C Ček. račun: Ljub« liana 8L 10.650 m 10.349 za inseiatej Sarajevo Atv. 7561, Uprava: kopnar-leva 6, telefon 2993 Izhaja mak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Naročnina mesečno 25 Din, za inozera-«tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je r Kopitarjevi aLb/Ill Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 299<», 2994 in 2050 Letos je hladno poletje. Neprestano deževje povzroča, da je zrak redno vlažen zemlja nepo-sušena, kljub solncu, ki od časa do časa pripeka. Ne mine jutro, da se ne bi dvignila nad ljubljanskim poljem vsaj rahla meglica, in davi v ranih urah, je nad Ljubljano, še bolj pa nad bližnjo okolico visela koprena meglice. Šele mnogo pozneje, ko eo ruševine ponesrečenega letala že pokrivale nesrečne žrtve, so se oblaki razgrnili ter se je megla razbežala in je posijalo solnce. Tudi nad letališčem je bila rahla megla. Davi okrog petih so izvlekli delavci v letalskem hangarju na polje svetlosivo, srebrnolakasto letalo z znamenjem JU-SAP, da bo čez pol ure, kakor vsak poletni dan, zopet odletelo proti Sušaku, noseč tja potnike uživat čare Jadranskega morja in njegove obale. Upravnik civilnega letališča dr. Rape pregleda potnike: na mestu so: mlad gospod mirnega vedenja, toda očitno radosten nad svežim jutrom in veseleč se lepe prijetne vožnje, ki ga čaka. Bil je to mladi ljubljanski odvetnik dr. Adolf Korče. Bili sta tu še dve potnici srednjih let, toda še obe mladostni in sveži, učiteljica Stana K a n t e in učiteljica Tilka Pivko. Nihče teh treh ni poznal drugega, seznanili so se šele na letališču. Na letališču pa je bil tudi resnejši gospod, ki pa se ni nameraval odpeljati, namreč g. Ivan Orel, knjigovodja pri Šarabonu, ki pa je na letališče spremil le svojo svakinjo, sestro svoje žene Tilko Pivkovo. Manjkata še dva potnika, namreč Berlinčana dr. Horn in gdč. Briig-1 a c h e r j e v a, ki sta prav tako, kot prvi trije, rezervirala svoja sedeža v letalu. Po telefonskem razgovoru izve potnik, da sta oba Berlinčana zaspala v hotelu »Union« ter zato zamudila potniški avtobus. Hitro gre avto po n.ju v Ljubl]ano in ju čez četrt ure pripelje. Oba Berlinčana, opremljena s kovčegi, vstopita v letalo, ki je sedaj polno. Zasedenih je vseh pet razpoložljivih sedežev. V,sedeta ee še pilot Jarošenko in radiotelegrafist mehanik Anušič. Po običajnem vrtenju propelerja ee letalo dvigne in se v krogih spusti nad letališče ter zaplove v smeri proti jugozapadu, tja proti Bizoviku, da se tako izogne golovškemu hribovju. Opazovalci poslušajo ropot motorja. G. Orel se vsede na avtobus, da se odpelje v Ljubljano, poprej pa še sliši, kako motor naenkrat utihne. Ne zasluti ničesar ter se zato odpelje. Toda letalski strokovnjaki na letališču zaslutijo nekaj nevarnega: letalo je ali pristalo, ali pa se mu je pripetila nesreča. Upravnik letališča poročnik N e ž m a h se je takoj vsedel na motorno kolo ter oddrvel v smeri, koder je letelo letalo. Ko pridrvi skozi vas Spodnjo Hrušico, se zasliši vpitje žensk in nasproti mu pridejo kmetje, ki povedo, da leži na 40 m visokem griču, poraščenem z redkim gozdom, sMo letafo Nežmah drvi z motorjem navzgor po strmi gozdni poti. Nazadnje mora izstopiti ter peš stopiti do nesrečnega kraja, kjer opazi strašen prizor. Sredi gozda, tik pod vrhom griča, je ležalo strto letalo, nekdaj