226. številka
Ljubljana, v torek 3. oktobra.
XV. leto, 1882
Izhaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st rij s k o-ogersk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za '..ju bij an o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta a gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Z:i pošiljanje na dom račnna se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za ftetn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ae se oznanilo jedetikrat tiska, po 5 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii „Gledališka stolba". D pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Bombe in zopet bombe.
Naše stoletje se kaj rado ponaša, da je izumilo in uvelo železnice in telegraf, in Čestokrat hva-lisa se po časnikih srečna druga polovici devetnajstega stoletja kot doba, v katerej je človeški duh premagal vse daljine, si podjarmil sopar ter v Blužbo si vzel strelo z neba. Na tej hvali je sicer res nekaj resničnega, a vse pa že nij tako sijajno, kakor bi moralo biti. Poglejmo le par desetletij nazaj.
Ko so še okorne poštne kočije premikale se čez sivi Kras, prišel je potovalec, ž njim pa tudi novosti, vsaj v desetih urah z Ljubljane v Trst, ali pa s Trsta v Ljubljano. Sedaj, ko imamo železnico in telegraf napeljan, potrebuje dogodek, ki se je pripetil v Trstu, nekaj nad dva dni, da dospe v Ljubljano.
V soboto zvečer 30. septembra bila je namreč v Trstu razstavina slavnost, pri katerej je zopet irredentovska „bomba" si vzela nedolžno žrtev, a stoprav sinoči v 2. dan t. m. dobili smo o tem zločinu poročilo. Ko je pala prva bomba, nij se smelo brzojaviti iz Trsta skoro celi dan, in prvo poročilo došlo nam je z Dunaja; pri zadnjej bombi treba pa uže dveh celih dnij, da se izve, kaj in kako. Če pojde letos tako naprej, — ker so bombe letos dobro obrodile, se je tega tudi nadejati, — izvedeli bodemo o bodočih bombah stoprav tedaj, ko bodo njine žrtve uže prekopane. O zadnjej, preteklo Boboto vrženej bombi piše se nam:
„Za slavnost pred razstavo namenjeni sta bili dve ladiji srednje velikosti (gallegiante), večja za pevce, manjša za vojaško godbo. Ko sta bili še na molu Giuseppina, prinese mlad in nepoznan mož zaboj na krov in povprašali, čemu to V odvrne: „To je za iznenadenje odbora". Res, videle so se v zaboji rakete in drugi ognjemetni predmeti. Ko se je ukrcala godba, zapazi kapelnik Cansky zaboj in ne-voljen omeni, zakaj se ta zaboj nij dejal na drugo, pevcem namenjeno ladijo, kjer je več prostora. Odgovorilo se mu je, da je tu najboljši prostor za ognjemet. Kakor da je kaj slutil, velel je kapelnik svojej ImikIi. naj se nekoliko odmakne proti dni gemu koncu ladije. In to bila je sreča, kajti, ko so godci po cesarskej pesni intonirali Straussov lepi valjček „Au der sebonen blauen Donau", začula se je h krati detonacija in izmej članov vojaške godbe bila sta dva, Tobijas iz Vršeča in Kurka iz Kresova teško, trije drugi pa lehko ranjeni. Nastala je grozovita zmešnjava, katera se je polegla stoprav čez nekoliko minut. Ko so začeli iskati mladega moža, ki je prinesel zaboj, nij ga bilo nikjer; ubežal je, kakor trdijo nekateri, v malem nerazsvitljenem čol-niču, ki se je dižal vedno tik ladije z godci. Tva-rina, ki je prouzročila razlet, bil je nitroglycerin in železni kosci, ki so omenjenima žrtvama zdrobili nogi 80 baje popolnem slični odlomkom bombe, ki se je vrgla v 2. dan avgusta."
Ta najnovejši zločin ne bode pomnožil Trstu itak uže močno omajanih simpatij, temveč napeljuje vodo na mlin oprezno delujočih Ma-gjarov,    kateri    so   s   svojim   pristaniščem na
Reki uže tako postali jako nevarni tekmeci tržaškej trgovini. Na drugej strani pa zadnja bomba, kakor njene prednice, glasno obsoja politiko tržaSke vlade, katera ima pač pazno oko za vsak kibljaj na Slovenskem, a ne more preprečiti irredentovskih grozodejstev. Mefistofelični satrap na obalih Adrije zabranjuje slovenske zastave, narekuje županom nemške govore, smatra celo mirne „Sokoleu za javni mir nevarnim, a ne more onemogočiti tako krutih dejanj, ki vzbujajo v vsakem srci gnjev in srd.
Z malimi sredstvi tu nij pomagano, v Trstu treba radikalnega leka, preustroje „in eapite et membris", vsa sistema mora se predrugačiti, kajti „pri obstoječih razmeraha nij nikakor zajamčen javni mir in red. Ne bodemo trdili, da bi slovenski živelj sam bil zadosten jez proti italijanskemu hrepenenju, a gotovo je, da Primorska in Goriška z Istro, dokler so slovanske, nikdar ne bodo pripadle apeninskej kraljevini, ker je narodnostno načelo v teoriji in v praksi uže pridobilo toliko veljavo, da se bode vedno le po njem ravnalo, kakor nam kažejo vsi dogodki zadnjih let. Slovanski značaj Trsta bode hipoma vdušil irreden-tovsko hrepenenje,  ker mu odtegne  pravni naslov.
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja dne 26, septembra 1882.) (Dalje in konec.)
Poslanec baron Apfaltrern poroča v imenu finančnega odseka o prošnji usmiljenih sester v Ljubljani zastran deških sirotinskih ustanovljencev. Usmiljene sestre prosijo, naj bi se jim, ker jim mestni magistrat ne dovoljuje več imeti v sedanjem poslopji v Kravjej Dolini dečkov-sirot, iz sirotisnega zaklada posodilo 15.000 gld., da si stavijo primerno poslopje, in naj se jim še nadalje prepuste v oskrbo vsi z deželnimi ustanovami oskrbljeni dečki sirote. Baron Apfaltrern neizmerno hvalisa delovanje usmiljenih sester za odgojo sirot. (Pred osmimi leti je baron Apfaltrern o usmiljenih sestrah vse drugače govoril, nego pohvalno. Pa seveda, to ne ženita ni viteza Gariboldija, nij mogočnega barona Apfaltrerna, po pregovoru: „Tempora mutantur ete." Op. poroč.) Gospod baron Apfaltrern misli, da se bodo zapreke, kar se tiče nadzorstva v poslopji, sozidanem po društvu sv. Vinceneija na Poljanah za sirote dečke, uže odstranile in da se bode vodstvo družbe sv. Vinceneija sporazumelo z usmiljenimi sestrami, in da se bodo dečki, ki uživajo deželne ustanove, vsaj začasno umestili v zato sposobnem, po družbi sv. Vinceneija sezidanem, popolnem pripravnem poslopji. Deželnemu odboru se tedaj naroča, tla v tej zadevi mej Vincen-eijevo družbo in mej kongregacijo usmiljenih sester posreduje in potrebno ukrene.
