PoStnlna plačana t gotovini.
Leto IX,, Št. 4$ („JUTRO" št. 240 s)
Upravništvo: Ljubljana, Puccinljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucci-nijeva ul. 5. — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42
Ljubljana, ponedeljek 13. oktobra 1941-XIX
Cena 70 cent
ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
(Unione Pubblicita Italiana S.A., Milano
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana, Puccinljeva ul. 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126
Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja mesečno L 2.50. — Za inozemstvo L 4.—*
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitš di provenienza
italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano
Ancora bombe
su Tobruk e Marsa Matruh
Grandi distnszioni tsegli implanti e apprestamenti nemici Otto velivoli avversari abbattuti
n Quartier Generale delle Forze Arma-te comunica in data di 12 ctnhre il se-quente bollctino di guerra n. 497:
Nell'Africa settentrionale fanterfe nemi-che, appoggiate da ir.ezzi meccanizzati, hanno aftaccato le nostre posjzioni in eor-rispcnclenza di un settore del fronte di Tobruk. nostre truppe hanno stroncatc nettamente 1'azšone dell'avversario che e stato respinto con perdite.
Aorei italo-tedeschi hanno nuovamente bombardato con munizioni di grosso e me-dio calibro gli cbiettivi delle zone di Tobruk e Marsa Matruh, prcvorando altrf no-tevcli dfstrazioni negli apprestamenti e negli impianti nemiri. Tutti gli apparec-chi, alcuni dei qunli eol piti srnza gravi ccnseguenze, sono rientrati.
Aercplani britannici hanno compiuto nna incursione su Derna lanc"andovi diver-se bombe: Sono rimasti dannegglati alcu-
ni edifici civili. Due apparecchi, colpiti dalla difesa contraerea, sono preclpitati in fiamme. Tre altri aerei nemici sono stati abbattuti da cacciatori germanici nei cielo della Marmarica e sul mare.
NeirAfriea orienta!e nostri battaglioni coloniali. usciti in rieognizione offensiva dal caposaldo di Celga, si sono scnntrati con una grossa formazione di armati nemiri la quale. incalzata dai nostri reparti, e stata dispersa e ha lasciato numerosi morti sul terreno.
In Sicilia. nelle prime ore del eriorno 11 aerci nemici hanno servolato a piu riprese la localita di Vittoria (Ragusa) lasciandt: cadere bombe di piccolo calibro: danni a costruzioni civili e quatro feriti fra !a po-polazione.
In Mediterraneo nostre unita siluranti di seorta a convogli hanno abbattuto tre velivoli: una parte degll avlat-rl nemici e stata catturata 1'altra § dece<*«uta.
Sa teffea na Tobruk
in Marsa Matruh
Veliko razdejanje med sovražnimi objekti in napravami Osem s&v?ažnrah letal sestreljenih
Glavni stan Oboroženih Sil je objavit 12. oktobra naslednje 497. vojno poročilo:
V	severni Afriki so cddelki sovražne pehote s pomočjo mehaniziranih sredstev napadli naše postojanke na nekem odseku tobruške fronte. Naše čete so gladko onemogočile sovražno akcijo in so bili sovražni oddelki z izgubami odbiti.
Italijanska in nemška letala so znova z bombami velikega in srednjega kalibra bombardirala cbjekte na področju Tobru-ka in Marsa Matruha ter so povzročila znatno razdejanje med sovražnimi napravami in zgradbami. Vsa letala, med katerimi je bilo nekaj zadetih, a brez hujših posledic, so se vrnila.
Angleška letala so napadla Derno in odvrgla nanjo več bomb. Poškodovanih je bilo nekaj civilnih poslopij. Dve letali, ki ju je zadela protiletalska obramba, sta se v zraku vneli in padli na tla. Nemški lovci so nad Marmariko in nad morjem sestrelili tri sovražna letaj a.
V	vzhodni Afriki so naši kolonialni bataljoni krenili na ofenzivno izvidniško akcijo iz trdnjave Celga ter so se spopadli z veliko formacijo dobro oboroženega sovražnika, ki pa je bila razpršena. Naši oddelki so ji sledili za petami. Sovražnik je pustil na bojišču mnogo mrtvih.
Sovražna letala so se dne 11. t. m. pojavila ponovno nad krajem Vittorijo (Ragusa) na Siciliji in so odvrgla nanj bombe manjšega kalibra. Poškodovana so bila številna poslopja. Med prebivalstvom sc bili štirje ljudje ranjeni.
Na Sredozemskem morju so naše tor-pedne ladje, ki so spremljale konvoje, sestrelile tri letala. Del sovražnih letalcev je bil ujet, drugi del je izgubi! življenje.
Z vojnega področja, 12. okt. s. Oddelki, ki operirajo na bojišču pri Tobruku, so v noči na petek uspešno napadli sovražnika, ujeli nekaj vojakov in zaplenili av-
tomatsko orožje ter druge vojne potrebščine. Letalske sile pa so med tem še nadalje intenzivno bombardirale postojanke sovražnega topništva in razne naprave. Z rušilnimi in zažigalnimi bombami so bombardirale parkirajoče avtomobile, skladišča vojnih potrebščin, železniške tire v luki Marsa Matruha in železniško progo v njeni bližini. Tudi nemški bombniki in strmoglavci so bombardirali celo vrsto naprav v Tobruku.
Z vojnega področja, 12. okt. s. V odseku pri Tobruku so oddelki čet, ki so bili v borbi že prejšnjo noč, tudi v noči na soboto nadaljevali svojo akcijo. Uspelo jim je zavzeti nove postojanke. Včeraj zjutraj so sovražne čete, ojačene s tanki, oklopnimi avtomobili in silnim topniškim ognjem prešle ponovno v hude protinapade, a so bile povsod odbite. Italijanski oddelki so na ta način, tako v ofenzivnih akcijah kakor pri obrambi svojih postojank, podali nov dokaz svojih vojaških sposobnosti. Nasprotniku so bile prizadete znatne izgube, medtem ko so bile izgube na italijanski strani zelo majhne, obroč okrog Tobruka pa se je zmanjšal. Italijanski borci so tako z nedvoumnimi in jasnimi dejanji odgovorili na netočne trditve sovražne propagande, ki je v zadnjem času ponovno besedi čila o nekih angleških uspehih. Letalske sile osi so prav tako z uspehom nadaljevale svoje delovanje. Italijanski bombniki so zopet hudo bombardirali naprave v Tobruku, tako, da so nastali obsežni požari. Drugi bombniki so z velikim uspehom bombardirali naprave v Marsa Matruhu. Vrsta bomb je razdejala pristaniške in železniške naprave in nastale so silne eksplozije. Nemški lovci so sestrelili tri sovražna letala in sicer dva lovca tipa Hurricane in en izvidniški hidroavion.
Ifalijansko-bolgarski trgovinski sporazum
Štirikratno povečanje vrednosti trgovinskega prometa
med obema državama
Sofija, 12. okt. s. Tu so se zaključila ita-lijansko-bolgarska trgovinska pogajanja, ki so trajala nekaj dni. Včeraj so bili v zunanjem ministrstvu podpisani novi trgovinski sporazumi. Podpisala sta jih generali direktor ministrstva za devize in valute dr. Dalloglio kot predsednik italijanske ter guverner bolgarske Narodne banke Gunev kot predsednik bolgarske delegacije. Poleg drugih trgovinskih sporazumov je bil podpisan dodatni sporazum k italijansko-bol-garski trgovinski pogodbi. Ta sporazum sta podpisala italijanski poslanik v Sofiji grof Magistrati in bolgarski zunanji minister Popov.
S podpisanimi sporazumi je bil omogočen znaten razvoj trgovinskega prometa med Italijo in Bolgarijo. Trgovinski odnošaji med obema državama se bodo do 30. junija leta 1942. razvijali še v okviru dosedanjega sistema. Novi gospodarski sporazumi imajo poseben pomen tudi s političnega vidika, ker so konkreten in pomemben izraz prijateljskih odnošajev med obema državama, ki sta si sedaj po zmagi osi postali po Albaniji neposredni sosedi. Novi sporazumi predstavljajo zaradi tega novo važno etapo naravnega razvoja odnošajev med Bolgarijo, ki ima poseben pomen spričo svojega zemljepisnega in političnega položaja na Balkanu, ter veliko sredozemsko in balkansko silo Italijo. Svoj specialni pomen imajo sklenjeni sporazumi tudi spričo dejstva, da je do njih prišlo v trenutku, ki je za gospodarsko življenje Evrope posebno delikaten. Zaradi tega je treba tudi opozoriti na trdno voljo, ki sta jo tudi ;>b tej priliki pokazali italijanska in bolgarska vlada in s katero so bili doseženi sporazumi, ki realno upoštevajo gospodarske in trgovinske potrebe obeh držav v sedanji vojni.
Kar se tiče materialne vrednosti trgovinskega prometa, ki ga omogočajo novi sporazumi, je treba omeniti, da se je v pii-inen a dosedanjin ofasegpotn.
med obema državama povečala. Vrednost trgovinskega prometa med Italijo in Bolgarijo do 30. junija leta 1942. bo znaša!a 800 milijonov italijanskih lir. Na ta način se bo v primerjavi s preteklo enako dobo štirikrat povečala.
Z novimi sporazumi bo omogočeno znatno povečanje izvoza bolgarskega blaga v Italijo. V poštev prihajajo v prvi vrsti zelenjava, perutnina, jajca, goveja živina, gnojila, oljnata semena, kakor tudi rudarske surovine, surove kože, kovine itd. V Bolgarijo bodo iz Italije izvažali predvsem tekstilno blago zlasti umetne tkanine.
Podpisan je bil tudi poseben protokol, ki določa znatno znižanje carinskih tarif za umetno tekstilno blago, ki se bo uvažalo v Bolgarijo, tako, da bodo odstranjene Josk-j največje težave za uvoz takega blaga v Bolgarijo. Nadalje se bodo uvažali v Bolgarijo kemijski in farmacevtski izdelki, stroji in tipizirani italijanski industrijski produkti.
Pri pogajanjih so razpravljali tudi o transportnih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za razvoj trgovinskega prometa v smislu novih dogovorov. Sklenjeno je blio, da se bodo v ta namen posebej sestali zastopniki železniških uprav obeh držav in se sporazumeli o vseh tehničnih prevoznih vprašanjih.
Ob podpisu novih sporazumov je bolgarski zunanji minister Popov izrazil italijanskemu poslaniku grofu Magstratiju svoje veliko zadovoljstvo z opravljenim delom, ki bo v veliki meri služilo nadaljnjemu zbližanju in sodelovanju obeh držav.
Bitka ob Azovskem morju končana
9. in 18. sovjetska armija uničeni - 106.365 ujetnikov - Zaplenjenih
212 tankov in 672 topov
Povratek Italijanov iz Irana v Rim
Rim, 12. okt. s. Včeraj zjutraj je prispel v Rim diplomatski vlak z Italijani, ki so se vrnili iz Irana. Na postaja jim je bil prirejen svečan sprejem.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. oktobra. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Kakor je bilo objavljeno v včerajšnjem posebnem vojnem poročilu, je bitka severno od Azovskega morja končana. V sodelovanju z letalskimi silami generala Loeh-ra so armije pešadijskega generala Man-steina, rumunska armija generala Dumi-tresca in oklopna armija generala KTeista premagale in uničile večino 9. in 18. sovjetske armije. Sovražnik je utrpel najhujše krvave izgube, ujetih pa je bilo 61 tisoč S25 sovražnih oficirjev in vojakov ter zaplenjenih 126 oklepnih bojnih voz ln 519 topov.
Pešadijske in gorske divizije «o si priborile odločilni delež pri teh nspehih.
Z omenjenimi armijami in zavezniškimi italijanskimi, madžarskimi in slovaškimi četami je skupina vojske maršala Rund-steta od 26. septembra dalje ujela že 106 tisoč 365 oficirjev in vojakov ter zaplenila 212 oklopnih voz in 672 topov.
Kakor je bilo prav tako objavljeno v posebnem vojnem poročilu, so dovedli silni uničevalni udarci, ki so bili prizadeti sovjetski oboroženi sili od pričetka tega meseca, do novega obdobja operacij. Od Azovskega morja do Valdajskega gorovja, južnovzhodno od Ilmenskega jezera, v dolžini 1200 km so nemške ln zavezniške čete stalno v napadalnem pokretu proti vzhodH. Bojišči pri Briansku in Vjazml sta že dalfč za fronto. Kljub obupnemu odporu, neprestanim izpadnim poskusom in največjim krvavim žrtvam na teh področjih obkoljene sovražne sile ne morejo ve* spremeniti svoie usode, že po dosedanjih poročilih je bilo tam ujetih nad 200.00C sovražnih vojakov, število pa še vsak dar narašča.
Bojna letala so« v pretekli noči z dobrim uspehom bombardirala sovražne kolone in železniške proge v srednjem odseku fronte Nadalje so uspešno napadla oskrbovalne naprave v Petrogradu.
V	borbi proti angleški oskrbi po morju so podmornice potopile na Atlantskem oceanu 3 ladje s"x3.000 br. reg. tonami. Pri Farorskih otokih je bojno letalo uničilo tri sovražne trgovske parnlke s skupno okrog 3000 br. reg. tonami. V noči na 12. oktobra so letalske sile na morju okrog Anglije potopile dve trgovski ladji s skupno 900 br. reg. tonami. Na nekem velikem tovornem parniku je nastal požar. Nadalje so letala učinkovito napadla letališča, kakor tudi za vojsko važne naprave ob južnovzhodnl ln južnozapadn. obali britanskega otoka.
V	pretekli noči je nekaj britanskih bombnikov bombardiralo več krajev v se-vernovzhodnl Nemčiji z rušilnimi ln zažigalnimi bombami, ki pa so napravile le neznatno škodo.
Sovjetska vojna industrija v nevarnosti
Berlin, 12. okt. s. DNB poudarja, da ni mogoče več govoriti o Budjonijevih m T-mošenkovih vojskah. Budjoni je razpolagal samo še z nekim določenim številom divizij, ki so imele nalogo, da bi ščitile predvsem Doneško kotlino. Tudi te čete so bile uničen, in pred nemškimi silami stoje danes samo rezervni oddelki drugih čet, ki so jih zbrali v vsej naglici, ne da bi mogli govoriti o redni vojski. Z bližnjo osvojitvijo Doneške kotline, bo sovjetsko vojno bro-dovje izgubilo tudi zadnjo možnost, da bi nadomestilo del izgubljenega vojnega materiala.
Uničenje čet, ki so obkoljene v odseku pri Brjansku in Vjazmi, odpira vrata nadaljnjemu napredovanju v veliko industrijsko kotlino Moskve in njenega področja, če upoštevamo še obkolitev Petrograda, je treba priznati, da velike operacije nemške vojske v zadnjem času niso samo uničile sil Timošenka, Budjonija in Vorošilova, temveč so spravile v nemške roke tudi največja središča sovjetske vojne industrije.