ponos ljubljanskega neba, okoli njega kupi razbite prtljage, pod letalom pa krvava trupla ponesrečencev, kroginkrog letala pa je bila velika luža krvi. Poročnik Nežmah je takoj vedel, da ni prav nobenega upanja, da bi še kdo živel, toda ta- Stanu Kante Dr. Adolf Korče Tilka Pivk Ljubljana, dne 15. julija. Davi ob 5.45 je pri Hrušici pri Ljubljani iz dozdaj še neznanih vzrokov potniško letalo, namenjeno na redno pot na Sušak, treščilo v gozdu na tla in se popolnoma razbilo. Letalo je vodil pilot Jarošenko, kot mehanik mu je bil dodeljen telegrafist Tomo Anušič. Potniki so bili sledeči: ljubljanski odvetnik dr. Adolf Korče, učiteljica Tilka Pivk iz Čateža nad Veliko Loko, učiteljica Stana Kante iz Ljubljane, in dva berlinska izletnika dr. Viljem Horn, zasebni znanstvenik, ter Anny Briiglacher, rodom iz Hamburga. Vsi potniki, pilot in mehanik so mrtvi. Na kraj nesreče je takoj prišla sodna komisija, da začne preiskavo o odgovornosti za katastrofo. Zaenkrat trdijo strokovnjaki, da je katastrofo povzročila jutranja megla, ki je pilotu vzela možnost orijentacije in se ni dvignil dosti visoko, da bi bil mogel preleteti Golovec. Vsa naša javnost, ki io je katastrofa strašno potrla, nestrpno pričakuje izida preiskave, ki jo želi najbolj strogo, ker tako zahtevajo nedolžne žrtve nesreče, kakor tudi ugled naše države. koj je poklical na vse strani pomoč. Kmalu so prišli orožniki, vojaki, častniki z letališča ter številni drugi funkcijonarji. Z vseh strani pa so pričeli drveti tudi na kraj nesreče ljudje. Naval ljudi V dobri pol uri se je ozka cesta, ki vodi od Stepanje vasi proti Hrušici in dalje proti Bizoviku, spremenila v eno samo tekočo reko, po kateri so švigali .službeni in zasebni avtomobili, motociklisti, kolesarji, mnogo pa jih je bilo tudi peš. Od ure do ure je bil naval večji ter je šele proti poldnevu nehal, toda ponovil se je že popoldne. Tisti, ki se jim je mudilo na delo, ki so že v zgodnjih jutranjih ura hvedeli za strašno nesrečo, so šli pogledati ako so le mogli. Z bliskovito naglico se je razširila vest tudi po Ljubljani in zjutraj so peli na vse pretege telefoni, ljudje so nadlegovali uredništvo »Slovenca« in »Slovenskega doma«, tu pa smo jim morali potrjevati žalostno vest. Imena ponesrečencev Že takoj po nesreči so bila ugotovljena imena ponesrečencev. Bili so to navedeni dr. Adolf Korče, učiteljici Tilka Pivk in Stana Kante, pilot Mihajlo Jarošenko in mehanik Tomo Anušič. Berlinčana sta bila dr. Viljem Horn, arhitekt in zasebni znanstvenik, rojen 1. 1875, doma iz Berlina in 39-letna i Ana Briiglacher, rojena v Hamburgu, toda stanu-I joča v Berlinu. Trupla so bila strašno razmrcvar- jena. Niti eno truplo ni ostalo celo ter eo nekaterim manjkale roke, ki so ležale stran drugim noge, pilotu Jarošenku pa je od trupla odpadla glava. Sodna komisHa Orožniška postaja v Štepanji vasi je takoj obvestila o nesreči državno tožilstvo in tudi mestno policijsko upravo. Šef državnega tožilstva g. Vilko Lavrenčak je takoj odredil sodno komisijo. Tvorili so jo državni tožilec dr. Hinko Lučovnik, preiskovalni sodnik g. Lojze Zalokar in zapisnikar g. Zupančič, ki je bil svoječasno tudi izvežban v pilotski šoli. Izpred justične palače se je sodna komisija skupno s policijsko odpeljala v zelenem Henriku. Na lice mesta je komisija prišla okoli 