Zdaj se prične debata o tem predlogu, katera jako dobro odkriva germanizatorično delovanje usmiljenih sester pri našej sirot-nej deci, in katero naj posebno tisti krogi bero pazljivo, katere usmiljene sestre z mirom nadlegujejo s prošnjami za podporo, pa tudi tiBte osobe, ki agitujejo za usmiljene sestre. Gotovo bodo prišli do prepričanja, daje bolje podpirati bla-
godejno družbo sv. Vinceneija, nego li usmiljene sestre.
Prvi oglasi se poslanec dr. Karol Blei weis vitez IVsteniški. On pravi: lilngemu, za reve, posebno pa za sirote neprestano delujočemu prečasti-temu g. kanoniku dru. Gogftli posrečilo se je s pri pomočjo drugih, po njem naprošenih dobrotnikov, na Spodnjih Poljanah zgraditi za dečke-sirote popolnem pripravno, zdravju ustrezajoče poslopje, kaker-Snega smo davno uže želeli, in katero bi pri naših odnošajih prej palačo, kot deško sirotnišnico imenovati zamogli. Zatorej mislim, da hi bilo na vsak način odrediti, da dobi Vincencijevo društvo nekoliko z deželnimi ustanovami oskrbljenih sirot, akoravno na deželni zbor nij prišla od te družbe nobena posebna prošnja. Da si ne ugovarjam, da usmiljene sestre dobro delujejo v bolnicah in v blaznicah, ne morem nikakor reči, da delujejo po-voljno tudi pri dečk iti -si rot a h v Ljubljani. Hiša, kjer imajo usmiljeno sestre dečke-sirote, je majhna in nezdrava, manjka jej zraka in prostora, in mPBtni magistrat je na predlog mestnega fizika dra. Kovača dal šolo za dečke-sirote zapreti in jo naročil usmiljenim sestram, Daj hitro skrbe za drugo stanovanje. Za telesno zdravje deških sirot skrbijo us milj ene sestrejako slabo, in tudi v moral ič-nem o žiru ne uplivajo usmiljene sestre nič kaj dobro na deške sirote. Tedaj naj bi se usmiljene sestre ne silile tudi k dečkom, kajti jako čudno je, da red usmiljenih sester sili v dobrodelne naprave le povsod svoje ljudi in v blaznico prihajajo v službo usmiljene sestre, katere, ker jih kongregacija j ljubljanska menda sklicuje iz vseh krajev, ne znajo ničesa slovenski, in take sestre naj nemirnega blaznega z besedo tešijo! (Klici: Čujte! Cujtel) Sploh pa tudi v Lichtentur-novem zavodu nij vse tako izvrstno pri dekliških sirotah, in marsikatera stvar bi se lahko povedal«. Konečno govornik predlaga, naj se deželnemu odboru naroči, da vse dečke-sirote, ki so v oskrbi Kranjske dežele, izroči družbi sv. Vinceneija, katerej je na čelu 6. g. kanonik dr. Gogala. (Dobro! Dobro!)
Poslanec Dežman povzdiguje usmiljene sestre. On prnvi, da je sicer vse res, kar se je trdilo, da je poslopje za deške s-rote na Poljanah, katero je sezidalo društvo sv. Vinceneija, izvrstno, prav pripravno, a da v tej airntnišnici nij posebne šole, ampak sv. Vinceneija družba hoče pošiljati sirote dečke v ljudske šole, ki so uže itak prenapolnene. Sirotni dečki morajo imeti žensko oskrbovanje, kajti le sem prihajajo popolnem zapuščeni, skoraj na pol divjaki. Potem so po mnenji Dežmanovem vsi samo zato pripravni, da postanejo rokodelci. Če bi hoteli še sirote dečke pripravljati za pouk v srednjih šolah, kam pa bodo to peljalo?
Dežman je prestrašen o množici dečkov, ki se gnetejo v srednje šole, posebno letos; kam pa bomo ž njimi, kliče. Tedaj naj bodo sirotinski dečki le rokodelci in za to se najbolj vzgoja jo pri usmiljenih sestrah, ki imajo, akoravno je magistrat šolo zaprl, vender tako lepo šolsko sobo, da nij kmalu jednake.   Sploh se pa v nobenej šoli ne po-
učuje tako dobro, in gosp. Dežman pravi, da mora nanerkennendu izjaviti z velikim veseljem, kako dobro in kako lahko se nauče v tej šoli sirot ni dečki nemški (Klici: Aha! Uže vemo!) — in tudi slovenski.
Poslanec dr. Vošnjak: Nikdar Še nijsem slišal tako slabo stvar tako re9 slabo zagovarjati, kakor je storil to g. Dežman danes. Dolgo se je uže želelo in naglaševalo tudi od nasprotne strani deželnega zbora, naj bi se vender jedenkrat od privatne strani sezidalo kako primerno poslopje za deške siromake. Sezidal se je, a finančni odsek ne najde razloga, da bi se ta zavod podpiral; finančni odsek ima finejše razloge, in akoravno so sirotni dečki slabo oskrbljeni, ima vender glavne razloge take, da ostane pri starem, ti razlogi so pa zgolj ti, da je pri sedanjih razmerah pouk nemško valen, zato neče finančni odsek, da bi se sirotni dečki izročili sv. Vinceneija družbi. Kakšne so pa te šole usmiljenih sester? Jedno- in dvorazredne, mej tem ko imamo v Ljubljani 5 do 6 razrednih šol.
Tudi ne morem pritrjevati trditvi g. Dežmana, naj bi bile sirote odgojene vse v privatnih šolab, kajti bolje je, da ne čutijo, kakor bi bili iz človeške družbe izključeue in da pozabijo, da nijmajo starišev. Kar je g. Dežraau rekel, da morajo biti ženske pri deških sirotah, je to pač tudi pri družbi sv. Vinceneija, kajti tudi tam v zavodu strežejo usmiljene sestre, a samo to je razloček, da je vodstvo zavoda moško, in tako je prav in tako tudi mora biti. G. Dežman neizmerno hvali odgojo usmiljenih sester, se ve da zato, ker ga pozdravlja, kadar pride v zavod, na to po usmiljenih sestrah priučena sirotna deca z '
nemškim:   „Gelobt sei Jesus Christus!",  akoravno i , " ' nem  otvorjenji  bdi  so navzočni deželni namestnik,
menda velika večina teh  sirot ne   ve,  kaj  g o- I akcijski šef Ficdler, biskup Rudigitr iu mnogo drugih dostojanstvenikov.