Velika vloga italijanskega ekspedicijskega zbora
Z vzhodne fronte, 12. okt. s. Oborožene sile osi prodirajo v Doneško kotlino in okrog Azovskega morja. Oba cilja bosta kmalu dosežena. Prodiranje postaja zmerom hitrejše. Ruske čete puščajo na terenu vse svoje orožje in vojne potrebščine. Ma-Dever, s katerim so bih ruski oddelki obkoljeni, je bil izveden na čisto nov način, tako da je prekrižal sovražnemu poveH-ništvu vse njegove načrte. Prav zaradi tega je definitivni uspeh zajamčen.
Nemške oklopne sile so že nekaj dni brez prestanka na pohodu. Tudi čete italijanskega ekspedicijskega zbora so že od vsega početka angažirane v tej veliki borbi ter naglo prodirajo proti vzhodu. Operacije, ki naj odločijo o usodi vojne na južnem bojišču in pri katerih sodelujejo tudi vsi italijanski oddelki, so izredno velikega pomena. Naloga, ki je bila poverjena četam ekspedicijskega zbora, spada med najdrznejše, toda italijanski vojaki so v tej novi fazi pohoda proti Rusiji pokazali svoje sposobnosti in svojo borbenost tako, da so premagali sleherne ovire. Velike daljave, odločen odpor sovražnika, slabo vreme, nezadržno prodiranje brez počitka, vse to so bile ovire, ki jih je bilo treba z vso odločnostjo premagati. Prvi rezultati operacij ekspedicijskega zbora se že tegeip £ okviru ualike of ezuata^ katar je
je zasnovalo in izvedlo nemško poveljništvo v južnem odseku bojišča. O tem priča včerajšnje nemško vojno poročilo. Za sedaj še ni mogoče objaviti nikakih podrobnosti o njih. Sovražniku se prizadevajo zadnji smrtni udarci in dotlej je treba dejanj.
Italijansko letalstvo že popolnoma obvlada nebo nad odsekom italijanskega ekspedicijskega zbora. Izvedlo je celo vrsto akcij v borbi proti sovražnim letalskim silam, tako, da jih je izločilo iz borbe. Tudi izvidniška letala so dosegla pri svojih operacijah velike uspehe.
Helsinki, 12. okt. s. Ves tisk posveča največjo pozornost vestem o silnem napredovanju nemških in zavezniških sil na vzhodni fronti ter pripominja, da se je s temi odločilnimi zmagami začela rušiti sovjetska vojaška sila. V brzojavkah s fronte podčrtavajo listi junaško pomoč italijanskega kontingenta, ki je sijajno opremljen in izvežban, ter predstavlja discipliniran vojni instrument. Omenjajo, da italijanski vojaki obnavljajo sedaj na ruski fronti slavna dejanja Lamarmorijevih bersaljerov.
Odmevi v nemškem tisku
Berlin, 12. okt. s. Listi komentirajo snoč-nje posebno vojno poročilo. DNB ugotavlja, da je sedaj skupina armij generala Budjonija uničena. Odstranjena je poslednja ovira za pohod v Doneško kotlino. Sovjeti se sedaj ne bodo mogli več boriti z redno vojsko, marveč z improviziranimi oddelki. Doneška kotlina pa je izredno velikega pomena, ker v njej pridobivajo dve tretjini ruskega premoga, v njej je tudi koncentrirana tretjina vse sovjetske težke industrije. Glede na to, da so Rusi že izgubili tudi druga zelo važna industrijska središča, je razumljivo, da je imela bitka ob Azovskem morju posebno velik strateški in taktični pomen ter da je dovedla do odločilnega porušen j a strukture sovražne vojne industrije.
Berlin, 12. okt. a »Berliner Zeitung« poroča, da so si sovjetske čete na področju ob Azovskem morju na vse načine prizadevale, da bi zopet vzpostavile po kopnem stik s Krimom, povsod pa so bili njihovi protinapadi odbiti. Posebno velike uspehe je doseglo nemško topništvo s tako zvanimi raketnimi topovi, ki bruhajo v najkrajših presledkih po 60 granat. Bitka ob Azovskem morju se je razvijala v glavnem v Nogajski pustinji vzdolž železniške proge za Zaporožje—Melitopolj.
»Volkischer Beobachter« je v svojem komentarju o sedanjih velikih borbah na vzhodni fronti snoči ugotovil, da se je vojna odločila, a še ne končala. Tudi leta 1870. se je vojna proti Franciji odločila pri Sedanu, a se je še nekaj mesecev nadaljevala. Tudi pohod proti Poljski se je odločil 18. septembra L 1939., a operacije so se končale šele 4 tedne pozneje. Sovjetske čete so sedaj definitivno premagane. Njihova hrbtenica je zlomljena. Nihče ne more reči ta trenutek, koliko časa se bodo še upirale, brez nadaljnjega pa se lahko trdi. da si Stalin ne bo mogel več opomoči od udarca, ki mu je bil sedaj prizadejan, čeprav bi prejel pomoč iz Anglije in iz Zedinjenih držav.
Bombe na Moskvo
Berlin, 12. okt. s. Pri letalskem napadu na Moskvo, ki je bil omenjen v včerajšnjem nemškem vojnem poročilu, je bilo zadetih več važnih točk ruskega glavnega mesta. Tudi železniške proge, ki se stekajo v Moskvo, so bile uspešno bombardirane.
Stalin poziva prebivalstvo v Moskvi k odporu
Berlin, 12. okt u. Položaj na fronti pred Moskvo je postal, kakor kažejo poročila nemških listov, tudi z ruskega vidika zelo resen. Zaradi tega je Stalin izdal nekaj proglasov na moskovsko prebivalstvo, v katerih ga je pozval, naj brani mesto od hiše do hiše.
Dr. Gdbbels o dosedanjih vojnih uspehih
Berlin, 12. okt. s. V nekem članku v listu »Das Reich« piše propagandni mini-j ster dr. Gobbels, da je nemška vojska ures-' ni čila obljubo zmage tako stvarno ln v tako širokem obsegu, da o tem Jejslvu nihče ne more več dvomiti. To resnico na tihem priznava celo sovražnik, tako da niti ne namiguje več na možnost, da bi stopil na evropska tla in na njih vodil vojno proti Nemčiji. Na področju prehrane, pravi dr. Gobbels, je res, da se moramo omejiti, toda naše omejitve prav gotovo niso večje, temveč so dosti manjše, nego tiste, ki jih mora sprejemati sovražnik. Pripomniti je treba nadalje, da danes skoraj vsa Evropa dela za našo oborožitev m da ni nobena vojaška ali gospodarska zveza sovražnika v stanju, da bi nas spravila v težave. Ne dvomimo, da bi se ne mogli upreti kakršnikoli krizi. Sovražnik bo s svojo lažnivo propagandno prenehal tistega dne, ko bo moral priznati granitno kompaktnost nemškega ljudstva tudi na irtoi&M fronti
Nobene verjetnosti o jačjem sovjetskem odporu
Stockholm, 12. okt. s. Vojaški sotrudnik lista »Svenska Dagbladed« zelo črno gleda na usodo Sovjetske zveze. V svojem komentarju o zadnjih dogodkih na vzhodni fronti napoveduje, da se bodo ustvarili novi žepi, v katere bodo nemške sile zajele sovražne oddelke. Možno je, da bodo Rusi vrgli v borbo še nove kontingente sil, toda nobene verjetnosti ni, da bodo ti novi kontingenti lahko Izvajali še jačji odpor, kakor so jih doslej obkoljene sovjetske čete. Na drugi strani je dosegla fronta tako dolžino, da bodo sovjetske sile težko zadržale nadaljnje napade velikega obsega z nemške strani.
Churchill proti Halifaxu
Berlin, 12. okt. s. V zvezi z odmevom, ki so ga zbudile nemške vojaške zmage na vzhodu, piše nemška politično-dlplomatska korespondenca, da se angleški tisk vprašuje, kako bi mogla londonska vlada preprečiti sovjetsko katastrofo. Takšna vprašanja, pripominja poluradna korespondenca, nimajo posebne vrednosti, ker so značilna za vse nesrečne angleške kampanje in bi ne zaslužila posebnega poudarka, če bi se v zadnjih 24 urah v časopisni polemiki se bili pojavili nezaslišano ostri napadi proti lordu Halifaxu. Ti napadi se nanašajo na njegove izjave, da Anglija ni sposobna izvršiti invazijo na celinL Domnevajo, da niso nič drugega nego spreten Churchillov manever, ki pripravlja bližnji odpoklic angleškega veleposlanika v Washingtonu. Churchill potrebuje pred ljudstvom opravičila za nezadostno pomoč, ki jo daje Anglija, in lord Halifa* bi utegnil postati jagnje, ki naj bi prevzelo nase njegove grehe. Znano je, da krogi okrog Churchilla že nekaj časa z ne-voljo opazujejo delo, ki ga opravlja lord Kalifax v Zedinjenih državah. Ni še znano, kdo naj bi nadomestil lorda Halifaxa. V anglosaških krogih navajajo kot najverjetnejša naslednika Edena in Beaverbro-ocka.
Letalski boji na zapadu
Berlin, 12. okt. s. V okviru letalskih operacij nad vzhodno obalo Anglije so nemška letala v noči na soboto bombardirala tudi Hull, kjer so nastale eksplozije in zelo obsežni požari.
Izgube angleškega letalstva
Berlin, 12. okt. s. Tu so bili objavljeni podatki o angleških letalskih izgubah v času od 1. julija do 30. septembra. V Nemčiji je bilo v tem času ujetih 717 angleških letalcev. Pri angleških letalskih operacijah v zadnjih treh mesecih ie izgubilo živllje-nje 1.280 Angležev. Izgube angleškega letalstva so znašale v zadnjih 12 tednih torej 1.997 letalcev. Veliko število letalcev pa je tudi utonilo v Rokavskem prelivu.
Vojna na morju
Rim, 12. okt. s. Angleška polslužbena agencija je objavila komunike, ki pravi, da je sovražnik potopil nizozemski mino-nosec »Van Meerland« in minolovec »Car-lines«, ki sta bila oba v angleški službL Nadalje se je potopil tudi nizozemski mi-nonosec »Nautilus, ko se je vanj zaletela neka druga ladja.
Berlin, 12. okt. s. Nekaj angleških letal je skušalo napasti nemške konvoje ob norveški obali, protiletalsko topništvo pa je sovražna letala prisililo k umiku, še preden so dosegla svoje cilje. Vse bombe so padle v morje. Nemške tovorne ladje so vse dosegle luke, v katere so bile namenjene.
De Valera o irski nevtralnosti
Dublin, 12. okt. s. De Valera je imel v Mullingarju govor pred milico narodne varnosti, v katerem je dejal, da je previdnost prihranila Irski vojne grozote. Nič bi ne moglo bolje rešiti irski položaj nego preprosta in pogumna politika, kakršno je vlada doslej vodila in ki jo je ljudstvo odobrilo. Vlada je nedvoumno izražala voljo Irske, da se ne zaplete v to vojno. Irska ne namerava nikomur škodovati in ima pravico odločati o svojem miru. Zato bo odvrnila vsakršen napad. Cim bolj se bo vojna nada-Ijavala, tem večje bodo nevarnosti za Irsko. Zato bo treba povečati narodno obrambno silo.
Zima na Danskem
Kodanj, 12. okt. s. V septembru je tu prvič zapadel sneg. Sedaj pa je nastopil prvi val mraza v vsej Danski. V nekaterih krajih so zabeležili 8 stopinj pod ničlo in nekaj jezer v Jutlandu je zamrznilo.
Volčja nadlega v Erdelju '
Cluj, 12 okt. u. Iz Erdeljske poročajo o velikih tolpah volkov in medvedov, Ki so "se pojavili na tamošnjem ozemlju. V samo eni pokrajini so gladne zveri raztrgale 80 goved, 150 prašičev in 500 glav drobnice. Prebivalstvo je organi zralo s pomočjo oblasti obsežne pogone, da se reši groaauatg
»JTTTRO« ponedeljska izdaja
Pone3e!je£, 13. X. 19tt-XIX
SPOR T
Iz troboja — dvoboj
Po prvem dnevu vodi v atletskem troboju Planina s 73 pred Ilirijo z 72 točkami, medtem ko je Hermes zaostal za 20 točk — Vreme pokvarilo zunanji uspeli
Ljubljana, 12. oktobra.
Pozen je bil ta termin za najprivlačnejšo atletsko prireditev sezone — za troboj med izbranimi atleti Planine, Ilirije m Hermesa, ki naj bi nudil pravo sliko o razmerju sil med najmočnejšimi edinica-mi naše pokrajine — toda vse do zadnjega smo gojili tihe nade, da se bo prirediteljem vreme le obdržalo in bodo res lahko postregli s sporedom, za katerega ne bi imeli primere za dolgo dobo nazaj. Toda nebeški vremenarji so ŽSK Hermesu, ki mu je bila poverjena organizacija, prekrižali račune prav tik pred začetkom — okoli 15. je začelo po malem rositi, do večera pa se je napravil
oni pravi ljubljanski dež,
ki mu v oktobru ne vemo ne konca ne kraja — in težko pričakovana odločilna preizkušnja najboljših med tolikimi dobrimi je šla po vodi. Predvsem s propagandne strani, kajti na robovih zmerom lepše arene in pod streho častne tribune se je zbralo le nekaj sto najbolj navdlušenili prijateljev »kraljice športa«, prav tako pa tudi v športnem pogledu, ker sta dež in veter — predvsem v metih, pa tudi v tekih in skokih — bolj ali manj vplivala na formo tekmovalcev. Mimo vseh zunanjih nevšečnosti pa je treba samo pohvalno omeniti vse atlete, ki so vztrajali na mestih do konca in storili vse, da športna bilanca prvega dela troboja le ni čisto negativna.