9. dopoldne. Med silno gnječo kolesarjev in pešcev si je moral avto zelenega Henrika delati pot. Nastala bi bila kmalu nesreča. Ko je avto kratko ustavil, je zadaj priletel z vso močjo neki pregoreč kolesar. Z glavo je butnil v avto. K sreči se mu ni ničesar zgodilo. Ko je sodna komisija prišla v gozd na kraj nesreče, je orožništvo z veliko težavo napravilo red in številno občinstvo pognalo na demarkacijsko črto, s katere ni smel nikdo iti naprej. Štepanjski orožniki so dobili ojačenje iz Ljubljane, pozneje je prišlo vzdrževat red in mir tudi mnogo ljubljanskih stražnikov na kolesih. Namen sodne komisije je bil edini, da je ugotovila dejanski položaj. Nato je odredila, da je mestni pogrebni zavod odpeljal trupla ponesrečencev ali na dom ali v mrtvašnico v Štepanji vasi. Sodna komisija se je nato vrnila domov. Policijska komisija tudi ni imela drugega namena, kakor da jc ugotovila gotove podrobnosti in da je pazila na red. Obdukcija ponesrečencev je bila opuščena. Na mesto je takoj prišel tudi okrajni načelnik za ljubljansko okolico g. dr. Maršič, ki je dajal orožnikom navodila za vzdrževanje reda in ki je prisostvoval ogledu sodne komisije. Policijsko komisijo je vodil pol. sv. dr. Fakin z višjim nadzor ■likom g. Zajdelo, ki je s pomočjo njemu podrejenih organov ugotavljal podrobnosti nesreče. Zanimivo je, da je ostala letalska pošta popolnoma nepoškodovana in je bila pozneje izročena v nadaljno ekspedicijo. za polet. Letalo se je dvignilo nad letališčem, napravilo predpisani krog ter nato zavilo v smeri proti Bizoviku. Pri tej vasi se končuje zadnji obronek golov-škega hribovja ter leži Bizovik v dolini, nad katere letalo običajno pluje Danes pa je letalo zavilo mesto tik nad dolino, nekoliko na levo. Očitno zaradi megle pilot ni videl tal ped seboj. V usodni tretji ali četrti minuti po odletu je moral jarošenko najbrž opaziti kakšno napako, bodisi v motorju, bodisi v letalu, ali pa jc morda skušal priti iz megle. Čudno je, zakaj se ni dvignil kvišku, kakor bi moral vsak letalec, ako mu letalo dobro funkcionira, v primeru megle napraviti. Tako pa jc skoraj gotovo, da je skušal Jarošenko pristati kje na bizoviškili njivah, o katerih je dobro vedel, da sc razprostirajo '.od njim. To bi sc mu nedvomno pesrečilo, ako bi zavil le kakšnih 50 m na stran. Tako pa jc najprej rahlo oplazil neki kostanj, nato neko češnjo in ko je videl, da leti tik nad drevjem ter da sc mu bo vsak čas pripetila nesreča, jc v vsej naglici ustavil motor, da bi ublažil sunek, ki ga bo napravilo letalo ob dotiku s talmi. To je bila tista nagla tišina, ki so jo slišali na letališču, ki pa so jo slišali tudi kmetje okoli Bizovika, Spodnje Hrušicc in to nenadno tišino so naenkrat začuli cclo ljudje na Dolenjski cesti. Vse naslednje je bilo le stvar enega trenutku. Letalo je padlo na tnal gozdiček, podrlo tri smreke ter padlo na tla med drevjem. Spodaj pri cesti jc delal nek kmet, ki ic '-koj opnril nesrečo in že so prihiteli prvi ljudje, osrečite/i v letalu niso imeli v prvem trenutku groze niti toliko časa, da bi pričeli kričati in klicati na pomoč, pač pa so žrtev letalske nesreče to že draga letalska katastroia pri Ljubljani Ljubljana, 15. julija. Ljubljansko polje bo zabeležilo današnji datum, 15. julija 1936, v svoji bodoči zgodovini med one tragične dneve, katerim se po