Deželna vlada bo»en«ka zaplenila je, kakor
naj se odslej vsi dečki, ki dobe sirotinske ustanove, izroče družbi sv. Vinceneija.
Dr. vitez Blei weis opomni, da je po Dež-manu toliko hvaljena šola usmiljenih sester za dečke po mestnem magistratu uže zaprta, ker ne sme biti v hiralnici nobene šole. Kar se tiče raznih rokodelcev, katere tudi hvali g. Dežman kot umestne, in katerih imajo usmiljene sestre na škodo domačih obrtnikov v lastnej režiji jednega na Studenci, jednega v hiralnici, jednega pa v bolnici, ne kaže, da bi sirotni dečki hodili se tja učit, ker bi se bilo bati, da nalezejo kako bolezen. Sofističnim opombom g. Dežmana neče govornik nič druzega reči, nego da so ničeve. Usmiljene sestre obdrže deške sirote iz gotovih uzrokov.
Poslauec Dežman še jedenkrat kaj gorko brani usmiljene Hestre in tudi baron Apfaltrern iste povzdiguje in hvalisa. Predlogi poslancev Kluna in viteza Bleiweisa se zavržejo in sprejme se finančnega odseka predlog, po katerem ostane vse pri starem; sv. Vinceneija družba ne dobi nobenega sirotnega dečka z deželno ustanovo, usmiljene sestre pa obdrže vse dosedanje in dobo vse nove, zato bode skrbela uže dosedanja večina deželnega odbora, v prvej vrsti pa g. Dežman, veliki liberalec, poleg tega pa tudi „Generalprotektor" usmiljenih, nemškovalno delujočih usmiljenih sester v Ljubljani.
Politični razgled.
Yo«r;iiij dežele.
V Ljubljani 3. oktobra.
V l/men  odprla  se je v nedeljo na novo i ustanovljena trg ovska akademija.   Pri sveču-
vori. (Lstina! Dobro!) Naj bi se pozdravljalo rajši v domačem slovenskem jeziku. Gospodom se ve da ne gre za drugo, kot podpirati in vzdrževati dve zakotni nemški šoli usmiljenih sester.
Jaz moram tudi nasprototovati temu, da bi se po mnenji g. Dežmana sirotni dečki odgojevali samo za obrtniški ali pa za kupčijski stan, saj ne traja skrb dežele za sirote nad 14 let, usmiljene sestre pa uže z desetim letom nijmajo mnogo upliva na dečke. Sploh pa je naznačiti, da usmiljene sestre gledajo tudi pri sirotah močno na svoj dobiček. (Klici: lstina! Res je!) No, prihodnje leto bode drug zbor, potem pa bodemo uže tudi v tej zadevi ukrenili, kar je pravo. (Dobro! Dobro!)
Poslanec Klun pravi, da more sicer s hvaležnostjo pripozuavati oskrbovanje dekliških sirot po usmiljenih sestrah, da pa ne more zapopasti, kako morejo zahtevati 15.000 gld. za stavbo novega ali popravo starega poslopja zdaj, ko je družba sv. Vinceneija sezidala tako lepo poslopje. To društvo je pribežališče ubogih šolskih otrok uže sedem let, iu da za te in za sirotne dečke bolje skrbi, kupilo je dve hiši na spodnje j Poljanskej cesti in izdalo za hišo in za stavbo 00.000 gld., od katerih je poplačalo 40.000 gld. IGO dečkov ima sedaj dovolj zdravega prostora. Prineske pa je dobilo društvo s prostovoljnimi darovi in je vse v to obrnilo. Ima prostore tudi za delavnice rokodelskih učencev, in oskrbuje 33 dečkov čisto zastonj, in to je gotovo velika skrb za vodstvo.
Če se je spodtikalo nad tem, da je sv. Vinceneija družba pošiljala sirotne dečke v javne šole, godilo se je to tudi letos, in koliko  prednost ima javni pouk pred privatnim, je  prav dobro osvetlil dr. Vošnjak. To se je tudi lansko leto faktično pokazalo, kajti  dvanajst sirotnih dečkov  mej 33, katere je  pošiljala sv. Vinceneija družba v javne šole, dovršilo je iste z odliko.  Kar je g. Dežman govoril, da bi bile te sirote divjaki, nij res, vsi imajo prvotno odgojo.   Pa tudi pri družbi sv. Vinceneija oskrbovani so po usmiljenih sestrah, samo z razločkom, da so iste v svojih zavodih gospoda rice, a pri družbi sv. Vinceneija le strežnice. Govornik  konečno  reče,   naj   ženska sirotnišnica ostane v ženskih,  moška pa v moških  rokah, kar bi  se  izvršilo   najbolje   pri sv. Vinceneija sirot uišnici  pod vodstvom duhovnika. Govornik predlaga
poroča »Narodni Liptu, dve zaporedni številki ofici jelnega bosenskega cerkvenega lista „Srdce Isusovo"; jedno teh številk zaradi navoda duhovnikom, kako se ima ravnati z osebami, ki hočejo prestopiti h ka 1 toliškej veri. Nadbiskup dr. J. Stadler uložil je protest proti tem naredbam ter vse to ob jednem naznanil nuncijaturi na Dunaj.
Železnična proga Žcnica-Sarajcvo je dodelana in se je včeraj tehnično-redarstveno poskusila in pregledala.
Viiaiij** države.
Danes se bodo v IVIoskvt delile kolajne kot znamenje odlikovanja za tiste, ki so v razstavi izločili najizvrstnejše blago.