Včerajšnji spored je obsegal
prvih devet točk troboja,
in sicer 5 tekov ter po dva meta in skoka. Doseženi izidi v splošnem niso prinesli nobene senzacije, bili pa so — če se upoštevata vreme in teren — vseskozi zadovoljivi. Izredno lepi borbi sta nudila teka na 300 m in štafeta na 4X100 m; v prvem je v izenačeni borbi — med prvim in zadnjim je bilo samo 2 desetinki sekunde razlike — za prsa zmagal Hermežan Račič, prav tako pa si je tudi v štafeti po krasnem finishu priborila zmago štafeta šiškarjev z Račičem kot prvim in Boltav-zerjem kot zadnjim. Mnogo pozornosti je vzbudila tudi dolga proga (5000 m), v kateri je Kien — kljub težkim pogojem, v katerih vztraja še zmerom na tekališču -— v predzadnjem krogu lepo pretekel vodilnega Srakarja in priboril svojemu klubu tretjih 6 točk za prvo mesto — enako kakor Košir, ki je z lahkoto zmagal na 800 m, in Skušek, ki mu je prinesel prvo zmago — v teku z zaprekami. V skoku v višino je Milanovič po hudih naskokih Lužnika obdržal svoje prvo mesto, v daljini pa je prišel do najlepšega uspeha. Bačnik (Planina), toda izredno dober je bil tudi Jager (Ilirija) na drugem mestu. Hermežan Polak, ki se mu je smehljalo eno najvidnejših mest (bil je že na 6.47 m s prestopom), je bil po treh skokih izločen — po najstrožjem tolmačenju teh. pravilnika. V metih se je spet uveljavil inž. Stepišnik, ki je zasedel obe prvi mesti — v kladivu je z lepo znamko 50.72 m v prvem metu — zato pa je njegov klubski tovariš Hlade v isti disciplini izgubil dragoceno točko zaradi plasmana za Jegličem (Planina); zanimivo je, da bi bila ta točka odločilna za končni izid včerajšnjega dela troboja, ki se je tako končal s 73:72 toč-kom v korist Planine. Hermes, ki mu je ta nastop po dosedanjem poteku dogodkov pomenil mnogo več kakor ostalima dvema udsležcncema, je po prvem dnevu za-
ostal za celih 20 točk; z drugimi besedami troboj se je med potekom prvega dneva spremenil v dvoboj med nasprotnikoma, ki sta pa imela svoj obračun že na pokrajinskem prvenstvu za moštva in posameznike.
Dobra organizacija
Pri vsej slabi volji, ki je pod vplivom mokrote in dežnikov vladala med atleti, organizatorji in gledalci, pa le ne bi hoteli prezreti razveseljivega pojava na tem mitingu, in sicer velike organizacijske skrbnosti, ki se je odražala na številnih malenkostih po terenu. Vse je bilo pripravljeno kakor je treba, da celo pokrajinski rekordi v posameznih disciplinah so bili obeleženi na terenu — z modrimi zastavicami. Kakor v skladu z zunanjo sliko je bil včeraj tudi sodniški zbor pod vodstvom geom. Černeta, ki je posloval tako gladko in — z izjemo, ki pač samo potrjuje pravilo — v splošno zadovoljstvo. Tudi vodstvo tekmovanja v rokah dr. Nagyja je bilo brezhibno. Skratka, včerajšnji del troboja na stadionu je bil s te strani že podoben onim velikim mitingom iz najplodovitejših časov našega atletskega športa. Majhna zamuda ob pričetku gre na račun dežja, za nadaljnji potek pa je treba sodniškemu zboru, ki v takem tudi nima najlažje naloge, izreči vse priznanje.
Tehnični rezultati
so bili naslednji:
400 m z zaprekami: 1. Skušek (Planina) 59, 2. Pleničar (Ilirija) 1:02.4, 3. Polak (Hermes) 1:02.5, 4. Mencinger (I) 1:06.3,
5.	Lončarič (P) 1:06.4, 6. Starman (H) 1:12.
Točke: Planina 8, Ilirija 8, Hermes 5.
Tek na 100 m: 1. Račič (H) 11.6, 2. Su-
šteršič (P) 11.6, 3. Sodnik (I) 11.6, 4. Boltavzer (H) 11.6, 5. Lušicky (P) 11.7, 6. Kren-čič (I) 11.7. — Točke: H 9, P 7, I 5.
Skupno stanje: P 15, H 14, I 13.
Tek na 800 m: 1. Košir (P) 2:01, 2. Nabernik (P) 2:02.3, 3. Magušar (I) 2:13.5, 4. Novak (I) 2:14, 5. Bašin (H) 2:29, 6. Srakar (H) 2:49.8. — Točke: P 11, I 7, H 3.
Skupno stanje: P 26, I 20, H 17.
Skok v višino: 1. Milanovič (I) 173, 2. Lužnik (P) 173, 3. Erber (I) 165, 4. Slanina
(H)	165, 5. Omahen (P) 165, 6. Šumak (H) 165. — Točke: I 10, P 7, H 4.
Skupno stanje: P 33, I 30, H 21.
Met krogle: 1. inž. Stepišnik (I) 12.50, 2. Hlade (I) 12.08, 3. Jeglič (P) 11.35, 4. Kosec (H) 11.33, 5. Malic (H) 11.23, 6. Merala (P) 10.79. — Točke: I 11, P 5, H 5.
Skupno stanje: I 41, P 38, H 26. •
Tek na 5000 m: 1. Kien (P) 16:15.5, 2. Srakar (H) 16:18.2, 3. Glonar (I) 16:52.2, 4. Potočnik (P) 17:48.8, 5. Starman (H) 18:03.2,
6.	Glavnik (I) 20:22.4. — Točke: P 9, H 7, I 5.
Skupno stanje: P 47, I 46, H 33.
Skok v daljino: 1. Bačnik (P) 6.35, 2. Jager (I) 6.11, 3. Nabernik (P) 6.06, 4. Erber
(I)	5.85, 5. Račič (H) 5.69. Polak (H) ni prišel do mesta. — Točke: P 10, I 8, H 2.
Skupno stanje: P 57, I 54, H 35.
Štafeta 4X100 m: 1. Hermes (Račič, Polak, Malič, Boltavzer) 45.3, 2. Planina (Bačnik, Lušicky, Lončarič, Sušteršič) 45.4, 3. Ilirija 47.7. — Točke: H 12, P 10, I 8.
Skupno stanje: P 67, I 62, H 47.
Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (I) 50.72, 2. Jeglič (P) 35.32, 3. Hlade (I) 34.11, 4. Av-sec fH) 33.97, 5. Ivanuš (H) 32.64, 6. Bačnik (P) 31.85. — Točke: I 10, P 6, H 5.
Skupno stanje točk po prvem dnevu in dovršenih 9 točkah troboja je naslednje:
Planina 73, Ilirija 72, Hermes 52.
Teniški igralci so le napredovali
Na klubskem turnirju SK Ilirije, ki je v splošnem pokazal dober tenis, je med posamezniki zmagal Boris Smerdu pred Luckmanom, med damami pa je bila prva ing. Sernec-Mairova pred Mlejnikovo. — Ekipa je dobila mlade moči in je
napredovala tudi po kakovosti
Skoraj se je zdelo, da bo teniška sezona v Ljubljani potekla brez vsake prireditve, ko se je Ilirija vendar odločila, da ob zaključku izvede revijo svojih tekmovalcev. Sicer ni slučaj, da je bilo letos tako malo zanimanja ne samo za prireditve, temveč tudi za igranje sploh. Malokatera športna panoga je namreč v toliki meri odvisna od potrebščin za gojenje kot ravno tenis. In ker ni bilo letos na trgu niti novih reketov niti žog se je v Ljubljani komaj okrog 100 igralcev odločilo, da ne bo zanemarilo teniških igrišč. Najbolj so seveda to pomanjkanje občutili tekmovalci, katerim so dobre žoge vselej pogoj za napredek.
Upoštevajoč te razloge smo zato lahko prav zadovoljni, da je ilirijanski turnir pokazal razveseljivo sliko o situaciji in napredku našega tenisa. Turnir se je pričel preteklo soboto in je trajal štiri dni. Na sporedu so bile štiri discipline, o katerih bi bilo omeniti:
Gospodje posamezno:
1. Smerdu Boris, 2. Luckman Fric, 3. Banko Janez, 4. in 5. D e r n o v žek Marko in Banjai Josip.
Premoč Smerduja je bila že pred pričet-kom izražena tako, da je bil postavljen kar v finale, kjer je imel za nasprotnika zmagovalca iz izločitvenega turnirja. Iz slednjega je izšel kot prvi Luckman, ki pa Smerduju za enkrat še ni mogel biti resen nasprotnik. Smerdu ga je brezhibno odpravil s 6 : 2, 6 : 1 in tako ponovno dokazal, da je trenutno naš daleko najboljši igralec. Mnogo zanimivejše je bilo izločitveno tekmovanje, kjer so bile moči bolj izenačene. Tu je treba posebej omeniti Banka in Luckmana in njim dvoboj, ki je bil najlepša točka vsega turnirja. Ne bi mogii reči, kdo je bil borbenejši, vsekakor je bil srečnejši Luckman, ki je slavil zmago nad svojim učiteljem v treh setih 6 : 3, 2 : 6, 9:7. Pred tem je Banko porazil Drnovška, ki pa je boljši kakor kaže rezultat 6 : 4, 6 : 3. Tako Drnovšek kot Skapin sta prvovrstna priiobitev za Ilirijo in bosta mnogo pripomogla k homogenosti njenega moštva, ge vedno je trd oreh za marsikaterega Banjai, ki mu je tudi to pot uspelo priti na vidno mesto. Izločil ga je Luckman s 6 : 4, 6 : 1. Od ostalih sta bila dobra »večni« Dacar in mladi Perles. Imela sta pa več uspeha v doublu.
Dame posamezno: 1. ing. Sernec-Mairova, 2. M 1 e j -nik Metka, 3. in 4. Demšar Metka in Truden Nora.
Tudi Mairovi je bilo prihranjeno izločilno tekmovanje in je igrala samo v finalu proti novinki Mlejnikovi ter seveda brez težav zmagala v razmerju 6 : 3, 6 : 0, dasi ni bila v običajni formi. Mlejnikova je prijetno presenetila in je dosegla za svoj prvi nastop kar lep uspeh. Premagala je najprej Trudnovo s 6 : 1, 6 : 2, nato pa še Dem-šarjevo s 6 : 0, 6 : 2. Mlejnikova je izrazit talent in smemo od nje pričakovati še mnogo. Ostali dve tekmovalki sta premalo resno trenirali in se bosta v bodoče morali tudi posvetiti igranju na točke. Lepi u,lar ci sami še niso dovolj! škoda, da na turnirju ni nastopila tudi Mtihleisenova, ki bi gotovo posegla v dogodke in na končni rezultat.
V mešanem doublu sta zmagala Drnovšek in Mlejnikova pred parom Maire-Mairova, 3. in 4. sta bila para Betetto-Trudnova in Dacar-Demšarjeva. Mairova bi z močnejšim partnerjem brez dvoma zmagala, ker je za enkrat edina od naših dam, ki obvlada igranje v doublu.
Rezultati so bili: Drnovšek-Mlejnik: Be-tetto-Truden 9 : 7, 6 : 1, proti Maire-Maire 6 : 3, 6 : 3, Dacar-Demšar: Maire-Maire 3 : 6, 2 : 6.
Gospodje v dvoje.
Tu sta prišla v finale para Banko-Banjai, ki sta v polfinalu premagala dvojico Drnov-šek-Skapin z rezultatom 6 : 4, 6 : 0 in Smerdu-Perles, ki sta izločila dvojico Da-car-Luckman. Finalna partija bo odigrana šele naknadno.
Pregled naših teniških igralcev je pokazal, da se je tekmovalna ekipa predvsem zelo pomladila, da so nekateri igralci kljub razmeram znatno napredovali in lahko zato z dobrimi nadami gledamo v bodočnost. Teniška sezona je bila s tem zaključena še službeno, ker je bil napovedani dvoboj s Trstom iz tehničnih razlogov oigoden na pomlad.
SK Ilirija. Obveščamo članstvo, da bodo odslej uradne ure v tajništvu, Bleiweisova št. 15 (prej Tyrševa) I. nad. vsak torek in petek od 18.30 do 19.30, kjer se bodo izdajale članske legitimacije in sprejemala članarina. Tajnik.
Nekaj drobiža
Kaj je bilo še v Zagrebu?
Z izdatno zamudo — tako moramo začeti skoraj vsako še tako skromno vest, kadar beležimo športne dogodke iz Zagreba ali Beograla — smo zdaj izvedeli za vse športne rezultate, ki so bili preteklo nedeljo doseženi tamkaj. Med ostalimi so se v državnem nogometnem razredu končale prve tri tekme takole:
V	Zagrebu Hašk—Sašk 8 s 0 (4 : 0), Concordia—železničar 0 : 0 in v Varaždinu Gradjanski—Zagorac 3 : 1 (2 : 1).
Preteklo nedeljo so v Zagrebu otvorili svojo sezono tudi tableteniški igralci, med katerimi se je kot posameznik spet izkazal eden najboljših bivših jugoslovanskih igralcev žarko Dolinar, med moštvi pa je imelo največ uspehov moštvo Uranije, ki je v finalnem nastopu porazilo Haškovce z visokim rezultatom 5:2. žarko Dolinar je v finalu zadel na Kosija iz Uranije, s katerim je v obeh igrah opravil brez posebnih težav in si priboril pokal poverjenika za šport.
(Gornji podatki so posneti iz 11. številke »športa«, ki izhaja v Zagrebu kot naslednik nekdanjih »Ilustrovanih sportskih novost-« in se dobi tuli po naših trafikah za ceno 2 kun. V omenjeni številki so podrobna poročila o vseh glavnih dogodkih pretekle nedelje, dovolj obširen članek pa je posvečen tudi nedeljski kroniki naših športnih dogodkov v znamenju kolesarskih in atletskih prireditev za prvenstvo Ljubljanske pokrajine.)
Posebno odposlanstvo hrvatskih sportrilh delavcev bo pod vodstvom poverjenika za šport in planinstvo Zebiča v kratkem od potovalo v Italijo, kjer bo proučevalo ustroj m športne naprave v Italiji. Nekateri mladinski voditelji so pred tem že bivali v Nemčiji, kjer so si ogledali razne ustanove Hitlerjeve mladine, vse to z namenom, da bodo na Hrvatskem športno stavbo zgradili in dovršili čim bolj po vzorcu prijatelj skih narodov.
Za teniški dvoboj med Nemčijo in Hrvatsko, ki bo te dni v Zagrebu, so bili z nemške strani določeni našle 1 nji igralci: Hen-kel, Koch in Gies; Henkel in Koch oosta igrala v singlih, medtem ko je Gies določen za partnerja Henkelu v igrah v dvoje.
Po mariborskih listih posnemamo, da sc začeli preteklo nedeljo v Šoštanju nedaleč od mesta graditi smuško skakaln:co. Z deli je začela mladina pod skupnim vodstvom nekega Schneiderja. Skakalnica bo dopuščala skoke do 25 m, načrte zanjo pa je napravil inž. Klopschitz. šoštanjski športniki, tako pravi list dalje, bolo dobili tako po lastnem prizadevanju svojo prvo športno napravo.
Po zadnjih dveh srečanjih v tekmah za teniški rimski pokal, v katerih so, kakor znano, zmagali Madžari nad Nemci, Italijani pa podelili točke s Hrvati, je stanje v tabeli tako-le:
Madžarska 5 4 0 1 8:2
Italija	5 2 1 2 5:5
Hrvatska 4 1 1 2 3:5
Nemčija 4 1 0 3 2:6
V	tej tabeli bedo seveda nasrtale še nekatere bistvene spremembe, ker mora Madžarska igrati še s Hrvatsko — ta dvoboj je določen na dneve od 17. do 19. t. m. v Zagrebu — in pa Italija odigrati srvojo partijo proti Nemčiji, kjer tudi ni izključeno, da bodo Nemci prišli do svojega izkupička.