strahoti pridružuje le še 12. september 1933. Kakor septembra pred tTemi leti, tako se je tudi danes ponesrečilo na Ljubljanskem polju potniško letalo. Žrtev današnje letalske katastrofe je sedem ljudi, pet potnikov in dva letalca. Na Ljubljano, v katere neposredni bližini se je ta nesreča pripetila, se je vlegla mora groze in presunjenosti, ki je zavladala že ta koj prvo uro, ko se je ta vest po vsem mestu razširila ter šla z vso naglico od človeka do človeka. Šleherni prebivalec mesta in okolice se je .sklonil pred neumljivo veličanstvo smrti, ki je tako kruto zopet zagospodarila nad sedmimi življenji, cvetočimi v polnosti življenja in pred nepojmljivo voljo božjo, ki je tako odločila. Pred poletom v smrt Kako je prišlo do nesreče Pogled na razvaline ponesrečenega letala. Na levi leže ogniti popolrrn., razbite kabine, v sreč vidimo razmeroma še ohranjen del repa, na de,m pa eno izmed koles, ki )c odletelo daleč proc. Pravi vzrok bi vedel edini pilot Jarošenko, temu pa jc za večne čase onemel jezik. La se pa po nekaterih okolnostih približno sklepati na okolnosti. Letalo, ki je bilo lani zgrajeno v Zemunu, so ponoči ua danes prav do jutra popravljali in pregledovali v hangarju. Na letališču so pred poletom vestno preizkusili motor, preden je bil dan znak Pogled od razbitin letala v smer, s katere je priletelo letalo. Neba na desni pred nesrečo ni bilo videti, ker ga je zakrivala v premeru 30 cm debela smreka, k! jo je letf.o gladko odrezalo. V sredi še ena zlomljena smreka, na levi pa ožgano krmilje zagnale krik številne ženske na bližnjem polju, kjer so delale. Po rekonstrukciji dogodka bi se na podlagi posameznih delov, ki so jih našli v gozdit, dalo sklepati, da je letalo hotelo še v zadnjem trenutku zaviti proti polj u, zakaj najprej se je zadelo z desnim krilom ob drevje. Desno krilo se je takoj odlomilo, takoj za tem pa še levo krilo, motor sam pa je skočil zaradi vztrajnosti v poletu še nekaj metrov naprej, kjer je obležal. Na kraju nesreče Nesreča se je pripetila na približno 40 m visokem griču, najbolj zahodnem delu golovškega hribovja. Domačini pravijo temu »nad Carkvenim borštom«, ker je ped hribom neko borovje. Gozd je last posestnika Antona Gregoriča, po domače Levca, iz Spodnje ilrušice, najbližje vasi kraja ne sreče. Najbližja hiša pa je last posestnika škofa. Spričo ogromnega navala ljudstva so orožniki, Očividci o Naš poročevalec se je pogovarjal z nekaterimi domačimi ljudmi, katerih pripovedovanje pa je zelo različno. Nekateri pripovedujejo, da so videli za trenutek plamen nad gozdičkom, ki je švignil iz motorja, drugi pa tega niso videli. Ko je pilot ustavil motor, so se vsi ljudje zgrtfzili. Ženske so zatulile od strahu, ko je med groznim hreščanjeiu padlo letalo v gozd. Nato so ljudje planili v gozd. Ljudje pripovedujejo, da je bila v zraku gosta megla, vendar se je pa v dolini pod meglo videlo še kar daleč. Pretresljivo pripovedovanie g. Orla Povedal je na kraju nesreče, samem, ker ni smel blizu trupla svoje ponesrečene svakinje: Tilka Pivk je sestra moje žene Pavle. Bila je učiteljica v Ca-dežu pri Veliki Loki ter ji je bilo sedaj 30 let. Po rodu je Idrijčanka ter si je vedno želela nazaj v Idrijo. Prosila je že za potiti list v Idrijo, ta pa ji je bil odklonjen. Letos je nameravala na |iočitnice na Baško. kjer ima neke