Danes se bode baje izdal dekret, da se italijanska kamora razpusti. Volilno gibanje se uže dolgo širi in vedno bolj se kaže, da bode vojaška stranka nadvladala. Podpredsednik kamori Abi-gnente se jej je pridružil in tudi pristaši desne stranke se jej bližajo, mej drugimi Rudi ni. Leta je v mestu Noto posebno poudarjal potrebo, da se naj pomnoži vojna sila na morji in na suhem; on je dejal: „Po čemu družiti Italijo, če v inozemstvu nijma večjega ugleda, kakor kraljestvo Ne-apel?" Po vsej deželi se širi jednako mnenje, izimši znabiti Piemont; pa tudi le-tam se mu kandidatje ne upajo odločno ustavljati
Arabska drhal v lialiiri se raduje nad škodo, katera je bila z eksplozijo prizadejana angleškej vojski. Po ulicah se je kričalo: „To je veselja žar, užgan po ljudstvu v čast uevernikom  in Khedivovim prijateljem". Tri Arabce so zaprli; jeden je olje ulival na goreč vagon, drugi zanetil ogenj pod vlakom, ki ga plamen nij bil še dosegel, tretji uoemal je domačine, da naj bi Angleže pomorili. Noč in dan hodijo močne vojaške straže po ulicah. V soboto popoludne ob 4. uri je bila revue nad 20.000 vojakov; tudi Khedive je bil navzočen. Angleška vlada nij dovolila Sir Malet-u, da bi sprejel in nosil visoki  red, ki mu ga je   ponudil Khedive. — Ko se je razširila vest, da je Arabi ujet, začela je vojska „krivega preroka" v Sudanu se razhajati. — Spomenica katero je Visoka Porta odposlala lord Dufferinu zadevajoča odstranjenje angleške vojske od Egipta sestavljena je prav kordijalno,  ona poudarja staro prijateljstvo mej Turčijo in Anglijo, izraža nado, da bodo usluge,  katere je storilo angleško  orožje v Egiptu, to prijateljstvo še bolj uterdile in, ko opo mina Dunerin« na obljubo,  da bo vojsko iz Egipta umaknil, izprosi si nadaljnih poročil o tej zadevi Lord Gr a n vil le je Dufleriuu naročil, da naj se Porti v imenu britanske  vlade zahvali na izrazu tako prijaznega mišljenja.
Domače stvari.
— (Spomenik pokojnemu dru. Janezu Bleivveisu, vitezu Trstenišk emu ) je ravnokar postavila njegova o bi tel j na sv. Krištofa mirodvoru, na severnej strani kapele. Na belokamenem podnožji dviga se štirivogelna, iz temnosivega, kakor steklo brušenega granita; obstoječa piramida ima na čelo rodbinski grb (s polumesecem in zvezdo v tretjem in četrtem polji), spodaj pa z zlatimi črkami: „Dr. Janez Bleivveis, vitez Trsteniški (slede potem vsa dostojanstva in častni naslovi) v dnu pa stavek: nEdino, kar nas teši v bolesti, je zavest, da ves narod slovenski z nami vred plače na Tvojej gomili in da bodeš živel večno v srcu njegovem". Ta spominek obdan s prav lično ograjo iz vlitega železa bode poseben kinč mirodvoru, ker je gotovo izmej najlepših in kot mirodvorski spomenik tudi dostojen očetu slovenskega naroda.
— (Deželni zbor kranj ski) razpravljal je danes letno poročilo. Govorila sta na našej strani poslanca gg. Klun in Navratil, pozneje dr. Vošnjak. Debata bila je jako živahna. Prihodnja seja v petek.
— (O slavnosti v Djakovem) poroča se „Pozoru" v 2. dan t. m.: Včerajšnji veličastni uvod v cerkev Strossmavera nepopisljiv. Velika cerkev vsa polna, ravno toliko naroda pa zvunaj cerkve. Nad 100 duhovnikov. Škofija zagrebška mnogobrojno zastopana. Škof podelil je papežev blagoslov. Slovesen banket z več nego 100 kuverti. Škof nazdravi papežu in kralju. Veliko navdušenje in svirauje cesarske pesni po vojaškej godbi. Po-silovič nazdravi v krasnej napitnici škofu. Ta nazdravi svojim ljubim gostom, posebno princu Sapiehi in dru. Riegeru, omenjaie njijine velike zasluge za Poljake in Čehe. Sapieha in Rieger zahvalivša se s
| primernimi govori v svojem jeziku, poudarjata, kako Poljaci in Čehi zavidajo Hrvatom tacega moža, ka-keršen je Strossmayer in zatrjujeta spoštovanje in ljubezen svojih narodov do Hrvatov. — Popoludne priredi „Kolo" škofu lepo kantato. Danes služi škof 5osilovič svečano hrvatsko mašo na občno radost. Strossmayer nadaljuje svoj včerajšnji govor na slavo sv. Cirila in Metoda. Cerkev vsa polna. Krasno vreme. — Včeraj posvetil je škof Posilovič cerkev. Množica  naroda  privrela je s troboinicami, hiše okrašene — okolu 300 članov raznih društev z godbami  in zastavami stalo je v vrstah pred cerkvijo in škofijo. Cerkev polni se slovesno tiho. Deputacije zavzemo odredjene prostore. Cerkev napolnena, zvonovi zazvone, topovi zagrme, divne orgije zaigrajo, komaj,   da kdo diha.  Glej! Strossmaver stopa slovesno v svojo cerkev.   Ta slovesni hip popisati nij možno.   Kdor nij sam videl,  ne pomagajo mu popisi. V pridigi naglasil je vladika, da je cerkev namenil jedinstvu svojega naroda, ker brez jedinstva nijma  bodočnosti, ter bode slednjo na tem svetu, prvo pa pred obličjem Vsegamogočnega imel. Naj se Bog usmili njegovega naroda, naj ga zjedini! Mej pridigo bile so solzne mnoge oči, i vladiki prišle so solze. Ob jednej popoludne vzprejemale so se mno-gobrojne deputacije. — O 2. uri bil je banket na štirih krajih. Zvečer priredila so tri pevska društva, vojaška in sisaška godba ovacijo.  Danes služi peto hrvatsko mašo Posilovič. Vladika nadaljuje pridigo. Tuji odličnjaki občudujejo ljubezen do Strossmavera, osobito duhovniki.  Vreme najkrasnije. Telegramov do zdaj došlo nad 400.
— (Odbor .Sokola") je v svojej včeraj-snjej seji sklenil, da se društvo udeleži v nedeljo dne 8. t. m. popoludne slavnosti blagoslovljen)a zastave narodne čitalnice na Vrhniki in corpore in z zastavo.
— (Iz odbora „Glasbene Matice".) Starišem, ki so bvojo deco vpisali v glasbeno šolo, Be naznanja, da se poučevanje na klavirji in goslih prične tekom tega meseca, ko bodo stanovanje in druge priprave urejene. Dan pričetka se bo ob svojem času razglasil in šolski red določil, kakor bodo okoliščine zahtevale in dopuščale.