Naše gledališče
D K A Al A
Nedelja, 12.: Katarina Medičejska. Izven. Začetek ob 18.15, konec ob 20.45. Ponedeljek, 13.: Zaprto. Torek, 14.: Katarina Medičejska. Red B.
Šentjernejska noč za vlade Katarine Me-dičejske je zgodovinsl* dogodek, ki ga je uporabil zavoljo njegovega bogatega dejanja dramatik Rino Alessi, da je naslikal značaj in osebnost Katarine Medičejske. Kot vladarica Francije v nj.er.ih najtežavnejših časih — v bojih protestantov s katoliki — je Katarina z mnogimi diplomatskimi potezami zmagovala obe stranki, ki sta hlepeli po vladi, življenje in delo mogočne vladarice, predvsem njena osebnost in njen značaj, so naslikani v dejanjih, ki pokažejo razvoj zgodovinskih dogodkov še preko šentjernejske noči. Alessijeva drama »Katarina Mediče ska« z Marijo Vero v naslovni vlogi je kot otvoritvena predstava letošnje dramske sezone dala začetku močan poudarek. Delo je zrežiral dr. Kreft.
Abonente reda B opozarjamo, da bodo imeli v torek 14. t. m. za svoj red predstavo Alessijeve zgodovinske igre »Katarina Medičejska« z Marijo Vero v naslovni vlogi.
OPEKA
Nedelja, 12.: Aida. Začetek ob 17.30, konec ob 21. Izven. Ponedeljek, 13.: Zaprto. Torek, 14.: Zaprto (generalka).
Nova vprizoritev Puccinijeve opere »La Boheme« pod muzikalnim vodstvom dirigenta N. štritofa in v režiji C. Debevca nam bo prinesla deloma novo zasedbo. Pri tej priložnosti bomo slišali od stare uspešne zasedbe Vidalijevo kot Mimi, Betetta kot Collina, Dolničarja - Schaunarda in Zupana — Benoitja Novi bodo letos: Po-lajnarjeva — Musetta, Manoševski — Rudolf, Janko — Marcel, Anžlovar — Alcin-dor. Opozarjamo, da bodo izšle lične knjižice z libretom v odličnem štritofovem prevodu.
Zopet dve nagradi za obiskovalce velesejma
ŽREBANJE NAGRAD italijanskega narodnega zavarovalnega zavoda TNA f*e je nadaljevalo tudi v soboto v zavodovem paviljonu. Na vrsto je prišla sedma nagrada za obiskovalce velesejma v znesku 500 Lir. Izžrebana je bila številka 6310, ki pripada Luciji JELCIč iz Ljubljane, Galetova ulica št. 11. Nagrajenka naj se zglasi v uradu Zavoda v paviljonu INA na velesejmu, da dvigne nagrado.
Osma nagrada je bila izžrebana na Številko 7874, ki pripada Angeli GREGORČIČ, Devica Marija v Polju št. 148.
Obnovite naročnino!
Po nočni nevihti solnčna nedelja
živahen vrvež obiskovalcev velesejma
Ljubljana, 12. oktobra
Po celi vrsti krasnih jesenskih dni se je začelo vreme kujati in je bila sobota močno oblačna. Po malem je čez dan rosilo, vendar so vetrovi zadrževali naliv. Južno ozračje pa je vendarle obetalo, da se bodo oblaki sprostili svoje teže. V noči na nedeljo smo doživeli pravcato poletno nevihto. Bliski so razsvetljevali ozračje in votlo je grmelo, zatulili so vetrovi okrog voglov in ulila se je ploha, kakršne že dolgo nismo imeli. Nevihta je trajala precej časa in se je s svojo silovitostjo ponavljala v presledkih. Oklestila je precej sadja, še zlasti pa je oskubila mnogo Ustja. Proti jutru se je nevihta vnesla. Kljub temu pa se ozračje ni preveč ohladilo in je živo srebro zjutraj kazalo 15« C. Oblaki so se v nedeljskem jutru podili po nebu, ki pa je kazalo spet prijazno sinjino in začelo je spet sijati sonce.
Sobota in nedelja sta prinesli v Ljubljano mnogo živahnosti. Velesejem, ki je Dil ves teden dobro obiskan, privablja proti svojemu zaključku vedno več obiskovalcev. 2e v soboto so bile ulice močno razgibane, nedeljo pa so zlasti izkoristili naši deželami, kakor tudi gostje iz ostalih provinc, (ti so prihiteli v Ljubljano, željni spoznati metropolo nove pokrajine in njeno zanimivo gospodarsko prireditev. Kljub živahnemu pro metu ne beleži kronika zaenkrat nooemh
nezgod. Nasprotno, še celo neko pridobitev! Iz reševalne postaje so nam sporočili, da je tam na razpolago čisto nova letna bluza, ki jo je nedavno izgubil mlad kolesar. Kar čimprej naj pride po njo!
Tajnik ustaške stranke Lorkovič na velesejmu
Glavni tajnik ustaške stranke g. Blaž Lorkovič s svojim spremstvom se je na povratku iz Italije ustavil včeraj popoldne v Ljubljani. Na kolodvoru so ustaško delegacijo pričakali Eksc. Visoki Komisar, poveljnik divizije, italijanski konzul iz Zagreba in nekateri drugi predstavniki oblastev, ki so sprejeli goste z živahno prisrčnostjo. V spremstvu Blaža Lorkoviča in dveh ustašev sta bila konzul Leonini od Društva tujcev in konzul Bergamaschi kot zastopnik delegacije Fašistične stranke v Zagrebu. Eksc. Visoki Komisar je spremil ustaško delegacijo na velesejem. Ko so prispeli na razstavišče, so jih tamkaj prisrčno pozdravili predstavniki velesejma. Odlični gostje so se v njihovem spremstvu z zanimanjem ogledovali razstavljene predmete. Zadržali so se na velesejmu poldrugo uro. Nato je ustaška delegacija po slovesu od Eksc. Visokega Komisarja in ostalih predstavnikov v avtomobilu krenila proti Zagrebu.
Tipizirane tkanine
Naša javnost je od prvega dne velesejma z velikim zanimanjem ogledovala razstavo tipiziranih tkanin, ki jo je priredil Zavod za narodno tekstilno blago. Razstavljeni vzorci tkanin so vzbudili pri obiskovalcih posebno pozornost, tako po svoji kakovosti kakor tudi pa nizki ceni, ki je na vsakem komadu označena.
Ogromno tehnično in organizatorično delo je bilo potrebno, preden je Ministrstvo za korporacije lahko izvršilo svoj načrt in vse priprave za proizvodnjo tega tipiziranega blaga. Upoštevati je bilo treba v vseh podrobnosti raznolikost potrošnje in potreb ter možnosti produkcije, vse to pa na osnovi avtarkičnih surovin. Cilj tega prizadevanja pa je bil dvojni: na eni strani doseči popolno osamosvojitev pri oskrbi s surovinami pri istočasni zadovoljitvi vseh potreb v pogledu kvalitete in načina izdelave, na drugi trani pa z omejitvijo produkcije na točno določene vrste tkanin doseči racionalnejše izkoriščenje vseh produkcijskih možnosti in s tem pocenitev v korist potrošnikov.
Razstava zgovorno priča, da je ta naloga v obeh ozirih v polni meri uspela. Vzorci razstavljenega narodnega tekstilnega blaga od najenostavnejših do najfinejših tkanin kažejo, da je ustreženo vsaki potrebi, cene, ki so tudi za nadrobno prodajo v naprej predpisane od korporacij-skega ministrstva, pa so v resnici zelo nizke Zavedati pa se moramo, da se za razstavljenimi par sto vrstami tkanin v različni teži, barvi in izdelavi, za razstavljenimi vzorci nogavic, pletenin, ovratnic, rokavic in ostalih izdelkov skrivajo še številni drugi podobni vzorci. Za določitev vsakega teh vzorcev je bilo treba dobro pretehtati potrebo trga v pogledu kakovosti, izdelave, barve, surovine in načina proizvodnje ter upoštevati mnogo drugih podrobnosti.
Nad 3000 obratov v Italiji, od največjih tvornic do rokodelskih delavnic, že izdeluje to tipizirano avtarkično tekstilno blago in sodeluje v borbi za popolno tekstilno avtarkijo. Tipizirano tekstilno blago je ustvarila enotna volja s pomočjo tehnike, ki je na višku. Ducejev ukaz glede tekstilne avtarkije je tako našel popolno uresničenje. Ob otvoritvi velesejma si je korporacijski minister Eksc. Ricci podrobno ogledal to razstavo tipiziranih tkanin, ki so veliko delo njegovega ministrstva, pri čemer so mu nudili bistveno pomoč voditelji italijanske tekstilne industrije, ki so s tem pokazali svojo zrelost in razumevanje za sodelovanje v splošno korist. *
Vrtnarsko razstavo na letošnjem ljubljanskem velesejmu je priredil vrtnarsKi odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani s svojimi podružničnimi odseki, ob sodelovanju raznih šol in ustanov. Odsek se je potrudil, da vzbudi čim večje za nimanje za racionalno izkoriščanje malih vrtičkov, v prvi vrsti seveda v mestih in industrijskih krajih, kjer je poraba povrt-nine največja. Povrtnina je za današnje čase neprecenljive važnosti za ljudsko prehrano, saj si tudi v normalnih časih ne moremo misliti gospodinjstva brez povrtnine. Kakšen pomen ima v gospodinjstvu vrt, V" ceniti samo oni, ki mora od peteršiljčka do okusni karfiol kupovati na trgu. Prednosti vrta in njegovi zakladi so neizčrpni. Naj-priporočljivejša zelenjadna semenja so razstavljena v posebni omarici. Na takem vrtičku pa se najde vedno še nekaj prostora za naše ljubljene cvetice, ki razveseljujejo človeško dušo vse od rane pomladi do pozne jeseni.
Vrtnarski odsek prireja po Sadjarskih in vrtnarskih podružnicah celoletno strokovna predavanja iz vrtnarstva. Pbsebno skrb pa posveča pravilni obdelavi zemlje in izbiri semenja. Vsak, kdor ima vrt, je povabljen, da sodeluje pri tem delu in pristopi k podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva v svojem okraju in da po-seča njena strokovna predavanja. — Na razstavi so prireditelji dali številnim poset-r.ikom vsa pojasnila in sprejemali naročila za zelenjavo in cvetlično semenje m cvetlične gomolje.
Nacionalna zveza pokrajinskih združenj poljedelcev je priredila razstavo, ki je bila gotovo ena izmed najvažnejših razstav na velesejmu, ne samo zaradi značilnih vrst in količine pridelkov, ki smo jh tukaj videli, temveč tudi zaradi številnih kmetijskih zadrug, ki so v razstavljajoči zvezi včlanjene in jih ta predstavlja. Obiskovalci so se ves teden zelo zanimali za to bogato zbirko raznovrstnih kmetijskih pridelkov, ki so okusno razporejeni na prostoru, dolgem 45 m, bogato okrašenem s slikami in z raznimi poljedelskimi motivi, zlasti pa za raznovrstne vzorce konoplje, olja, namiznega sadja izredne lepote, grozdja in krasne zelenjave, okrasnih rastlin. paradižnikov, sira vseh vrst itd.
Tudi najboljša zbrana vina 350 značilnih vrst, s katerimi se Je predstavilo 280 vinogradnikov, so bila posebno privlačna,,
kar je pokazal ogromen naval k bogati vinski mizi zlasti v popoldanskih urah. Zapeljiva so bila zlasti nova vina, ki jih Ljubljanska pokrajina do sedaj še ni poznala; teh vin je že v prvih dneh zmanjkalo.
Krasen uspeh ima tudi razstava sira. Posebno se je pokazalo zanimanje za bene-čanski sir, Asiago in Montasio, ki je že znan v pokrajini; pa tudi za izvrsten sir Provolone, Provola, Caciccavallo, ki je zbujal posebno pozornost.
Na splošno lahko trdimo, da je bila razstava Nacionalne zveze pokrajinskih združenj poljedelcev v vseh ozirih velik uspeh in je zelo pripomogla k podvigu te gospodarske manifestacije.
Nemški poštni minister v Neaplju
Neapelj, 12. okt. s. Iz Rima je včeraj prispel v Neapelj nemški poštni minister Ohnesorge. Spremljal ga je italijanski prometni minister Host Venturi. V Neaplju so mu zastopniki krajevnih oblasti priredui zelo svečan sprejem. S postaje so se takoj odpeljali v novo poštno palačo, kjer se je zbralo vse osebje okrog obeh ministrov ter priredilo navdušeno manifestacijo za Hitlerja in Duceja. Nemški minister si je ogledal novo poslopje do zadnjih podrobnosti. Pred poštno palačo mu je množica priredila nove ovacije. Minister dr. Ohnesorge se je nato odpeljal v kraljevsko palačo in se vpisal v dvorne knjige. Za tem si je ogledal mesto. Bil je tudi v Pompejih, odkoder se je odpeljal na Capri.
Racijoniranje kruha ugodno sprejeta v javnosti
Rim, 12. okt. s. Prvih 10 dni, odkar so bile v vsej državi vpeljane nakaznice za kruh, je poteklo racioniranje tega najvažnejšega živila popolnoma disciplinirano in mirno. Italijansko prebivalstvo je tudi v pokrajinah, kakor na Siciliji, kjer je kruh skoraj izključna prehrana delavskih družin, docela razumelo potrebo žrtev v notranji fronti, ki so mnogo manjše, kakor one, ki jih hrabri vojaki doprinašajo v ci-renaiški puščavi, ruski nižini, na bojišču okrog Gondarja, v zraku in na morju. Ko bo potekel prvi mesec racionirane potrošnje kruha, bo posebna konferenca pod vodstvom Duceja, na kateri bodo na osnovi ponovno ugotovljenih množin žita, ki je na razpolago, ukrepi glede racioniranja izpopolnjeni tako, da se bo potrošnja spravila bolje v sklad s potrebami posameznih kategorij prebivalstva. Ze sedaj se pa lahko reče, da se je zopet enkrat bedno izjalovila špekulacija angleške in ameriške plutokratske propagande, ki je računala z odporom prebivalstva v Italiji proti ra-cioniranju kruha.
Ukrepi prsti špekulantom v Rumuniji
Bukarešta, 12. okt s. Zaradi neupravičene podražitve mnogih življenjskih potrebščin se maršal mudi že nekoliko dni v Bukarešti, da bi osebno proučil ukrepe proti špekulaciji. Kot prvi energični ukrep je maršal Antonescu odredil, naj se v koncentracijska taborišča zaprejo vsi trgovci, ki bi prekoračili po vladi določene maksimalne cene. Nadzorstvene oblasti so prejele navodilo, naj nastopajo z največjo strogostjo proti vsem, ki bi skrivali živila z namenom, da bi jih prodajali pod roko in po višji ceni. Kondukator je nepričakovano sam obiskal osrednji trg prestolnice in nekatere trgovine, da se prepriča, če ee upoštevajo odredbe za prodajo in maksimalne cene.
