Galebi so bili nekoliko iznenadeni, ko so zadeli pri pristajanju na Mallard jezeru pri San Franciscu na led namesto bi sedli v vodo. Nepričakovan veter s severa je prinesel mraz in jezero je čez in čez zamrznilo.
?rijaže!’$ Pharmacy
zavreti pogajanja o Pueblo, ali izdajamo tudi zdravila za pa popuščati in skušati čim!RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
preje doseči vrnitev moštva'	ZA ®srA?l^E
St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212 AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Pueblo z ladjo vred.
Sir Arthur Conan Doyle:
L
IZGUBLJENI
SVET
(THE LOST WORLD)
J
“Hitro v gozd pa vedno sku- lu paj!” je zakričal lord John in obrnil puško s kopitom na-, vzgor. “Golazen nam jo hoče zagosti!”
V trenutku, ko smo se hoteli umakniti, se je zožil krog nad nami tako, da so se dotikali konci najbližjih peroti skoro naših obrazov. Zaman smo se branili z gorjačami in puškami, ker ni se nam posrečilo zadeti nič trdega in ranljivega. Potem se je nenadno izločil iz šumečega sivega kroga dolg vrat, in grozen kljun je hlastnil po nas. Prvemu je sledil drugi in zopet drugi. Summerlee je zavpil in se prijel za obraz, po katerem je curljala kri. Mene je zbodlo kakor s šilom v vrat, in sem se skoro onesvestil od strahu. Challenger je padel, in ko sem obstal, da mu pomagam na noge, sem zopet dobil udarec od zadaj pa se zvrnil na profesorja. V istem trenutku sem zaslišal pok lord Johnove težke slonovke, se ozrl in zagledal eno pošast s prebito perotjo. Vlačila jo je za seboj po tleh, težko stokala in hropela s široko odprtim kljunom pa nas je gledala z izbuljenimi, krvavo podplutimi očmi kakor hudič na srednjeveški sliki. Njeni tovariši so se dvignili ob nenadnem strelu višje in krožili zopet nad nami.
“Zdaj pa,’ je zavpil lord John, “reši se, kdor more!”
Planili smo skozi grmovje, a komaj smo pritekli do roba gozda, so nam že bile harpije zopet za petami. Podrle so Summerleeja na tla, a smo ga dvignili in vlekli pod drevesa. Tam smo bili na varnem, ker so imele velikanske peroti premalo prostora med vejami. Ko smo šepati hudo potolčeni in izmučeni proti domu, smo še dolgo videli, kako so krožila strašila pod modrim nebom vedno višje in višje, tako da niso bila naposled večja od jate grivarjev; nedvomno so stalno zasledovala našo pot. Ko pa smo prišli do goščave, so pustila naposled preganjanje in nismo jih ve6 videli.
“Jako zainimiva in poučna izkušnja,” je spregovoril Challenger, ko smo se ustavili ob potoku, kjer si je opral otečeno koleno. — “Zdaj smo se pač izredno dobro seznanili z navadami razkačenih pterodaktilov.”
“Summerlee si je umival krvavečo rano na čelu, dočim sem si jaz obvezoval neprijetni vbod v vratni mišici. Lord John si je slekel s pleč suknjo, pa smo videli, da so mu napadalčevi zobje samo opraskali kožo.
“Zabeležiti je treba,” je nadaljeval Challenger, “da je iz-kupil naš mladi prijatelj izraziti vbodljaj, dočim je lordu Johnu le pregrizena z zobmi luknja v obleki. Jaz pa sem dobil udarec s perotjo po glavi, torej je dobro razvidno, kakih različnih sredstev se poslužujejo pri napadu.”
“Komaj smo si rešili življenje,” je rekel resno lord John,
“in si ne morem misliti hujše smrti, kakor postati žrtev slične umazane golazni, žal mi je, da sem sprožil puško, a Bog ti moj, saj ni moglo biti drugače!”
“Mi ne bi sem prišli, če ne bi vi tega storili,” sem rekel prepričano.
“Morebiti nam ne bo ta strel preveč škodoval,” mi je odgovoril. “V tem gozdu se marsikdaj more slišati glasen, stre-
sličen pok, če se lomi ali zruši katero drevo. Vsekakor pa mislim, da smo danes zadosti doživeli. Najboljše bo zdaj, da se povrnemo domov in poiščemo v taborišču v zaboju z zdravili karbolovo vodo. Bog ve, ali niso zastrupljene rane, ki so nam jih vsekali ti zoprni kljuni?”