— (Zvezda repatica) vidi se pri nas vsako jutro ob 5. uri na vzhodnem obzorji. Po velikosti repa presega vse repatice, kar smo jih videli zadnja leta.
— (Odbor Žavskega Trga) ie v seji 2. t. m. velečestitega gospoda Antona Žužo, viteza Fran Josipovega reda, kanonika in nadžupnika v Laškem Trgu in gospoda Dra goti na Haupt-a, c. kr. stotnika, predsednika konjerejskega društva štajerskega in predsednika južno-štajerskega hmeljarskega društva v Žavci itd. zaradi velikih zaslug jednoglasno imenoval častnima občanoma Zavskega Trga. Diplome izroče se omenjenima gospodoma v kratkih dneh po posebnih depu'icijah.
— (Pri porotnem sodišči v Celji) ob-Bojena je bili 25 letna kuharica Matilda Lapornik iz Ptuja na 5 let teške ječe, ker je hotela svojega otroka z živim srebrom ostrupiti. — Josip Lešnik, 22letni sin hišnega posestnika v Hrastji, zabodel je kmetskega fanta Frana Kralja iz Pekrske Vasi pri Mariboru z nožem v tilnik, da je umrl. Lešnik bil je obsojen na 2 -/a letno teško ječo.
— (Razpisane učiteljske službe:) Črtrtega učitelja na stinrazrednici v Št. Vidu pri Zatičini. Plača 400 gld., prošnja do 12. t. m. -Učitelja na jeduorazredniei v Polhovem Gradci, plača 450 gld. in stanovanje,   prošnje do 15. t. m
— („Hrvatske VileM) 10. vezek ima na slednjo vsebino: Sliko: Ivan Turgenjev, Hotel de la ville v Parizu, Aleksandrija, Libuša, Crnogorka, Julija Capuletti, Nošnje za šetnju, Raj, fotografički svietlotisak po Breughel-u. Pesni: Razgovor, Zviezdi, Prirr.orčiee iu „U smrt Skobeleva". Proza: Primorci, roman (dalje), Jean du Barry, Victor Hugo, Fran j O Krežma in Listak.
Narodna pesen bila je od nekdaj mogočen navor vsemu narodnemu životu; tem mogočnejše naj se tedaj glasi slovanska pesen na Dunaji, budeč srca k činom blagonosnim.
Podpisani odbor obrača se k Vam, slovanski pevci in prijatelji petja slovanskega, ki se Vas veliko število nahaja na Dunaji v krogu uradnikov, učiteljev, dijakov, glasbenikov, trgovcev in obrtnikov iskreno vabeč, da pristopite kot s od el uj o č i člani ter da tako pomorete h krepkemu razvoju in k zvišenju slovanskega petja, kakor tudi, da gojite kot podpirajoči člani in utemeljitelji posebno skrbnost za daljnje vzdrževanje in razširjenje plemenitih načel našega društva.
Kdor je na Dunaji svesten Slovan, stori naj svojo domoljubno dolžnost, ker za težavne in vzvišene cilje je le v združenih močeh sijajen vspeh. Zaori torej v bodočej dobi z novic stoteri glas vernih slovanskih src na Dunaji, da se v bodoče razcveta in razširjuje staroslavno naše društvo ! Na zdravje!
Odbor slovanskega pevskega društva. Opomnja:   Pevske vaje so vsak petek ob 7. uri zvečer, I. Salvatorgasse 12, kjer se tudi prijavljajo člani.   Društveni urad nahaja se I. Biiiuuerstrasse G, v 2. nadstropji pri predsedniku
jur. dru. Jan Lenoch-odvetniku, pri katerem tnnčnejše.
u, dvornem in sodnijskem more se poizvtdeti po na-
kakih 500 gld. po raznih prostorih spravljenih, večinoma v stotakih in petdesetakih.
Bajec pravi, da je denar našel, blizu ravno toliko, in hotel, kakor hitro bi uravnal svoje dolgove, tudi vse povrniti, sklicuje se pa tudi na to, da je dobil kot železnišk čuvaj na postaji mnogo daril. Za toženec zagovarja se jako arogantno, njega žena, ki trdi, da je dobila nekoliko novcev od svoje matere, pa ravno tako. Porotniki proglasijo Bajca jednoglasno krivega, njega ženo pa s 6 proti 6 glasom nekrivo. Bajec bil je obsojen od sodišča na šest let teške ječe in da plača vso Škodo poštarju logaškemu, žena pa je bila zatožbe oproščena.
Razne vesti.
Telegrama »Slovenskemu Narodu1':
Maros Vasarliely 3. oktobra. Cesar jevič in cesarjevičiiija vrnila sta se včeraj zvečer nazdravljana prisrčnimi ovacijami prebivalstva na Dunaj.
Carigrad 3. oktobra. Od Angležev za Egipet najete delavce, katere je ruski parobrod tu izkrcal, stražijo Turki. Dufterin zahteval je energično, da se izpuste in da sc ta dogodek do 2. t. ni. zvečer poravna, sicer bi to utegnilo dobrini razmeram biti na kvar. Porta predlagal;!, je kompromis, da se tistim, ki se hočejo povrniti v domovino, dovoli nagrada za potne stroške.
Slovansko pevsko društvo na Dunaji.
P. n. pevcem slovanskim na Dunaji iu prijiiteljem slovanskega petja v obče.
Zpev a k vlasti laska všech Slovaniiv paska 1
Slovansko pevsko društvo na Dunaji prične 1. oktobra 1882 dvaindvajseto leto svojega neutrudljivega delovanja.
Zvesto svojemu načelu, biti skrbnim varuhom in gojiteljem slovanskemu petju in naravnim razširje-vateljem vzvišene ideje vzajemnosti slovanske v metro poli avstrijskega cesarstva, doseglo je slovansko pevsko društvo svoj smoter v tako popolnej meri, da se je uže v prvej dobi plodne svoje delavnosti odlikovalo mej* najboljšimi pevskimi društvi na Dunaji in daje daleč ptoslulo zaradi redke pristnosti ter umetniške popolnosti javnih svojih projavov.
Jasen dokaz temu so neštevilne slavnosti, kon certi in zabave našega društva,  ki so zmirom priljubljene bile, kakor to pričajo lepa poročila, vse splošna priljubljenost, kakor  tudi  to, da je cela vrsta  prvih  umetnikov svetovne slave,  kakor so Lešetieki,  Davison,   Dreischock, Laub, Brodzky itd. pridružila  se  s  sodelovanjem pri društvenih koncertih.   Slovansko pevsko društvo pa ima v svojej bogatej zgodovini zaznamovane sijajne triumfe in lepo slavo, ki si jo je priborilo pri ra/.no terih pevskih slavnostih (kakor v Pragi, Brnu, Pre-rovi itd.)