Radio Ljubljana
PONEDELJEK, 18. OKTOBRA 1941-XIX.
7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa, 8.15: Poročila v italijanščini, 12.15: Sekstet Jandoli, 12.35: Operetna glasba, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Filmska glasba — orkester pol vodstvom mojstra Angelina, 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Godalni orkester pod vodstvom mojstra Manna, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Koncert vio-lončelista Cende šedlbauerja, pri klavirju Marijan Lipovšek, 19: Tečaj italijanščine, poučuje dr. Stanko Leben, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Pestra glasba, 20: Napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca: Operetna glasba, 21: Koncert Ljubljanskega komornega tria, 21.30: Lepe koračnice, dirigira mojster Sta-raci, 22: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Zaronia, 22.45: Poročila v italijanščini.
JI
»
j »Pustite me spati!«
V kraju, kjer sem se nazadnje ne-"kaj mesecev mudil, je ondotni šolnik, ki je hotel postati v svojem razredu priljubljen, ukrenil naslednje, kar mora zanimati zdravnika in vzgojitelja: v v prvi šolski uri je svobodno dopustil, naj vsak učenec počne tisto, kar sam želi in kar se mu poljubi.
ln kaj mislite, za kaj se je kateri odločil in za katero reč je imel tisto uro veselje?
Drug za drugim so sklonili glavo in čez deset minut so vsi dremali!
Vsi skupaj niso bili dovolj naspani! Kdaj pa je človek sploh zadosti na-span? S starostjo in individualnostjo se spreminja tudi naspanost. Dojenčki spijo — zahvalimo Boga! — skoraj neprestano. S tremi leti prespimo pol dneva. V letih razvoja potrebujemo 9 do 10 ur nočnega počitka. Ko pa je človek že odrasel, ne potrebuje več toliko spanja. Čim starejši je, tem manj spi.
Kant in Schopenhauer sta bila za-spaneta. Schopenhauer je — gotovo ne brez vzroka, marveč po lastni izkušnji — trdil, da potrebujemo tem več spanja, čim več možgani delajo in čim bolj so razviti. Friderik Veliki in Napoleon sicer tudi nista imela lenobnih možganov, vendar sta baje izhajala s štirimi ali petimi urami spanja. Profesor Hoche nam govori, da so trditve o majhni potrebi spanja pri velikih ljudeh pogosto v zvezi z navado, da taki možje krijejo potrebno množino spanja z majhnimi obroki spanja čez dan. On nam poroča, da je Mommsen pogosto spal v omnibusu, Virchoiv pa ne le da je pogosto spal, marveč da je tudi vedno zadremal pri znanstvenih sejah. Sam natančno vem o učenjaku Paltaufu, da je kot komisar pri naših izpitih vedno spal, prav tako pri sejah in pri predavanjih drugih profesorjev.
Potreba spanja se ne odreja s trajanjem spanca, marveč tudi z njegovo globočino. Z veličino zvočnih vtisov, oziroma z jačino šumov, ki prihajajo spečemu na ušesa, lahko ugotovimo, koliko in kako močnih zvokov je treba, da se spanje prekine. Čim bolj trdo kdo spi, tem* več rabuke je treba, da se zbudi. Če hočemo oceniti šume z merjenjem, napravimo to na ta način, da pustimo kovinaste kroglice padati z različne višine na zvočno podlogo. Čim močnejši je padec in čim večja višina, da nekoga zbudimo, tem globlje je bilo spanje.
S tem načinom preizkušnje so ugotovili dva tipa človeškega spanja.
Pri prvem tipu ljudi je spanje najbolj globoko prvi dve uri potem, ko človek zaspi. Od tod izvira izrek, da je pred polnočjo zlato spanje. Zatem je spanec bolj in bolj plitek, nakar se zjutraj zbudimo okrepljeni, spočiti. Večerni zaspanci so na žalost v manjšini. Največ ljudi doseže kmalu potem, ko zaspijo, maksimalno globočino spanja. Vijuga globočine po malem pada vse niže, proti jutru se pa spet viša. To je drugi tip spalcev. Ko najbolj globoko spijo, jih zbudimo Zavoljo tega je lahko mož pri zajtrku neznosen godrnjač, ker pač mora zmerom pokoncu v času druge globine spanja. Koliko znosnejši je, kadar mora že ob štirih zjutraj na izlet! V tem času namreč spanje ni tako globoko in mož ne občuti tako hudo, če je prikrajšan za nadaljnji spanec.
Če potreba spanja ni polnovredno izpolnjena, pomeni ostanek — utrujenost. Dan se prične s prenosom utrujenosti na nov račun — torej z deficitom. Posebno jasno opazujemo to pri otrokih. Med otroki je namreč tip jutrnjih zaspanetov zelo razširjen. Otroški zdravnik dr. Glauber je objavil v posebni svoji razpravi, da se pojavljajo različni glavoboli v šoli in občutki strahu, ki se stopnjujejo tako daleč, da ta ali oni otrok zjutraj bruha. Nikoli pa ne nastopajo taki pojavi za časa počitnic, ko je otrok zadosti na-span.
Ne bolehajo na tem, kakor bi človek
sodil, v prvi vrsti čisto majhni fantki in punčke. Nasprotnol Pri njih individualnost še ni popolnoma izdelana. Osebne lastnosti in z njimi pripadnost k skupini jutrnjih zaspancev ne izstopajo pri majhnih otrokih tako vidno in ostro, če pa dr. Glauber vzlic temu tudi za te drobne začetnike postavlja zahtevo, naj se pouk pričenja pozne-
Ko je pred leti v Moskvi zboroval Na-rodnij Komisariat Finansov, so se posvetovali, kako bi odpomogli velikemu pomanjkanju dragih kovin. Eden navzočih je stavil predlog, ki je odkril eno izmed najzanimivejših skrivnosti preteklega stoletja.
Govornik je predlagal, naj stare, doslej nedotaknjene carske grobove odprejo in nekdanje ruske vladarje oropajo dragocenosti, ki so jih z njimi vred zakopali. Komisarji, ki so bili v težkem položaju, so predlog sprejeli. Težje je bilo dobiti potrebne strokovnjake. Naposled so pa vendarle pridobili za ta načrt nekaj mizarjev, ključavničarjev in juristov.
Da bi se ognili ljudskim govoricam, so za svoj posel izbrali noč. Komisija je odšla v cerkev Petropavlovske trdnjave. V kripti so počivali vladarji vseh Rusov. Težke železno krste so razvrščene v prostornem polkrogu. Vladni komisarji so stopili najprej h krsti, ki je bila zadnja postavljena v ta prostor in je stala ob koncu polkroga. Z železnimi drogovi so odprli težki, kameniti pokrov in ključavničarji so začeli odpirati kovinsko krsto, ki je ležala pod njim. Zaradi tisočletja stare umetnosti balzamiranja so ostala trupla ruskih carjev neizpremenjena. Aleksander m. je bil v uniformi gardnega generala. Na prsih so se mu lesketali z demanti posuti redi, v rokah je držal z briljanti okrašen paradni meč. Te dragocenosti so odvzeli mrliču in nato krsto spet zaprli.
Komisarji so nato odredili, naj odpro krsti Aleksandra II. in Nikolaja I.
Tudi Aleksander II. in Nikolaj I. sta bila oblečena v generalsko uniformo osebne garde. Njuni sablji in redi niso bili manj
Kuge, lakote, ognja, reši nas, o Gospod! tako se zateka naše verno ljudstvo k bogu v litanijah vseh svetnikov. Po Bitnju in šmartinu je leta 1624. razsajala strašna kuga, ki so jo zanesli z Ogrskega sprva v Kamnik in okolico, od tam pa sem. Pobrala je mnogo ljudi.
Poleg osamelega gradiča v št. Petru, oddaljenega kakih deset minut od šmartina pri Kranju, stoji kapelica sv. Petra, čigar oltar nosi letnico 1768. žalosten spomin vzbuja tabla, kjer bereš, kako hudo se je godilo ljudem ob tem času lakote. Po zelo slabi letini 1. 1815. je bilo v naslednjem letu tako. Stradajočim so kuhali »rumford-sko« juho in jo delili s korcem, ki ga, obešenega na zidu, še dandanes hranfejo v spomin. V tistih težkih časih so ustanovile nekatere občine javne kuhinje, kjer so pripravljali in delili »rumfordsko juho«, tako imenovano po angleškem lordu Rura-fordu, ki jo je iznašel. »Novice« leta 1847. poročajo o tej juhi, da izda tolikaj, da more maseljc, ki je veljal en krajcar, preži-viti zdravega človeka za štiri in dvajset ur. Tako juho so pripravljali iz vode, kisa, krompirja, graha, ječmena in kruha in z njo se je rešilo mnogo ljudi gotove smrti. Drugod so mleli lubje in posušeno travo. Tej zmesi so priložili male količine moke. Taka prehrana je seveda povzročala razne bolezni, kakor vročinsko bolezen, legar, grižo. Smrt je bila ljudem edina rešitev.
V	štirinajstem stoletju, v letih 1315 do 1317., je vladala v Evropi tako strašna revščina, da preprost človek ni videl kru-na in si je pripravljal jed iz zmlete brezove skorje in kuhane repe. Ljudje so umirali od lakote, ker tudi takih jedil niso imeli. Vzrok največjih skrbi in dram človeštva je bila takrat lakota.
V	tridesetletni vojni je umrla skoraj tretjina prebivalcev zaradi lakote, ker ni bilo kruha, glavne ljudske hrane. V francoski revoluciji so ženske napadle konvent (revolucionarno skupščino) in na ves glas kričale: — Kruha nam dajte!
Današnji kruh je pridobitev industrije,
je, tedaj ima poglavitno v mislih ogra-žanje njihovih nežnih organov zaradi vlažnega in ostrega jutrnjega zraka. Kar se pa tiče večjih otrok, ki se bližajo puberteti, moramo zanje brezpogojno zahtevati, da jih pustite, naj se naspijo. Večina izmed njih so jutrnji zaspanci. Zdravnikova dolžnost je, da stoji na strani šibkejših. Zadeva šol-
vredni od dragocenosti Aleksandra HI. Komisarji so se zadovoljno muzali. Ideja tovariša referenta res ni bila slaba, zakaj izkupička za drage kamne in zlati nakit je bilo za več milijonov.
Ko so čez nekaj ur odprli z velikim trudom krsto nesrečnega carja Pavla, so zagledali dragoceno krinko, s katero je bil pokrit njegov obraz, da bi se zabrisali strašni sledovi groznega atentata, ki je povzročil njegovo smrt. Vkljub skrbnemu balzamiranju so spoznali na vdrtinah pod uniformo, da je carjevo truplo sestavljeno iz samih delov. Delavci so prestrašeni od-skočili. ko so sneli krinko. Brezoblična gmota z enim samim očesom in iztrganimi čeljustmi je bilo vse, kar je ostalo od glave. Ko so tudi to krsto zaprli, so se pripravili, da oplenijo truplo Katarine II., ki je imela okoli vratu več nizov biserov in deset centimetrov široko ogrlico iz samih de-mantov.
Najbol e je bilo ohranjeno truplo carja Petra I. Ko je odletel pokrov preproste notranje lesene krste (druge krste so bile iz kovanega srebra), je bilo videti truplo tega velikana, kakor da je še živo. Tudi poteze obraza so bile še sveže. Dragocenosti je bilo pa malo v te] krsti, car je imel na prsih samo en red. Ob nogah ogromnega trupla so bili majhni leseni modeli trdnjav in vladnih stavb, za katere je bil ta car sam napravil načrte.
Največje presenečenje pa je čakaio komisijo, ko je odprla notranjo krsto Aleksandra I. Ta krsta se je dala le z veliko težavo odpreti. Stene so bile silno debele, skrbno zvarjene in zalite. Ko so naposled pokrov počasi dvignili in. pogledali v krsto, niso videli ničesar. Krsta je bila prazna!
kajti pradavni kruh je bil siv, suh, poln ječmena in ovsa. Naš kruh je redilen, ker vsebuje nekatere vitamine, ki so v otrobih.
PcSltos imajo letos mir
Mesec oktober je najprimernejši mesec za lov na polhe. Polšji lov v jesenskih nočeh je bil že pred davnimi časi vesela in koristna zabava dolenjskih očakov, ki
Jesensko sonce se upira na pr.sojne rebri dolenjskih gričev, ki se kopajo v jutrnji megli... Zeleno bukovje dobiva novo obleko: rumeno, rjavo in živopisano. Ko stopaš po listju, ki šušti pod nogami, čutiš v srcu tiho srečo, da si v samoti, kjer si šepetajo bukve, lipe in bori...
Zaplaz na Dolenjskem te vabi. Izstop š v Veliki Loki, od koder so lepi izleti na šumbrek, Primskovo, Sv. Križ in Sojenice. Skozi majhen gozdiček, kjer se med gabri, lipami in leščevjem podijo šoje ter brskajo med suhim listjem, prideš na lepo speljano cesto, ki pelje naravnost na Čatež pod Za-plazom. Zeleni hrasti se še kešatijo ob ce- I sti, nočejo se preobleči v novo obleko, kakor bi kljubovali vsemu... Tu pa tam ču-ješ šelest smrek in jelk. Zdaj pa zdaj se ti odpre razgled po goricah in gričkih, posejanih z vasicami. Debela ura zmerne hoje — in že si na prijaznem Čatežu s šolo in cerkvijo, obdanem ol sadovnjakov, vinogradov in polj, kjer zori ajda, se bleščijo zelene lehe repe in korenja in kuka pod orumenelimi listi žlahtnina, rizling in črnina. Niže doli v jarku teče Dušica in šumlja med skalovjem.
1 Na hribu se svetita rdeča zvonika zapla-ške romarske cerkvice. Tu je čudovito lep razgled po dobršnem delu Dolenjske. Te-meniška dolina zeva med hribi, med katerimi so globoki jarki s strmimi rebri. Oko uzre vasice, prislonjene ob reber, druge za-
stva pa je — ne ravno za poletne mesece, marveč vsaj za zimsko in pomladno dobo, da se tehnično uredi pričetek šole s poznejšo uro. Recimo: naj bo pričet ek ob 9. Zdravnikova zadeva je in mora biti, da skrbi za naspanost in da vedno kliče: »Prosim, pustite, naj se otrok naspi! Ne zbudite ga prezgodaj/« DR. DRAGAŠ.
Tako se je razkrila ena največjih skrivnosti. že celo stoletje si namreč pripovedujejo ruski kmetje ob dolgih zimskih večerih pripovedko o carju Aleksandru I., da sploh nI bil pokopan v Petropavlovskl trdnjavi, ampak je kot menih odromal v južno Sibirijo, kjer je nepoznan umrl v nekem majhnem samostanu.