Od začetka sveta ni doživel najbrž noben človek sličnega dneva. A čakalo nas je še novo presenečenje. Ko smo ob potoku slednjič prikorakali do naše poljanice in zagledali bodeči plot okoli taborišča, smo mislili, da bo zdaj konec našim neprilikam. A kje neki! Namesto počitka smo si poprej morali razbijati glave nad drugimi stvarmi. Vrata v utrdbo Challenger so bila nedotaknjena, ograja je ostala nepoškodovana, a vendar je moralo o-biskati taborišče v naši odsotnosti neko nepoznano pa močno bitje. Nobeni sledovi na tleh niso kazali, kdo bi lahko bil, samo nalomljena veja mogočnega gingkovega drevesa nam je dovolila sklepati o poti, po kateri je prišel ter odšel; zato pa je nudilo stanje, v katerem smo našli naše zaloge, prepričevalen dokaz njegove moči in hudobnosti. Vse je bilo križem razmetano po tleh, škatla z vloženim mesom je bila zdrobljena v drobne kose in popolnoma izpraznjena. Od zaboja s strelivom so ostale samo trske, poleg pa je ležal raztrgan bakreni naboj, čuden strah nam je stisnil srce in o-bupno smo gledali v temo med košatimi drevesi, kjer je morebiti prežala na nas neznana pošast. S kakim veseljem smo potem začuli glasni ZamboV pozdrav in ga zagledali, ko smo pohiteli k robu planote, kako sedi in se nam muza na vrhu svoje čpice.
“Vse dobro, massa Challenger, vse dobro!” je vpil. “Tu kaj sem. Nič strahu. Vedno me dobite, če rabite.”
Njegov pošteni črni obraz in brezmejni razgled, ki nam je odpiral polovico poti proti A-mazonkinemu pritoku, vse to nam je pričalo, da res živimo še na zemlji in v dvajsetem stoletju, da še nismo čudežno preneseni na drug divji planet v prvotnem, nebrzdanem sta-
nju. Kako težko si je bilo misliti, da teče ona vijoličasta črta daleč na robu obzorja že blizu velikanske reke, po kateri plovejo urni parniki, in ob kateri se pogovarjajo ljudje o vsakdanjih malenkostih, med tem ko smo bili mi izpostavljeni strahovom davno pretekle dobe in smeli samo hrepeneče gledati v daljavo!
Zaključim to pismo z zadnjim vtisom, ki mi ga je zapustil ta izredni dan. Naša profesorja, ki sta postala menda radi ran še bolj neznosna in razburljiva, sta pričela spor o tem, kateri vrsti je prištevati naše napadalce: pterodaktilom ali dimorfodonom, in so vmes padale ostre besede. Umaknil sem se nekoliko stran, da se izognem temu prepiru, se spustil na panj posekanega drevesa in tam sedel, pa kadil, ko se mi je približal lord John.
“čujte, Malone,” je rekel, “ali se spominjate na ta kraj, kjer je bila golazen?”
“Jako dobro.”
“Najbrž je to žrelo nekdanjega ognjenika, ali ni res?” “Nedvomno,” sem potrdil.
“Ali ste opazili, kaka so tla?”
“Skalnata.”
“Ampak okoli mlakuž, kjer je rastlo bičevje?”
“Tam pa so bila sinjkasta tla. Najbrže bo to ilovica.”
“Tako je. Žrelo nekdanjega ognjenika s sinjkasto ilovico v notranjosti.”
“Kaj pa naj bo na tem?
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO 4410.)
20% popusta RAZPRODAJA 20% popusta
f
a
Cene vsega blaga v zalogi so znižane za najmanj 20%
Več vrst oblačil znanih tovarniških znamk gre v popolno razprodajo po globoko znižanih cenah. Tisti, ki še morda ne poznate naše razprodaje, pridite in oglejte si jo. Vsak se bo prepričal, da mu nudimo velike koristi. Dobrodošli vsi! Pridite, pomudite se v trgovini, oglejte si vse blago popolnoma brezobvezno.
DAJEMO IN SPREJEMAMO EAGLE ZNAMKE. DVOJNE OB TORKIH.
RAZPRODAJA KONČA V SOBOTO, DNE 17. FEBRUARJA.
f
sem vprašal.
“O, nič, nič,” je odvrnil in se počasi odzibal tja, kjer sta nadaljevala oba znanstvenika svoj srditi dvospev: Summer-leejev visoki, hreščeči glas se je dvigal in padal v odgovor m o g o čnemu Challengerjeve-mu basu. Pozabil bi najbrž na opazko lorda Johna, če ne bi slišal potem ponoči, kako spet mrmra na samem: “Sinjkasta ilovica — ilovica v žrelu ognjenika!” — To so bile zadnje besede, ki sem jih še čul, preden sem trdno zaspal.
(Dalje prihodnjič
Samo še v bolnicah
WASHINGTON, D.C. — Nekdaj so žene rodile skoraj redno le doma, v bolnicah samo v slučaju kake posebne težave, sedaj jih rodi do 98% v (bolnicah.
		
	FEBRUAR Wjktaj'UllWtijTk [trifS* Tf'Urm	KOLEDAR društvenih
	siiiiii mmmw&mrr	prireditev
RAZSVETL JENI KREMELJ — Za. 50-letnico bolj-ševiške revolucije so lani v novembru razsvetlili tudi Kremelj. Na sliki vidimo njegov razsvetljeni stolp.