prijateljice, katerim je •že predvčerajšnjim pisala, da pride. Te prijateljice jo bodo danes zaman čakale. Od konca šolskega leta pa do danes je bivala pri meni na Zaloški cesti 1 (g. Orel je knjigovodja pri Šarabon ter ima tam tudi stanovanje). Davi sem jo spremil na letališče. Drugi potniki, kakor dr. Korče in Stana Kantetova sta prišla sama, jaz sem bil edini spremljevalec. Obeh napovedanih Bcrlinčanov še ni bilo, zato se je odhod letala zakasnil za četrt ure. ko sta prišla z drugim avtomobilom. Ko se je letalo končno dvignilo, sem sledil svakinji z očmi, dokler ni letalo zavilo proti Bizoviku. V brnenju letala sem opazil neko neenakomernost, toda jaz sem laik in seveda ne moreni soditi. Mislil sem pač, bodo že strokovnjaki na letališču vedeli. Naenkrat me je presenetila tišina, ko je brnenje trenutno prenehalo. Na tihem sem se začudil, toda mislil sem si, da pač nisem upravičen kaj sklepati iz tega. Nisem slutil, kaj se je zgodilo in morda sem bil edini na letališču, ki ni uganil katastrofe. Gotovo je takrat poročnik Nežmah že vedel in vedeli so tudi drugi, da se je z letalom nekaj zgodilo, toda so mi hoteli prihraniti razburjenje. Vsedel sem se nato v avtobus ter se odpeljal v mesto. Komaj se doma dobro odpočijem, potrka na naša vrata mlekarica, ki je tod nekod doma in ki je že vedela o strašni katastrofi. Povedala nam je strašno vest, čeprav ni sama vedela, da se je ta nesreča pripetila tudi moji svakinji. Z ženo sva za hip onemela in se do smrti prestrašila. Takoj sem odhitel proti kraju nesreče.« G. Orel komaj zadržuje solze. Nato pa nadaljuje: »Pokojna Tilka je bila izvrstno dekle, veselega. živahnega značaja, vneta športnica. Rada je potovala. Tako se je veselila bivanja na morju. V Ljubljani je ena njena sestra uršulinka m. Borgja, v Idriji pa ima, kar je najbolj žalostno, živa še očeta in mater ter dve sestri. En brat pa je geometer Novem Sadu in ena sestra je moja žena Pavla. Taka škoda je tega vrlega dekleta. Tako smo jo imeli radi!« Tudi druga ponesrečenka Stana Kante je bila sorodnica enega izmed navzočih, ki pa je moral povrh tega opravljali še službene dolžnosti. Bil je to policijski komisar dr, Kante, ki ga je seveda globoko presunil pogled na truplo svoje, nekoliko" starejše sestre. Pokojna Stana Kante je bila 35 let stara (rodila se je 17. oktobra 1901 v Šmarju na Goriškem ter je bila saifiska). Po informacijah, ki nam jih je dal njen šolski upravitelj g. lit Grčar. je bila pokoj niča ena najboljših in najbolj sijajnih vzgojiteljic naše mladine. Učiteljišče je dovršila leta 1919 v Ljubljani, nato pa jc službovala kot suplentka najprej pri Sv. Jakobu v Ljubljani. dve leti na Vinici in od leta 1025 II let in pol na Barju. Bila je izvrstna tovarišica svojim tovarišem, izredno marljiva in izobražena. Vodila je šolsko kuhinjo za revne olroke ter učila mladino kuhati. vodila je podmladek Rdečega križa in Jadranske straže na tej šoli. Bila je vseskozi marljiva ter je vsa leta imela odlično oceno. Znala je odlično srbohrvaščino, francoščino, nemščino in italijanščino in seveda tudi slovenščino. Na šoli je vodila čel rt i razred ter je poučevala srbohrvaščino v drugih razredih. En njen brat je policijski komisar, drugi svetnik Poštne hranilnice, ena scslra je poročena z majorjem pri mornarici. Njen oče je bil šolski nadzornik