Oficielno je Aleksander I. na potovanju po Krimu leta 1825. zbolel za mrzlico in kmalu nato umrl. Toda tega ni nihče prav verjel. Car ni prejel poslednjih zakramentov, nikogar od njegove okolice ni bilo ob njegovi smrtni postelji. Grenadirji njegove osebne straže, ki so nosili krsto v glavno mesto, so si šepetali: »Saj ne nosimo carja!« Prav tako je bilo čudno, da ni bilo carjevo truplo, kakor je to običajno, javno razstavljeno. Objavljeno je bilo, da je bila carjeva bolezen tako nevarna, dase mora preprečiti vsako nadaljnje okuženje.
Krsto so slovesno pokopali ln poznejši zgodovinarji so vsako domnevo, da je car še mnogo let živel kot menih v Sibiriji, odklonili kot nesmiselno govorico. Na carjev smrtni dan so se brale slovesne zadušni-ce, carska družina se je resno zbrala v kapeli in spominska maša je potekala v slovesni resnobi, m nikdar nI nikomur prišlo na um. da je vse skupaj samo komedija.
Ljudska pripovedka pa je postala resnica. Batjuška car se je najbrže naveličal vladanja, morda je bila kriva tudi njegova pobožnost. da se je odpovedal vladanju in rajši zamenjal sijajne hrupne državne slovesnosti s samostansko tišino.
»Srebrna krsta carja Aleksandra I.,« tako se je glasil drugi dan tajni protokol komisarjev. »je bila prazna«« —
Svetovna zgodovina pa je za eno skrivnost slromašnejša.
so marsikatero noč prečuli v tihem bukovem ali gabrovem gozdu pri lovu na polhe. Ob gorečem ognju, kjer so pekli krompir, kostanj ali tudi kaj boljšega, so stari očanci uganili marsikatere/ krepko in si na ta način krajšali dolge nočne ure. prttem ko so nastavili pasiti samostreli ine. dokler ni prišel čas ogleda.
Polšji lov in vse prijetno kar je z njim v zvezi, je letos izostalo. Polšji lovci ostajajo doma, ker stroge odredbe ne dovoljujejo nočnih sprehodov niti po gozdu in tako imajo polhi mir in se lahko nemoteno pasejo po žiru brez nevarnosti, da bi se ujeli v nastavljene pasti.
vite v meglo globoko v globeli. Nekatere so stare. Ime Dolge njive je zapisano že 1. 1139, Mačji dol se omenja 1. 1145. Obe vasici sta bili nekoč last stiškega samostana. Desno in levo od ceste na Čatež si po-mežikujejo naselja Trnje, Krtina pa žabjek, Mačkovec in Zagorica ter visoki Razbor. V daljavi me i goricami leži ob progi št. Lovrenc, primeren za letovišče. Tik Velike Loke je na Mali Loki vzorno urejena gospodinjska šola, kjer se brhke Dolenjke urijo v gospodinjski umetnosti. Poslopje je bilo nekdaj last baronov Gallov. V bližini nekaterih vasic so kapniške jame (Roje, Ribnica). Na drugi strani zagledaš v daljavi porečje Mirne in Mirnske doline. Na prisojni strani podolgovatega hriba se svetlikajo zidanice. Kopajo se v soncu, ki še žge in daje moč črnini. Jutrnja megla napaja valovito gričevje, da so rebri in jase kakor umite. Potočki počasi tekč v Temenico in Mirno. Tam v daljavi je Trebanjski vrh. Od tam pa do Roj nazivajo prebivalce »Pecla-re«, ti p t. imenujejo ljudstvo ob Temenici »Poljce«.
V prelepem Čatežu pod Zaplazom je kom-poniral naš nepozabni Zorko Prelovec. Med goricami, trsjem, po polju, vrtovih in v gozlu je nabiral akorde, kaj bi — narava sama mu je bila najlepši akord. Tu je snoval, delal načrte, pisal na vrtu, kjer so cveteli nageljni, kjer se je iskrila portugal-ka med brajdami ... Sleherni dan je utrgal
rdeči nagelj, ga ogledoval ln zataknil v gumbnico in delal, delal... Nepozabna je njegova
»Dekle, daj ml rož rdečih, rožmarina tudi daj...«
Ko on sniva večni sen, poj6 danes pre-. prosti kmečki fantje, in med brajdami tam pod Zaplazom pa v mestu in povsod na deželi odmevajo akordi njegovih pesmi.
Ob nedeljah se zgrinja delovno ljudstvo na gorč. živopisana reka se vali po strmini, posebno ob žegnanju. Cvet deklet v pisanih rutah, židanih oblekah in šerpah prihaja na Zaplaz. Vmes so letoviščarji, turisti z nahrbtniki in dobro voljo. Vse je razigrano. Ob lectarjih se drenja staro in mlado. Otroci piskajo na lesene konjičke, da je kaj. Ce ne veš, kam bi v nedeljo, pusti mestni prah in pojdi uživat naravo pod Zaplazom! Dobrohotno ljudstvo ti rado postreže. Okrepčaš se na Čatežu, ki je tako lep kraj v sončni jeseni, da mu težko najdeš enakega. Poživljen se vračaš v dolino in v mestni vrvež.
Meh za smeh
DOBER STRIC
Stric Tomaž je prišel z dežele v Ljubljano obiskat družino svojega nečaka. Obiskal je velesejem in Grad in ker je pri nečaku tako prijetno, se kar ne more od njega posloviti.
Nečak je že začel postajati nestrpen in nekega dne je rekel Tomažu:
—	Stric, ali se vam ne zdi, da vas morajo teta in vaši dragi otroci že zelo pogrešati?
—	Da, to sem tudi jaz že premišljeval, odvrne Tomaž. — Kaj praviš, ali naj jim kar brzojavim, da pridejo še oni v Ljubljano?
PREPOZNO
—	Jaka, zakaj pa imaš prav za prav vozel na robcu?
—	Da ne pozabim, da ne smem piti vina.
—	Pa imaš vendar spet kozarec pred seboj?
—	Da, veš prijatelj, jaz opazim vozel žal šele tedaj, ko si po pitju obrišem usta. Potem je pa itak že vseeno.
NESPORAZUM
Zdravnik: »Dragi gospod Petršiljček, če ne prenehate piti vino, ne boste stari«
Petršiljček: »Eh, gospod doktor, saj to sem zmerom pravil, da dobra kapljica ohranja človeka mladega.«
NE MORE SPATI
—	Ali dobro spite ponoči?
—	Prav za prav sploh ne, gospod doktor
—	Kaj pa ste po poklicu?
—	Nočni čuvaj, gospod doktor.
V LEPOTILNEM SALONU
—	Kakšna želite biti, milosiljiva? Morda kakor Greta Garbo ali kakor Marlena Dletrich ali...?
—	Ah, najrajši kakor Shirley Temple...
NA LASTNEM VOZU
Jože se je rad bahal in je rekel: »Da, to so bili lepi časi, ko sem se še vozil na lastnem vozu!«
Prijatelj: »To ti rad verjamem, samo tvoja mati je bila reva, ko je voziček rinila!
OČARLJIVOST
—	Milostljiva, očarljivi ste!
—	To bi vi rekli, četudi bi ne mislili tako...
—	In vi milostljiva, bi tako mislili, tudi če bi jaz tega ne rekel...
DOKAZ
—	Ali si res prepričana, da te ima Janez rad? vpraša Meta.
—	Da, trdno sem pripričana, odvrne Mina.
—	Kako pa moreš tako natanko vedeti?
—	Rekel mi je, da bi tudi umrl zame.
—	Beži, beži, to pravijo vsi. Ne verjemi mu, dokler ti tega ne dokaže.
POZNA GA
Veletrgovec: »Le meni verjemite, s pridnostjo in poštenostjo pride človek do bogastva!«
Mali trgovec: »To že vem, gospod! Povejte mi rajši, kako ste vi prišli do rje-ga?«
IZSILJEVANJE
Sodnik: »Cujte, tožnik pravi, da bi umaknil tožbo, če mu poveste, kam ste skrili nkradeni denar.« Toženec ves ogorčen:
—	Slišite, gospod sodnik, to je pa čisto navadno izsiljevanje!
Ljubi kruhek njega dni
O ruizrfordski juhi in kruhu pred stoletji
Skrivnost carske grobnice
čudno Isp® f@ okrsg Zaplaza
Dekle z entfjanom i.
Most, pod katerim teče tiha reka in ovija mestece (Icup lepih stisnjenih hiš in dva zvonika), je bil prazen. Bilo ni niti redkih upokojencev, ki se tam tako radi ustavljajo in se naslanjajo na železno ograjo pa zro ljudi, ki vedno nekam hitijo, ali gledajo mirno vodo, ki se v njej zrcalijo bližnje zgradbe. Zgodnje popoldansko soln-ce je stalo na jasnem nebu, v zraku je nihala ščemeča majska vročina, po svetlih samostanskih žlebovih in strehi so se spre-letavali golobi, nekje s trga je prihajala tuja muzika.
Profesor Jože Jerman je sedel ob odprtem oknu. Pred hišo je rasel visok divji kostanj in jo senčil. Rdečkasto beli cveti so se tiho osipavali, zrak je bil nasičen z njihovim vonjem. V sobi je bilo prijetno hladno in mračno, Jožeta je rahlo bolela glava. Bil je utrujen, štiri ure pouka je dovolj za zmedenost. In še zdaj proti koncu: samo spraševanje, vedno eno in isto. Človek ne more ne jesti ne spati, povsod so mu pred očmi proseči mladi obrazi, ki bi radi lepih počitnic in že štejejo dneve.
Njega pa je mučila drugače težka misel. Prestavili so ga na jug, k morju. Da, saj je pred leti na tihem sam želel tja, pa od tega se je že mnogo spremenilo. Univerza še ni bila daleč za njim in obtičal je v mestecu. Počasi mu je priraslo k srcu. Tu je bil mir, lepa pokrajina ln lepa gospodična Ivanka, na njegovi mizi je bila prislonjena njena slika. Govorila sta že. kako si bosta uredila skupen dom, o marsičem sta delala načrte — zdaj pa pride ukaz o premestitvi. Ivanka je tistikrat prebledela, na ramo mu je naslonila glavo, on pa ji je božal roko in ni spravil nobene prave besede iz zadrgnjenega grla.
Snel je orošena očala in si jih očistil.
Ob zidu je omamljivo dehtel jagodnjak, na sosednjem vrtu so goreli v soncu nageljni. Čutil je utesnjenost sobe, ozrl se je po kupih zvezkov in stopil ven.
Po mostu je zdrvel avto in pustil za sabo rahel oblak prahu. Kmalu je na bližnjem ovinku rezko zatrobil in spet je bila tihota. Od tiste strani je prihajala Ivanka. Ko jo je Jože ugledal, mu je topel srh prešinil telo. Podvizal se je, pri mostu se je ustavil in se navidez malomarno zastrmel v živo zeleni log na drugem bregu reke. Tako se je sam s seboj boril — ko pa je bila Ivanka že blizu, se je ozrl. Moj Bog, tako bila lepa, tako je prijetno hodila — Jože se je zdrznil od ugodja. Z vso dušo si je zaželel, da bi mogel zmerom tako stati in gledati, kako prihaja ljubljena oseba vedno bliže. To so se mu zdeli edini trenotki sreče.
šla sta po suhi poti in se pomenkovala. Po njivah je valovila detelja, visoka rž se je nagibala do tal — neugnani predpoletnl veter je šumel in se igral s plavim Ivan-kinim krilom, da je bila včasi kar v prijetni zadregi. Lepa je pomladna ljubezen, kratke so ure — kmalu se je zvečerilo. čudoviti bakrepp rdeči oblaki so hiteli pod čistim nebom, tam se sapa še ni umirila. Jože in Ivanka sta se držala za roke, dokler ni mesec nad hribi ugasnil s svojim hladom zadnjega traku zarje.
V dneh, ko se je v trtjih mehčala prva črnina, se je Jože poslavljal. Ivanka se je bala tega dne. Bolj, ko je želela, da bi se počasneje bližal, hitreje je prišel. V vročih poletnih mesecih, ko sta hodila po hribih in gorah ln se kitila z encijanom, je v njej neprenehoma tlela drobna, boleča misel na samotno jesen. Dan pred odhodom je Jože objemal njeno vitko telo, krog njiju se je sušila dišeča otava. Hodila sta počasi, večkrat sta obstala, govorila malo, samo gledala sta se. Jože si je za daljni kraj ho-
tel vtisniti njen obraz v dušo. Kolikokrat že je zamižal in hotel med vrsto nepomembnih obrazov najti Ivankinega, pa ga ni mogel in ni! Močno temni, svetlikajoči se lasje, črne oči z lepimi obrvmi in veki, zdravo rdečkasta lica in drhteče ustnice, nad gornjo komaj opazna temnost — lep dekliški obraz, človek bi dal ne vem kaj zanj.
Ivanka pa se je bala, kako bo morda kmalu primerjal njo z novimi, zdaj še nepoznanimi dekleti, ki bodo lepša in bogatejša. Kljub temu, da sta se ljubila, je bil on le mlad in razigran, qj in nI se mogla zanesti nanj z vsem srcem.
Ko je za ovinkom izginil njegov frfotajoči robec, je komaj stala na nogah, mahajoča desnica ji je kakor mrtva omahnila. Naslonila se je na zid in z zaprtimi očmi poslušala, kako se je zgubljal ropot odha jajočega vlaka za predmestjem, med njivami — potem je bilo vse strašno tiho in prazno. Počasi, omahovaje je odšla. V mestu je bila puščoba, na peščene poti so se vrtinčili prvi orumeneli listi. Ivanka se je umaknila v mračno sobo, zadrževala je solze, ki so silile v oči. čudovito dolg ji je bil ta dan; zvečer je stopila med grede, kjer se je veter igral z astrami. Božala je dišeče cvete, ki so se lahno krčili v hladu V vinski gorici za hrioi ln brezovimi logi je zagorela drobna luč, bolj ko se je mra-čilo, svetlejša je postajala. Ivanka se je zastrmela vanjo kakor v čudo.
U
Veliko, sončno mesto je zajelo profesorja Jožeta Jermana. Minilo je več dni. preden se je za silo užlvel v novi kraj ln nove ljudi, a ti dnevi so bili zanj nekaj povsem novega. NI imel še nobenih skrbi, udaja! se je razmišljanju. Hodil je po obrežju, kjer je pljuskalo ln se penilo morje in so se zibali čolni. Gledal je ladje, ki so plule na obzorju. Stal je ln vdihaval veter, po-
mešan z vonji po soli in ribah, po smokvah in močnem vinu. Prijetno mu je dela samota. nemoteno se je zatapljal v čitanje dekletovih pisem. Trudil se je, da bi doživljal še enkrat, kar je bilo med njima besed in pogledov. Zastonj — ko da je izkoreninjen s spominom vred ln poslan v čisto drugo, začetno življenje. Potem pa se je začela šola, delo. Imel je dovolj opravkov, a se jim je težko predal. Lotilo se ga je hrepenenje po dekletu, zdelo se mu je, da ga že leto dni ni videl. Počasi, počasi se je umikalo zaposlenosti in skrbem. Le redko se je spominjal, kakšna' je bila njegova lanska jesen v malem mestu. V novi okolici je bila Ivankina podoba bolj zvok njenega smeha ln besed kakor obrazne poteze, edina vez s svojstvenim prejšnjim življenjem.