Tako postalo je to društvo nekakov uzor vsem slovanskim pevskim društvom vesoljnega stOVJffl koga Bveta!
Izpred porotnega sodišča ljubljanskega.
Dne 22. septembra bil je zatožen do sedaj se nikdar kaznovani, sicer jako mirni in pridni cer-1 kovnik France Vrankar hudodelstva uboja. On biva v Spodnjej Slivnici na Dolenjskem. Pred štirimi tedni prišli so mu fantje po noči nagajat in vlekli so pri vodnjaku. Vrankar prišel je prebujen iz spanja, jezen iz svojega stanovanja ter je s kolom pobil 3vojega prijatelja Franceta Pina. Ovadil se je sam pri ljubljanskej sodniji in bil obsojen, ozirom na mnoge olajševalne razloge na dve leti teške ječe. — _
Dne 23. septembra zatožen je bil Andrej Ba-jee, paznik na železniški postaji v Dolenjem Lo-gatci in hišni posestnik, iu njegova žena Barbara Bajec, oba zaradi hudodelstva tatvine, /atoženi Bajec je v železniškej službi uže 10 let in oče dveh otrok.
Zagovornik žene, dr. Wurzbach, najel je sti-rega Ogrinca, advokata v Kranji zagovornikom, a ta je na stopnicah padel in se tako poškodoval, da nij mogel biti zagovornikom in ga je predsednik porotnega sodišča dr. Kaprec, se ve da še le popoludne, tega posla oprostil, ker je prevzel zagovornik moža dr. Ahazhizh prostovoljno tudi zagovor žene Bajcove. Zapopadek zatožbe je v kratkem povedan sledeči:
Dne 20. januvarja t. 1. zmanjkalo je na že-lezničnej postaji v Dolenjem Logatci poštnega ža-kija, kateri je prinesel poštni hlapec poštarja g. Muleja v Logatci, in v katerem je bilo v raznih pismih 1350 gld. gotovega denarja, v velikej večini poslanega kranjskej hranilnici, mnogo pa tudi hranilničnih bukvic o večjih uloženih svotah. Največ novcev poslal je vodja c. kr. rudarske šole v Idriji g. Inglič, skupne vrednosti bilo je IG 19 gld. 888 gld. pa gotovega denarja, kateri je g. Inglič mislil ulo-žiti za svojo deco v hranilnico. Tudi drugi rudarski delavci idrijski poslali so bili precej znatne svote ali hranilnici samej, ali pa znancem, da je ulože v hranilnici. Sum letel je najprvo na poštnega hlapca, kateremu je bil žakelj z novci izročen in bil je zaprt v preiskovalnem zaporu več mesecev, a naposled, ko se mu nij zamogla dokazati najmanjša krivda, izpustili so ga.
In zdaj se je sum kmalu obrnil na Bajca, ki je po tatvini imel zmirom mnogo novcev, dasiravno je imel le plače 24 gld. na mesec in je bil tudi za hišo, katero je v Logatci večinoma na upanje zidal, mnogo dolžan.
Prišla je nenadoma v hišo Bajca komisija, ki je preiskovala njegovo stanovanje in našla pri njem
* (Dr. de Santa Pietra) preiskava j oč zdravstvene razmere mej prebivalstvom Zjedinjenih držav v Severnej Ameriki, našel je naslednjo poprečno dolgost življenja: pri učiteljih 35, pri lekarni«Barjih in muzikantih 39, pri slikarjih 51, pri zdravnikih in duhovnikih 56—57, pri poljedelcih 64, v visokih krogih do C 8 let. — V Francoskej pa je statistik Vilerme dokazal, da bogati in prijetno živeči ljudje dosežejo poprek 42., siromašni pa samo 30. leto.
* (Zabeleženi a vredna p 1 o d o v i to s t. ) Iz Gebersdorfa naznanja se do sedaj še neopazovana rodovitost rženega zrna. Iz jednega zrna vzraslo je steblo, ki jo imelo 94 klasov in vsak« klas 20—60 zrn; dobilo se je tedaj iz jednega zrna 3500 zrn. Opomniti treba, da je na dotičnein mestu dlje česa ležal kup gnoja. Iz Leobscbiitza pa se javlja, d«, so našli rž s 42, druga pa s 56 klasovi, katera je v/.rastla na ne posebno dobr*j zemlji V okraji Bolau dobili so makovo steblo, ki je imelo 47 glavic a v okolici Naumburga s 16 glavicami.
iiit-ti npr:i\iii>jvii : GrOSD. A. Itogataj v Loki. Za 4. kvartal sto 1 gld. premalo poslali. — Slavna čitalnica v I tolci. Plačano do H. januvarja 1M83. — (rosp. M. T. v Kočevji. Poslali sto 1 gld. premalo. — Gosp. .1. C v Andritz. Naročnino prejeli; plačano do 6. decembra t. 1.
Umrli so v H jiiltljaui:
28. septembra: Viktor Augustinčič, fubriškega delavca Biti, 17 mos., Poljanska cesta št. 18, za oscpnicsmf, — Jožef Maček, gostač, .*t7 let, ulice na grad št. 1!. /.a vodenico. — P.arba Jurjoveič, sodarjeva vdova, .'{7 let, Flori jatiske ulice št. 12, /a prsno vodenico.
80, septembra: Marija Mane I, natakarjova hči, It tedne, Sv. Petra cesta At. za slabostjo, — Toma/. 1'odkrajšck, delavce, 611 let, Spitalskc ulice At.      za starostjo.
1. oktobra: dane/, Obrckar, sedlar, 02 let, Poljanski nasip št. 4, za jetiko.
2. oktobra: Jane/, (Vrne, posestnik, '/daj kazucnoc, 32 let, uliuo na grad št. 12, za jeriko.
V deželnej bolnici:
2t). septembra: A polonij a Dečman, delavka, 48 let, za srčno napako.
27. septembra: Mihael Knez, sedlar, let, za jetiko. —
28. septembra: Jožef Zaveršek, gostač, 70 let, za slabostjo. — Ivana Samec, č.evljarjeva žena, 35 let, za acutne atrophijo jeter.
Zahvala.