FEBRUAR
11. — Klub slov. upokojencev v E u c 1 i d u pripravi zabavno prireditev v SDD na Recher Avenue.
17. — Katoliški reterani Post.
1655 prirede v farni dvorani pri Sv. Vidu svoj 19. letni ples.
17. — Društvo SPB Cleveland—
priredi predpustno veselico v Baragovem domu.
24. — Gospodinjski klub na
Jutrovem priredi predpustno veselico in maškaradni ples z okusno svinjsko pečenko v Slovenskem delavskem domu na 10814 Prince Ave. Od 5. popoldne do 10. zvečer.
24.	— Dramatsko društvo Lilija
priredi “Nagradno maškerado” v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25.	— Pevski zbor JADRAN
Zimski festival v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. Pevski nastop, večerja, ples.
MAREC
3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu
pripravi obed s pečenimi pi-škami in govejo pečenko v šolski dvorani. Serviranje od 11.30 dopoldne do 2.30 popoldne.
9.	—Klub upokojencev na Waterloo Rd. ima večerjo in zabavo za petletnico ob 5. uri pop.
10.	—Marijin dvor št. 1640 Kat.
borštnarjev priredi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti ob treh popoldne “card party”.
10.—Dramatsko društvo LILIJA
vprizori dramo “Grče” ob 3.30 popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue.
17.—Letni zajtrk Društva Najsv.
Imena v farni dvorani sv. Vida od 8. zj. do 2. pop.
17. — Federacija slov. narodnih
domov priredi banket v čast “Moža leta” v SDD na Recher Avenue.
31. — Slovenski oder poda “V
času obiskanja” v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3. popoldne.
31, — Glasbena Matica poda v
SND na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert. Začetek
ob 3.30 popoldne.
APRIL
20.	— Društvo slov. protikomunističnih borcev Tabor priredi Spomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob osmih.
21.	— Mladi harmonikarji podajo koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
21. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne.
27. — Slovenski športni klub
priredi Kegljaški banket v Baragovem domu.
MAJ
4.	— Belokranjski klub priredi
plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Avenue. Igra sekstet PASTIRČKI iz Toronta v Kanadi.
5.	—Pevski zbor TRIGLAV poda
svoj letni koncert v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue.
H. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi Večer
narodnih in umetnih plesov v slov. nar. domu na St. Clair Avenue ob 7.30 zvečer. Po sporedu prosta zabava, igrajo “Veseli Slovenci”.
12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
26.	— Podružnica št. 15 SŽZ
proslavi 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim banketom.
JUNIJ
1.	— Društvo Kristusa Kralja št.
226 KSKJ priredi za 40-letnico ples v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Igra Yankovi-cev orkester. Začetek ob 8. zvečer.
2.	— Društvo SPB Cleveland pripravi proslavo Slov. Spominskega dne z mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojne pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Rd.
8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
15.	— Slovenski akademiki v
Ameriki (SAVA) imajo svojo Plesno prireditev v farni dvorani pri Sv. Vidu.
16.	— Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1968: piknik in ples.
30. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
21. — Slov. športni klub priredi
piknik na Slov. pristavi. Športni spored, ples in zabava.
28. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi.
AVGUS1 11. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik rib Slov. pristavi.
SEPTEMBER
8. — DSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi.
OKTOBER
27.	— Podružnica št. 25 SŽ?
praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne.
NOVEMBER
3.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.

P	>4
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnder.on 1-0628
a i
a*!
M. A. TRAVEL SERVICE - MIRKO ARTLC61
6516 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio 44103	HE 1-3500
Potovanja posameznikov z ladjo in letalom Grupna potovanja z letali — Ljubljana, Celovec Najemanje avtov — ameriški, evropski modeli Romanja — Lurd, Fatima Izleti po Ameriki (Alaska, Havaji)
Urad odprt od 9:00 AM do 6:00 PM vsak dan razen srede. Iz okolipe Euclid in Collinwood se lahko zglasite po 8:00 zvečer v pisarni na domu.

ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
9. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St.
17. — Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro.
28. — Tony’s Polka Party '''
Seventh Thanksgiving Ček' bration in Slov. Nation3 Home, St. Clair Avenue.
DECEMBER
1. — Moški pevski zbor Slov*111
poda svoj jesenski konvert v SDD na Recher Ave. Začete^ ob štirih popoldne.
POD TOPLIM JUŽNIM SONCEM — Znana italijanska film' ska igralka Gina Lollobrigida se skriva pod krasno okrasi' no svileno kopalno haljo, da jo vroče južno sonce ne bi ožgQ' lo na morski obali otoka Puerto Rico.

NE GRE ZARES! — Slika kaže britanske vojake pri posebnem vežbanju za boj proti gverili.