V osmem razredu je poučeval francoščino. Prvič je imel najvišji razred, vestno se je pripravljal za vsako uro, pa je bil skra-ja le nekoliko neroden. Kmalu se je znašel, se lepo umiril, se seznanil s tem in enim učencem — in vse je šlo v redu. Neko uro v oktobru so pisali nalogo o otokih v jeseni. Obrazi so se napeli od premlšlja-nja. Gledali so nekaj minut predse, potem pa so se obrnili v papir ln peresa so začela drseti
Zdaj je Imel lepo priliko, da se mu pogled pomudl pri slehernem učencu ln učenki. V razredu je bil mir, zdaj pa zdaj se je kak otraz dvignil in se za majhen čas zagledal skozi okno v stare sive hiše. Jože je s počasnimi koraki stopal mimo oken do zadniih klopi, tam se je naslonil na steno. Slonel je brez misli, zajelo ga je ugodje ai v tem ugodju mu je stopila pred oči tvanka Njen obraz je bil kakor navadno nejasen, postava pa je dihala samo zdravje ln moč. Za trenutek je priprl od io le-.detove potezo so postale točnejše - • gleflai je ln gledal od lepih las preko mladost-
nega obraza in razprtih. ustiJc do rahlo dvigajoče se in padajoče bluze na prsih. Velika radost ga je skoraj omamila, tako blizu je bila Ivanka in kakor živa. Potem je spet tremo pogledal, gledal je vedno v Isto smer. Nenadno mu je telo prešinila vročina. Prijetna ali neprijetna zmota ga je zmedla: v tretji klopi je sedela lepa deklica, čudovito podobna Ivanki, obraz je imela obrnjen proti oknu.
Zvezek pred njo je bil že zaprt, končala je. Na lica ji je padala bela svetloba, rdečica se je v njej kar guDlla. Jože je bel počasi do njenega sedeža, obstal in p reči tal ime na zvezku. Iva Kozjakova. Torej tudi ,me? Ko je pozvonilo konec ure, je odšel v čudni omotičnosti, kakor na krilih.
Prišlo je vse, kakor si nI nikdar mislil Na nežna Ivankina pisma je nežno odgo» varjal: tedaj si je vedno mislil, da pise učenki Ivi. In dekle v daljnem kraju se je jokalo, ko je bralo besede ljubljenega človeka. On pri vsem nI vedel, koga vara: ali njo ali sebe. O božiču je zaradi žametov ostal pri morju. Tam je bilo toplo, sneg je dvakrat zapal, a le za nekaj ur. Vrstili so se meseci in prišla je lepa, cvetoča pomlad. Jože je bil v razredu kakor doma, še bolj ko doma. Izpodbujal je mlade ljudi za maturo, Imel jih je Iz srca rad. Saj je bila med njimi Iva. Zanjo ga ni skrbelo. Bila je odllčnjaklnja. Mnogokrat sta se srečala s pogledi. Zdelo se mu je, da so mu njene oči tedaj dolgo, dolgo hotele prodreti v dušo.
m
Ozračje nad morjem je bilo umerjeno toplo, medtem ko je belo skalnato ozračje kar gorelo v soncu. Dvesto, tristo metrov od obale se je na sinjih valovih zibal bel čoln štirlveselnlk. V njem sta udobno sedela Jože in abiturientka Iva. Obadva sta bila v kopalni obleki, telesi sta bili že zdravo zarjaveli. Vročina je Jožeta vsega po-
V
Na Dolenjskem se stikata dve veliki pogorji: Alpe in Dinaridi. Na Gorjancih, ki so meja Dolenjske, se očituje nekak kompromis med alpsko in dinarsko smerjo. Od Gorjancev proti Hrvatski je prelestna deželica: Bela Krajina — svet in narod zase. Kadar prevozi vlak na progi Novo mesto—Karlovac semiški predor, se odpre popotniku čudovito lep razgled po Beli Krajini, ki se razprostira pred njim kakor velika skleda. Ničesar enakega ne vidiš v vsej pokrajini.
Ako se voziš po lepi cesti preko Gorjancev, te pozdravi že na Vahti blizu Ju-gorja vonj in duh Bele Krajine. Tu imaš od Jugorja navzdol vasi: Hrast, Suhor, Lokvico, Trnovec, Bočko. Sami obljudeni kraji, medtem ko je ob sedanji progi od Novega mesta proti Karlovcu večinoma puščobno.
Tod je bila prvotno določena železniška proga, ki bi tem krajem odprla vrata v lepšo bodočnost. Nepopravljiva škoda je, da se to ni zgodilo.
Še širji razvid pa se ti razgrne, če se popneš v Gorjance na njihov najvišji vrh: k Sv. Geri ali na Trdinov vrh (1181 m). V polkrogu je pod teboj Hrvatsko gričevje, jugozapadno so Kočevski hribi (Rog 1100 m). V ozko dolino sega z ene strani Crnmošniška, z druge Semiška gora, tam na obzorju se razteza Klek (900 m), ki se ti vidi kakor sfinga, stalno ležeča na preži.
Skromnejšemu planincu pa ni treba niti na Sv. Gero. Dovolj je, če stopi iz Metlike na Veselico ali malo dalje na Ojstriž pri Radarici. Tukaj in tamkaj se ti napase pogled s predivno sliko: tam spodaj v globeli je starodavna Metlika, v polkrogu ob njej so občine Radatoviči, Sošice, Vivodina, Ribnik, Ozalj — to je ena geografska celota, ki bi morala biti v interesu narodnega gospodarstva in petstoletne tradicije in življenjske povezanosti tudi ena poli-tično-upravna celota. To M bil prirodni in gospodarski zaključek Ljubljanske pokrajine — Slovenije.
koliko lepih kapnikov. Morda se skriva tu kakšna »postojnska jama«, ki čuva bog-zna koliko podzemskega bogastva, a — žal — ni bilo še denarnih sredstev, da bi jo mogli strokovno raziskati in odkriti svetu.
Zemlja je po večini ilovnata, težka in skopa. Kmetovalec se muči, da jo obdela in si iz nje pridobi skromni vsakdanji kruh. Premnoga leta jo mori suša, saj ao cele vasi od Gorjancev navzdol še vedno brez pitne vode. V Radatovičih so začeli graditi vodovod. Po ure in ure daleč vozijo ob suši kmetje vodo iz metliškega Obrha, da ne omaga od žeje človek in ži-vinče. To so res velike muke.
Mnogo površine pokrivajo tako imenovani steljniki: breza in praprot. Ce bi bila sredstva na razpolago, bi se dala tudi ta površina predelati v orno zemljo, da bi se izboljšale možnosti preživljanja. Vendar sta breza in praprot — metliški steljniki — posebno okrasje belokrajinskega sveta. Zaradi pasivnosti ljubljene rodne žemljice so morali naši ljudje v tujino s trebuhom za kruhom. Svoj čas je bila obljubljena dežela Amerika, ki je dala siromašnemu narodu marsikateri dolar, da si je očuval dom in si opomogel od dolgov in bolezni.
Značilno je, da je imela Metlika svojo bolnišnico že leta 1493. (»špitalska draga«). ki pa je prenehala, ker ni našla nikjer pomoči in opore. To bolnišnico je ustanovil vojaški stotnik Andrej Hohen-warth, ki je stoloval v metliškem gradu. Pozneje je grad prešel v last hrvatskih grofov Frankopanov. Ti so grad darovali zagrebški stolni cerkvi, ta pa ga je leta 1792. prodala Zavinšku. Rodovina Zavin-škovih je tu domovala do leta 1899., naposled pa je prišel grad v last Prve dolenjske posojilnice (1906).
Prvega učitelja Sebastjana Crniča-Schwarza imenuje naša povestnica že leta 1582. Sedanje šolsko poslopje stoji od leta 1889. in več ne ustreza potrebam sedanjosti. Meščansko šolo so Metličani sklenili ustanoviti leta 1909., toda te šole še
banja. Od početka turških vojn do ustanovitve Karlovca (1579) je bila Metlika najvažnejša postojanka za vojaške podvige na Hrvatskem. Tu so bila skladišča za orožje in prehrano vojske, tu so se shajali vojaški poveljniki ln hrvatski bani na dogovore in posvetovanja za obrambo meje.
MB£« T&BKM		
	Rgfl	
BPs	Šm^-^rn	l||i
T-.*?		
Zasanjan in prevzet od divnega pogleda na Belo Krajino, ki mu ni nikjer v območju Ljubljanske pokrajine podobnega, zazreš široko razlito Kolpo, ki poganja svoj mirni tok od Starega trga na jugo-zapad mimo Metlike proti Karlovcu, ki spušča vanjo svojo Korano, kakor že prej sprejema vase Lahinjo in Dobličico, dokler je pri Sisku ne popije mogočna Sava. Pri Metliki se Kolpa še poveča z Metli-čico in Oorhom, ki napaja metliški vodovod iz rezervoarja na Veselici.
Na! Tu doli je Metlika, ki se je stisnila od Metličice in z rosalniških travnikov v sedanji zaklon v teku turških navalov, ki so trajali celih tri sto let (140S do 1723).
V teh tri sto letih, ko je stala Metlika na braniku »za krst časni in slobodu zlat-nu«, so jo Turki osemnajstkrat napadli, petkrat do tal požgali in porušili, moške brambovce potolkli, žene in dekleta oskrunili in odvedli v sužnost. Ostanki trdnjav-skih zidov in stolpov se vidijo še danes v gradu, Komendi in Bakovnikovi hiši št. 11.
Metlika z okolico stoji na kraških tleh. Tod so premnoge kotanje po njivah in travnikih, potem podzemeljska jama pri majhnem mlinu, kjer so že nalomili ne-
lenila, da se mu ni ljubilo niti misliti. Prav za prav se je bal razmišljanja. Vest ga je često vznemirjala, njegovo življenje je dobilo čisto drug tek.
O Veliki noči je bil doma in pri Ivanki. Ko je svojcem in dekletu zatrjeval, da je sicer vse dobro, da pa hoče le še nekoliko počakati z ženitvijo, je čutil, da ne govori resnice. Slutila je to tudi Ivanka, a mu ni niti z besedo omenila. Vpričo njega se je komaj zdržala joka, ko je stopil v vlak. Grizla ga je vest, da je osramočen obsedel ob oknu in ni videl dekleta, ki je mahalo nekam v prazno in zastonj gledalo, iz katerega okna bo za vihral robec. Takrat je bil zadnjič domd, domotožje ga ni več bolelo. Tu v tem lepem južnem mestu je bila dvojnica Ivankina, lepa Iva. Njeni starši so bili bogati, vabili so ga, naj ostane o počitnicah spodaj. In je ostal. Ni mu bilo žal. Ko je Ivanki sporočil, da ga ne bo in da mu je žal, ker bodo padli v vodo vsi lanski načrti, je vedela dovolj. Sicer mu je včasi še pisala, toda mnogokrat ga ni nadlegovala s pismi. Način, kako se je z Ivo bliže seznanil (bilo je na abiturient-ski predstavi), je bil tako povit v svojevrstne okoliščine, da je Jože jasno videl šibkost svoje volje pred tem dekletom. O, rajši se je spominjal številnih voženj ob obali in na otoke, lepih mesečnih noči, ki so posule gladino s srebrom in čarobno odmaknjenostjo.
Zdaj je bil avgust, nebo je bilo ves čas modro. Skoraj vsak večer sta se z Ivo vozila po rahlo valujoči vodi, ki se je prelivala v živih barvah, ko je tonilo sonce na obzorju in je od razgretih, sivih sten izza obrežja pihljal veter. Bilo je v vsem sicer vse polno lepote in prijetnosti, a je Jože le čutil, kako mu nekaj greni prostost. Bal se je nečesa, podzavedno je trepetal pred tistim, skušal se je izogniti, pa ni vedel. čemu. Ali ga je mučila misel na
do danes ni. Svoj srez je Metlika dobila leta 1931., a pet let pozneje so ji ga vzeli in ga prenesli v škof jo Loko.
Slovenci so naselili te kraje v VI. in VII. veku po Kristusu. Bela Krajina je postala Slovenska marka in njeno središče je bila Metlika. Zato so jo zvali tudi za Metliško marko. Tukaj so domovali deželni glavarji in vojaški stotniki vse do leta 1556. Goriški grof Albreht IV., ki ie leta 1365. celo bival na Novem trgu v Metliki, je podaril Slovenski marki in Metliki gotove pravice in svoboščine, ki so se stopnjevale do viška, ko je dobila Metlika naslov mesta (1365). Metlika je imela svojo upravo, svoje sodstvo, svoj grb in svoje velike sejme. Ti sejmi so se ohranili vse do sedaj. Druge pravice pa so sc krčile in propadale. Zgodovinar dr. Gruden piše: »Za razvoj mesta Metlike je bila posebno pomenljiva vlada goriških škofov. Od njih je dobila mestne privilegije.«
Metlika je postala važno prometno križišče že leta 1588., ko je bila uvedena redna poštna zveza Ljubljana—Metlika—Karlovac.
Metlika kot stolica Bele Krajine, odnosno Slovenske (Metliške) marke je bila tudi najživahnejše središče protestantskega gi-
dom, na Ivanko? Ali je nihal med prejšnjim in sedanjim dekletom? Ali se je bal, da bi ga ti boleče omamni dnevi ne privedli v razočaranje? — Zato je bil bolj srečen, čim manj je mislil.
Gledal je mimo dekleta temne robove daljnih otokov. Blesteča se gladina ga je ščemela v oči, da jih je zaprl — in nekaj trenutkov se je čutil vzvišenega nad vsem telesnim, izven časa in prostora. Samo nekaj trenutkov — potem se je ozrl na Ivo. Videlo se je, da je njegov molk nič ne vznemirja, z obraza ji je sijalo zadovoljstvo. Morda je bila srečna. Morda se je mudila ob dekliških sanjah — bogve kje. Jože se je zagledal v njeno mlado telo — ona je za to najbrž vedela, kajti tedaj je zaprla sončnik, v žarkih je bila ko lep, svetel kip. Zakrilila je z rokami, da se je čoln močneje zazibal in so se od njega oddaljevale rahle brazde. Prsi so se ji napele, da je začutila v srcu vesel ponos. Oči so se izzivalno srečale z Jožetovimi — bil je trenutek dvoboja med njima ln v njem samem. V vrtincu misli se je še enkrat pojavila Ivanka, katere krotkost in preprostost pa je na mah obledela ob Ivini privlačni lepoti. Ostalo je samo sinje morje vse naokrog in nizko solnce, ki je živo rumeno sijalo na čoln in na Ivo.