Podpisano predsodniStvo „ Delavskega podpornega društva" izreka vsem slovenskim druŠtviRn, katere s<> po-častdi svečanost blagoslovljenja zastave našega draStva v deputacijah ali korporativno, najtoplejo nalivalo Zlatih se zalivali ljubljanskemu -Sokolu za sodelovanju pri koncertu, kateri je s svojim izbnrnim telovaden jem m iral vse občinstvo, jeduako pevskemu zboru ljubljanske (Jit d niče, ki je sodeloval.
Trst, 1. oktobra 1882. Predsednik: 'rajnik: V. Doleueo. »T. l>ol iiiu,r».
Darila za ,,Narodni Doni*
Prenesek   . .
Vesela družba na (Jočab......
Cisti donesek predstave v Cirkus Sebmidt
(J. Matija AbBcc, župnik na Sv. Gori . .
(J. Nikolaj Križaj, župnik v Godoviči . .
V puŠici gostilne „Pri veteranu*    .   . . V fari Naklo darovali:
G..Josip Traven, učitelj 5 gld., g. Tomaž Šlibar, župnik v Dupljah 1 gld., g. Ivan Vrhovnik, kaplan v Naklem 1 gld. (prej poslanih 5 gld.), g. Valentin Koroucaii, posestnik 1 gld., g. Janez Pavlin, posestnik 1 gld. 3 kr., g. .Matevž Ažinan, posestnik in trgovec 1 gld., g. Fran Zavrl, posestnik 1 gld., g. Jakob ISenedičič, posestnik 1 gld., Jera Gašperlin, posestnica 1 gld., Peter Ažinan in Janez Kros iz Žojan po 60 kr., skupaj 1 gld. 20 kr., Anton Vo-glar, Jurij Zupan, Peter Grašič, Tomaž (Jrasič, Jože Prosen, Jakob Bohinc, Jakob Jerala, Josip Košir, Jakob Arneš, Jožo Poklukar, vsak po 50 kr., skupaj 5 gld., Franja Sajovic, Janez Prosen, Ignacij Marinšek, Gašper Murkič, Janez /m iv Irka i-. Andrej Ažinan, Jarnej .Mar kiČ, Luka Zelnik, po 40 kr., skupaj 3 gld. 20 kr., Katarina Jelene, kuharica, Janez Grašič iz Pivke, Neža Ažinan, Mica .le n ko št. 10, po 30 kr., skupaj l gld. 20 kr., Mica Uevc 28 kr., Simon Kes-
6435 gld. IS kr.
u , — ;
80 „
50
40 2 3
—   . 64
man, Janez Grašič, Simon ternile, Mica Jenko, po 26 kr., skupaj 1 gld., Andrej Skofič, Jera Plajbes, Josip Legat, Miha Leben, Reza SveMc, Lovro Crnilec, po 20 kr., skupaj 1 gld. 20 kr., Ainion Marinšek 24 kr., Janez Marki.' iz Strohinja 15 kr., Janez Črne 14 kr., Valentin Strupi, Andrej Kenda, Fran Ostank, Peter Foličar, Mica Jarc, po 10 kr., skupaj f>0 kr., Janez Dežman 4 kr., Jakob Vindišar 2 kr., skupaj......
Vesela družba pri rShinutt v Ljubljani
G. Toma Zupan, c. kr. profesor v Ljubljani, doneski za julij, avgust in september.............
G. Josip Dogša, zastopnik banke „Slavijeu T Središči...........
G. Milia Ferjan, zastopuik banke „Slavi je"
v Mariboru..........
fl. (Jašpar Šorn v Grajske j vasi pri
Vranjskem nabral:
G. Ivan Hrašan, tesarski mojster 1 gld., g. Pongracij Knnšt, posestnik 1 gld.. g. Martin KunŠt, kmetski sin 50 kr., g. Jarnej Kunšt, kmetski sin 50 kr., g. Miha Koler, mizarski mojster 90 kr., g. Miha Sram, posestnik HO kr., g. Fran (lukala, posestnik 1 gld., g. Luka Joriša, župnik 1 gld., g. Valentin Slander, posestnik 1 gld., Matevž Riztnal, posestnik 30 kr., g. Matevž Božič, posestnik 50 kr., g. Matevž Metelan, posestnik 70 kr., g. Fran Cizej, posestnik 1 gld., g. Gašpar Sorn, posestnik 2 gld., skupaj    .   . .
Gg. Fran Zagorjan in Josip Demšar nabrala na Bledu pri 10. glavnej skupščini
poštarjev...........
Vkupe   .   . .
27 gld. 20 kr. 17   .   — -
15   m —
1 , 85 -   . 65
11
30
34
6572 gld. 96 kr.
Meteorologično poročilo.
A. V LJubljani:
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
i 29. septembra	Ob 7. ari ijotraj ob 2. uri poptlmlne ob 9. m i notar	735'0!>mm. 733T1 mm. 733'25mni.	8-8° C -r-17'2°C -F 184° C	slaboten jugozahod slaboten jugozahod slaboten jugozahod	oblačno oblačno oblačno	0-00 um. dežja.
! 30. septembra	ob 7. uri tjitrij *b 2. uri popoludne ob ¡1. nri iTcler	730-95 mm. 73290 iura. 73622 mm.	-r-13'8uC -F 18-7» C -F 116° C	slaboten jugozahod slaboten jugozahod slaboten jugozahod	oblačno deloma jasno jasno	OOOmm. dežja.
1. oktobra	ob 7. uri ijutraj ob 2. uri popoludne ob 9. nri neuer	730'12 mm. 739-02 mm. 730-12 mm.	-F 9 2"C +17-4° C + 11-6° C	brez-idrije alabottn jugoialiod slaboten jugozahod	oblačno oblačno 1 deloma i jasno	0*O0 mm. dežja.
Zlata renta........ . .
5"/0 marčna renta. ........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... . .
London . ........
Srebro ... .......
Napol. ...........
C kr. cekini ..........
Nemške marke......
4°/„ državne srečke iz I. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 .   .    100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0......
n n n       ■» fn      ..... •
„ papirna renta 5"/0 . . . . 5°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . I »imava reg. srečke 5°/p . . 1C3 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/t°/0 zlati zast. listi . Pnor. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .        120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. .
95	i	35
92	t	80
825	t	—
317	i	—
119	■	15
9	t TI	44'/,
5	n	64
58	»	25
120		55
l'<0	n	—
9ï	n	35
119	n	35
87		75
86	n	90
lot	n	—
115		10
188	rt	50
98		—
106	n	25
174	n	25
127	»	50
980	a	40
Zahvala.