Polagoma je začutil, da ni več sam svoj Njegov preudarek je bolj in bolj klonil pred neumljivo pijanostjo. Napenjal je ušesa, pa je slišal samo neznano šumenje, gledal je in je videl negibno Ivino telo. V omami jo je dvakrat tiho poklical, a ona je mirno sedela in se smehljala. Opotekaj? se je prisedel k njej, misli so docela onemogle, strast mu je hotela razdejati telo.
Sonce je viselo tik n?d obzorjem Trije galebi so razigrani prileteli od mesta iu se v loku vračali. Ko je v omotici stisni k sebi Ivo. se ni branila. V njegovi desnici je čutila zdravo moško moč dotlej sn-mo sluteno Z levico ga le obje'a krog
Leta 1530. so naselili oni del Gontancev, ki jih zovemo žumberak, Unijati afmlsko-ki, ki živijo z Metličani že celih 400 let v najožji gospodarski povezanosti. Čeprav po jeziku in veri grko-katoliki, so z Metliko in okolico vedno ustvarjali eno gospodarsko celoto, ki je tesno sklenjena v stremljenju po zagotovitvi gospodarskega napredovanja v bodočnosti.
Poleg poljedelstva je še vinogradništvo glavni vir življenjske zmogljivosti Metlike in okolice. Hrib na severovzhodu Metlika se zove Veselica. Ta je zasajena z vinsko trto. Tu imajo meščani svoje vinograde ln zidanice. Večji kompleksi trtja pa so v Vidošičih, Drašičih, na Repici, Božako-vem, v Vinomeru, na Vivodini. Tod uspevajo boljše vrste trt, ki dajejo vinski pridelek tudi za prodajo. Vino je pitno, dobro, čisto. V njem sta smeh in dovtip, pesem in bratska beseda.
Sadjarstvo in živinoreja sta še bolj slabo razviti. Mogla bi se s pridom rediti drobnica in perjad. Tudi lan in konoplja bi uspevala, ako bi mogli začeti s tekstilno industrijo. Mnogo so še pred 50 leti gojili sviloprejke, kar dokazujejo še dandanes osamelo rastoče murve.
Narod je bister, delaven, skromen. In ako je res, da je človek po srcu dober tam, kjer raste vinska trta, je to točno za Metličana in okoličana. Treba bi bilo le dobre roke in plemenitega srca, da narodu pomoreta in mu ustvarita pogoje za napredek in razvoj. Danes je Metlika uspavana kraljična, ki ji lepetajo v snu onemela ustna: »Pridi, vitez, da me predramiš in mi daš krepkega življenjskega napoja!«
Vsekakor je Metlika z okolico zanimiva za geografa, zgodovinarja in narodopisca. Treba odpreti pozabljeno knjigo, ki jo je mesto pisalo s svojo krvjo!
V mestu stoletnikov
Mestece Barga leži slikovito v Apuanskih bregovih. Prav posebno se ponaša s -em, da ima rekord glede trdoživosti svojega prebivalstva. Kakor izkazuje statistika rimskega osrednjega zavoda, je bito pri zadnjem ljudskem štetju naštetih 10.552 Italijanov v starosti nad 90 let. Barga, ki je štela takrat 11.029 duš, je imela v svoji sredi nič manj kakor 21 stoletnikov. To je docela v skladu s starinostjo mesta samega, ki ima 1000 letno stolnico. Največji sloves pa Barga vendarle uživa zavoljo zdravega ozračja.
Gest, ki je obiskal na nedavni praznik to slikovito mestece, je našel 21 starčkov zbranih na glavnem trgu. Bili so v živahnih pomenkih o današnjih in nekdanjih časih. To je njihovo najljubše razvedrilo, saj čez teden so skoraj še vsi marljivo na delu. Vsi so pridni in pošteni delavci ali kmetovalci. Ko so izračunali, koliko so imeli otrok, so dognali: Tem 21 stoletnikom se je rodilo 105 otrok, število vnukov in pravnukov pa že presega 300. Ko jih je gost vprašal, kako so dosegli tako visoko starost, a da so pri tem vendar ostali zdravi in čvrsti, so mu odgovorili: »To pač ni nič novega in nič posebnega. Pridno smo delali, skromno jedli in uživali vedno tak zrak, kakršnega ima Barga in noben drug kraj na svetu.«
vratu — potem je bil dolg, dolg poljub.
V opoju sta mižala, deklica je že toliko časa čakala teh trenutkov. Obadva sta dihala naglo in glasno, telesi sta se lomili v plamenih. Moški ji je bolj strgal ko odpel obleko — za to ni nič bolj zardela, cgenj ji je že prej razpalil lica. Tesno objeta sta se zgrudila na sredo čolna, da se je stresel in zanihal. Prav takrat je padlo sonce za morje. Tam se je pojavila rdeoa zarja, gladina je zagorela v krvi.
Daleč v zasneženih planinah pa je brez zavesti obležala težko ranjena Ivanka z modrim encijancm v roki. Iz glave je kapljal rdeč curek na razgreti beli pesek
rv
Ivankina bolniška postelja je bila bela kakor dobrava v prvem snegu. Odeja se je lahno dvigala in padala, deklica je močno dihala. Dvojna bolečina je pobledila njen lepi obraz, edino oči so bile še zmerom enako zagonetno temne in žive. Soba je bila mračna — bil je takrat pozen jesenski čas. Oblačno, megleno, deževno in vetrno vreme je zastiralo pogled skozi okno. V urah. ko ni bilo nikogar pri njej. je gledala mirno lučko v rdečem kozarcu, ki je visel v kotu — gledala je, ket da bi hotela vsrkati drobno svetlobo in pripraviti svoji duši tiho radrst. Navadno pa ji ie glavo zajela omotica, da je utrujena zadremala v razburljive sanje.
Hodi po grebenu, sama je. sonce žge, da kar vid jemlje. Nekdo v senci pod strmo steno glasno govori, druga oseba ga včnsi prekine z zvenečim smehom Petem vse umolkne. V dolini šumite smreke da pre-glašaio klonotajoči notok Naenkrat zagoni smrten krik znanega človeka izmed ne-čin pod vrhom. »1. — van — ka	—
van — ka	— ka . « Ona bi rada
| zaklicala v odgovor: »Jo — že. km je? ] Tu sem. pridi « Pa ii elas ne gre iz . °rr!a. pc vce:n telesu	"■> ■">
V Opatiji je najlepša letna doba jesen bodisi zaradi blagega podnebja, bodisi zaradi blagodejnih zdravilnih učinkov okolice, ležeče med morjem in gorami.
Nastala je v čudežni pokrajini, bogati na t repičnem rastlinstvu in na slikovitih značilnostih okolice. S svojimi palačami, vilami, parki in romantičnimi sprehodi se razteza več kilometrov daleč ob morju in se nalahko naslanja na bregove bližnjih hribčkov, v ozadju katerih kraljuje Učka. Obilica rož in val dišav spremljata veselo pomladno dobo. Od marca naprej se shaja v Opatiji mednarodno občinstvo, med
katerim zaslediš ugledne italijanske in inozemske osebnosti Eleganca in odličnost dajeta okolišu ljubkost, ki odlikuje zabavne in športne prireditve.
Posebno važna pa je Opatija kot tujsko prometno središče, poznano v Italiji kot kopališče, v inozemstvu pa kot klimatsko zdravilišče, ki nudi poleti kot pozimi blagodejen počitek duši in telesu. Njena hotelska industrija je na višku, razrruahnjcn je tudi siport, upošteva se udobnost pri izletih v važne tujskoprometne kraje, tako da nudi Opatija v vsakem letnem času svojim gostom dovolj prijetnega razvedrila.
Za delo v pisarni
Vsaka stara obleka nam pride prav, da jo ponosimo v uradu. Časi so taki, da si za pisarniško delo ne moremo privoščiti kako boljšo ali celo novo oblačilo, ker obleka pri delu vendarle precej trpi in bi bilo vsake lepše obleke škoda. Seveda pa s tem še ni rečeno, da bi morale v pisarni izgledati kakor kaka strašila, kajti velika odlika moderne v poklicu zaposlene žene je njeno prizadevanje, da bi bila vselej prijetna in čedna na pogled in zato tudi simpatična. Toda ponošeno obleko lahko z malenkostnimi stroški tako popravimo, da je primerna za delo v pisarni in tudi dovolj čedna na zunaj. Najbolj obrabljene so stare obleke po navadi na komolcih in pod pazduhami — nič boljšega torej ne
moremo storiti, kakor da takšni obleki kratkomalo odrežemo rokave, rokavne tz-I reze pa še bolj poglobimo, da odstranimo j pod pazduho vsa poškodovana mesta, j Tako dobimo nekakšno krilo s priključe-! nim životom, pod katerim lahko nosimo ! vsako pralno ali volneno bluzo, ob hladnih dneh pa topel pullover. Ce nimamo dovolj bluz za izmenjavo, si pomagamo drugače: zgornji del obleke odstranimo in všijemo namesto tega nekakšen opleček s priključenimi rokavi iz blaga v kontrastni barvi. Za takšno predelavo potrebujemo le malo blaga, lahko pa uporabimo za to tudi del kake druga stare obleke, ki je ne moremo več nositi (skica).
mokre oči se pla-šno ustavijo ln umirijo ob rdečem plamenčku.
Mnogokrat je sedela ob njeni postelji katera izmed znank. Posebnega ni vedela nikdar nobena povedati, bili so trenutki molka, prisiljenega smehljaja in opazovanj. Zunaj pa je padal dež, da so šipe zvenele pod obilnimi kapljami. Nekoč proti večeru pa je prišel Jože, ne da bi prej kaj sporočil. Rahlo je potrkal, vstopil in obstal pri vratih. Ivanka ni bila sama, bržkone ga je to iznenadilo, kajti iz oči je zasijala zadrega, ni vedel, kaj naj govori. Ivanka je čutila, kako ji je kri pogrela obraz in kako ji je zatrepetal smehljaj na ustnicah. Molčala je in ga zrla, Jožeta, ki je stopil k njej in počasi rekel: »Pozdravljena, Ivanka!« Izpod odeje je potegnila toplo, bledo roko in mu jo podala. Cez čas jo je vprašal: »Kje boli?« Pokazala je na obvezano rano na vratu in se nasmehnila. Potem je pokazala na srce in bolestno šepnila: >Tu boli, tu, Jože!« Stal je ob postelji in ji bežal lase in potno čelo. Desno dlan je položil na lepe oči. Čutil je solze. Tiho se je mračilo, Jožetova hladna roka je bila še vedno na dekličinem vročem čelu.
Tiste tri kratke dneve o Vseh svetih je bil v mestecu Megleno m deževno je bilo, vendar, je težko cdhajal Duša ni bila nič manj obtežena, kajti z Ivanko je govoril le o zunanjih stvareh. Kadar je hotela tipati globlje v njegovo življenje, je umolknil in jo začel spraševati o vseh podrobnostih nezgode. — Trudno je stopala z bratom po pobočju, s prsi je dišai šop živo-barvnih planinskih rož Zamišljena je bila, strmina se ie blešča'a. steza je šla navkreber Med potom je deklica opazila na visoki. težko dostepni kamenltl policj lep moder enciian Obstala je in se spomnila svojega prvega izleta v gore, ko ji Je Jože natrgal encijanov. da je bila vsa zavzeta. Ne. zd.°j ni bilo mega. sama je morala po rvptv- hro7 Tjr nj i-r«ela domov. šla je
Dvodelne obleke — dvobarvne
Gotovo vam je znano, kako moderne so letos dvodelne obleke z dolgim kazakom, ki pokriva boke kakor kaka dolga jopica. Iz vsake stare enotne obleke si lahko napravite moderno dvodelno, če spretno kombinirate prvotni kroj z novim kosom blaga, iz katerega napravite kazak in zgornji del života (opleček), morebiti pa tudi rokave. Tudi iz dveh starih oblek lahko poskusite isto umetnijo, če se skladata v barvah. Na naši skici najdete dve moderno izdelani obleki, pri katerih si lahko pomagate z različnim blagom. Ce ste srečna lastnica celega kosa blaga, vam pa vsekakor svetujemo, da si napravite dvodelno obleko v eni barvi in boste potem krilo te obleke lahko nosile k različnim bluzam. Dvobarvna obleka ostane namreč slej ko prej le izhod iz zadrege in ni nikoli tako elegantna kakor lepa enotna^ obleka.
TUDI KAMEN
_ Sapramiš, France, krasen brfljant
imaš v prstanu. Koliko si pa dal zanj?
—	Pet tisočakov.
—	Toliko denarja vržeš stran?
—	Kaj sem pa hotel! Stric, ki mi je zapustil vse premoženje, je določil pet tisočakov za spominski kamen... in tu ga ima!
po toplem grušču, vzpenjala se po škrbinah — rdečkasto sonce in predvečerna tišina in v njej svarilni bratov glas: to je bilo zadnje, nato je bilo uspavajoče padanje v praznino, tema. . .
Vlak je drvel po pustem polju, Jože je z grekobo mislil: Tema je bila tisti večer povsod — v gorah, na morju. O mladost!
Ive nI bilo več v primorju, odšla je bila daleč na tujo visoko šolo. Njeno slovo ni bilo težko, smehljala se je, ko da gre na izlet, ni se bala ljubezenskega hrepenenja. Ne, ni se hotela vezati na enega samega človeka. »Več človek slikovitega ln svojstvenega doživi v mladih letih, lepši so spomini v zreli dobi«. Tako Je govorila Jožetu, tik preden je odplula ladja. On je presenečen gledal, skušal Je razumeti. Razumel je. Bil je miren kakor belo jadro po viharju. Priznal si je: saj to, kar je bilo med njim in Ivo, ni bila ljubezen, nesebie-na, požrtvovalna, marveč toplina peneče se krvi, ogenj, ki vzplamti in ugasne. Zdaj je sicer stal na trdnih tleh, vendar je bila v srcu velika, neprijetna tihota.
Božič pa je po dveh letih prežival doma in pri Ivanki. Obojega se je oklenil kakor varnega krmila. Deklica je ozdravela a na obrazu je bila še zmerom senca grenkobe. Neko uro ji je razkril vso svojo notranjost. Govoril je tiho in gledal, kako se zrcali žalost na njenih licih. Jokala nL Nekaj dni je bil Ivankin obraz kakor izklesan iz marmorja. Ne ljubezni ne prezi-ranja ni bilo. Bil je samo mir, tudi ob slovesu. Moški je vprašal dekle? »Naj še pridem?« Ivanka je mirno odgovorila: »Pridi, Jože!« Iz škatlice je vzela suh. temen cvet. »Encijan iz večera teme in krvi. Le pridi!« Zdaj se ni več bala zanj. Bled jo je objel in položil obraz na njene lepe lase.
Profesorju Jožetu Jermanu je vriskalo srce, ko je odhajal k morju, da se od tam ob času cvetja vrne in se za zmerom pridruži dekletu z encijanom.	T. B.
ttceme Parada Basi jen, — feftfe m toiaordj sfeto* Stanko 3£teant< — gfa Narodno tiskamo * d. ko* ttakarnerja F*a»
— Za
— MS