Mnogostransko sočutje mej boleznijo in pri smrti nepozabnega sopruga, oziroma očeta, gospoda
Tome Podkrajšek-a,
zasebnika,
mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku nepozabnega umrlega, krasni podarjeni mu venci nas nujajo, da se vsem dotičnikoin najiskrenejše in najtoplejše zahvalimo.
V Ljubljani, v 2. dan oktobra 1882.
(639) Žalujoča rodbina.
B. V Avstriji sploh.:
Zračni pritisk se je povsod začel dvigati in sicer močneje na zahodu ket na vzhodu; bil je vsled tega še vedno precej jednakomerno razdeljen; razloček mej maksimum in minimom le neznaten. Vetrovi so ostali jednako slabotni in so prevladovali večinoma še vedno južni nad Bovcrnimi. Temperatura se je v primeri s prejšnjimi dnevi za spoznanje vzdignila iti postala večinoma normalna; razloček mej maksimom in minimom le neznaten. Nebo je bilo zadnje dni večinoma deloma jasno, deloma oblačno; vreme se je jelo po dolgo trajajočem deževji prerej ustanovljati.
IDuLzia-jslsa- borza
dné 3. oktobra.
(Izvirno telegruticno poročilo.)
Papirna renta..........76 gld. 75
Srebrna renta .... .....77   „ 35
kr.
Izurjenega stenografa,
slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožnega, sprej mem takoj.
(631—2) odvetnik v Mariboru.
>♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦<
Umetno
(574—11)
i zobe in zobovja!
% postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu %
J v zlatu.   * nI U ani I u ali eelulojldu brez bolečin. T
X Plombira m zlatom itd. +
T     Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin x
l zobni zdravnik A.Paichel, |
£ poleg Hradeckcga mostu, v L nadstropji. >
Suplentura.
Na o. kr. učiteljskem izobraževališči v Kopru je izpraznjena suplentura za zgodovino in geografijo s slovenskim in nemSkim urnim jezikom. Prosilci naj prošnje in dokumente nemudoma pošljejo ravnateljstvu ces. kr. učiteljskega izobraževališča v Kopru (Capodistriu). (637)
St. 629.
Služba vrtnarja.
(622—2)
Na deželnej kranjskoj vino- in sadjerejskej šoli na Slapu pri Vipavi se odda služba vrtnarja. Vrtnar mora biti slovenskega jezika v govoru in pisanju zmožen, razumeti mora popolnem sadjereje, zelenjadoreje iu cvetličjoreje; kdor razumi i čebeloreje in Bviloreje, ima prednost.
S to službo v zvezi je mesečna plača 30 gld., prosto stanovanje in prosta kuhinjska zelenjava za dve osobi.
Postavno kolekovaue, s spričevali zmožnosti previ-dene prošnje pošljejo naj resnično zmožni, pošteni in trezni prosilci do 15. oktobra 1»82 podpisanemu vodstvu.
Vodstvo deželne kranjske vino- in sadjerejske šole na Slapu pri Vipavi,
v 25. dan septembra 1882.
1 C. Dolenc,
vodja.
Kupčij sli a premem ba. j
S'    N N
Udano podpisani dovoljuje si velečasti tim p. n. naročevalcem, pa tudi p. n. občinstvu s tem preponižno naznaniti, da jo do sedaj pod firmo
B. SCHITNIK & KUNST
obstoječo trgovino s čevljarskim blagom v Ljubljani z aktivi in pasivi njenimi prevzel od svojega dosedanjega družnika gospoda Jani«ju Ncbitnika po prijateljskem dogovorjenji v samo svojo last in jo bo pod svojo lastno firmo
nespremenjeno nadaljeval.
Najvljudneje zahvaljujoč se za več ko lOlctno tako obilno zaupanje, so podpisani leno priporoča za daljna blagovoljna naročila z zagotovljeujera, da si bo vedno marljivo prizadeval, z zares dovršenimi izdelki in nizko ceno opravičiti vanj stavljeno zaupanje.
Prečastitim damam in gospodom naročevalcem se še jedenkrat priporočam
z največjim spoštovanjem
^VloJx;ij  I i liliji.
trgovina 8 čevljarskim blagom v Ljubljani, Judovske ulice at. 4.
Dobro preskrbljena zaloga gotovih čevljev zajame, gospode in otroke je vsakemu na ogled in izbér
(634—2)
a «
I s? 3
m v I ?
•5 S iSL
IB oP
BS       © »
S *
3 3
0 ca "C1
?\ a
1 I i
SO trn
O "
G~
Is'm
Ii
es F 2.
I I 2
•un g
rs m
(JCj CO ■t Si
B
n *■
2 S1
S J
tO
td »
g S
B
C
I
* I
i -
oq I f g
rt ce
O PT
I   ', I i "-t
o Ü
~a
ISK CO P rt
— O*
„. rt) N 3
g« I*
r" rt
I I
S?w
WS
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
r
DUNAJ.
VeliJkaiiL^l*«.
Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer so jo na Bto-tine delavcev izselilo, ts«ko da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Washing-toiiHke žepne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljoširane ter so amerikanBkega sisttma.
Vse ure so natanko remisirane ter garantu)emo za vsal»» uro pet let.
V doka« gotovega jamstva in stroge solili nosi i. prevzemamo h tem dolžnost javno, da vsako ueprislojeeo uro nazaj vzamemo in z drugo zamenjamo.
1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kožici navijajo brez ključa, s kristalnim okro-vom, izveduo uataueuo regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, me-daljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le jtfl. 10.20.
1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emaili-l.inuni kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno na sekuude re-pasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
1000 komadov ur na valje (cylinder-uhr) v giljo-širauih okvovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino re-pasirane, z verižico, inedaljonom, in bar/umiBtim etuijem, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60
1C00 komadov ur ne sidro (anker-uhr) od pravega 13lotnega srebra, odol»rem'ga od e. kr. de» narnrga urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40.
650 komadov ur za dame od pravega 131otnega srebra, odobrenega od v. kr. denuruega urada, tekočih na H rubinih, elegantno in najfi-neje pozlačene, pridjana je tudi benecijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gl. 28, zdaj pa samo gl. 15.
lOOO komadov 'VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenutek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teb ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 16.
lOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlčfta za gospode ali gospč, preje gl. 100 zdaj gl. 40.
650 komadov ur za stene v finem email-okviru in z bilom, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75.
660 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota.
Naslov:
ihren-Ausverkauf
der
Uhrenfabrik Fromm,
Wien, Bothcnthurmstrassc Nr. O, Parterre. (609—2)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armic.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".