v Kamniku, kjer je umrl leta 1027. mati pa še živi. Pokojna Stana je živela pri njej ter jo s svojim zaslužkom v glavnem vzdrževala. Mater bo izguba hčerke najbolj bridko zadela. Dr. AdoH Korče ■Mladi in agilni dr. Adolf Korče, odvetnik v Ljubljani, ki je 18. februarja lani odprl svojo pisarno na Miklošičevi cesli v bližini palače Vzajemne zavarovalnice, je postal tudi žrtev letalske katastrofe pri Sp. Hrušici. Bil je sin železničarja. Oče mu je umrl pred leti. Že kot dijak je posvetil vso skrb za svojo mater in z napornimi inStrukcijanii si je-gladil pot do boljšega življenja. Sestra Nežika mu .je vodila z vso ljubeznijo pisarno, njej je vse zaupal. Mnogokrat je mater tolažil, da bo na stara leta popolnoma preskrbljena, da si bodo skupaj zgradili |»rijpten dom. kjer naj bi med njimi vladala materinska in sestrska ljubezen. Prejšnji dan je še pozno .na večer urejeval razne zadeve v pisarni. Neprestano je diktiral Odhajal je na oddih. Z jutranjim letalom je hotel odpotovati na Sušflk in od tam na lbib. Samo za nekaj dni. Čakale so ga ie colovf težke pravne zadeve, ki jih je nameraval rešiti po oddihu. Slovo od doma je bilo ležko. Mati mu je govorila' •Ne hodi! Kam greš? Meni je iako luido pri vojaki in pa ljubljanska policija morali napraviti krog in krog kraja nesreče kordon, ki ga niso smeli prekoračiti niti časnikarji. Vendar se je tudi od daleč nudil grozen strašen prizor, ko so polagali trupla v velike in črne krste — oba Berlin-čana so pozneje položili v večje luksuzne krste. Po obrazu sploh ni bilo mogoče niti enega spoznati. Posebno strašen je bil pogled na Jarošenka, ki nui je takoj padla glava raz pilotski jopič, ko so dvignili njegovo truplo. Mlado lice Adolfa Korčeta je bilo v strašnih gubah vse preklano, telo pa popolnoma razbito. Enak je bil pogled na vse tri ženske, na dr. Horna in ua Anušiča. S strahom je množica od daleč gledala, kako prekladajo trupla v krste, ki sta jih takoj dala pripeljati Mestni pogrebni zavod in pa pogrebno podjetje Gajšek. Toda strašnega prizora, ki je trajal skoraj dobro uro, ne bo mogoče pozabiti nobenemu resnemu človeku, kdor mu je bil priča. Obe ponesrečeni Slovenki so pozneje položili v bele krste. Sin ji je tolažil no odvrnil: Mamica! Sem siguren na počitnicah, /.akaj naj bi vam bilo hudo? K sestri obrnjen: Prosim le. pisarno mi vodi! Nujne zadeve brzojavil Vzel je s seboj celo pisma in kuverte. Sestra Nežika ga je davi s kolesom spremila do aerodroma. Vrnila se je in šla na pokopališče pri Sv. Križu* r.a očetov grob. Ko se je poleni vračala, je začula od delavcev klic: »Aoro-plan je treščil v gozd!;... Srce jo je zabolelo. Takoj ji je bilo jasno, da je poslal njen brat žrtev nesreče. Vprav zadnji čas si je odvetnik dr. Korče uredil svojo pisarno. Kol miren in trezen odvetnik je snoval svoje načrte za bodočnost. V odvetniških in pravniških krogih je pokojni dr. Korče užival kol razburit pravnik splošen tigtfd. Marsikomu je ini-poniral s svojim odločnim nastopom ne samo v kazenskih, marveč tudi v civilnih sporih. Dr. Korče .je bil 24>. junija 11*13 rojen v Ljubljani. Vse študije-je z odličnim uspehom izvršil v Ljubljani, ludi univerzo. 1'osvelil se je odvetniškemu poklicu. Kot odvetniški jiripravnik je vršil svojo prakso v Celju, v prvi vrsti pri odvetniku dr. Ogrizku. Zapušča več bratov, eden je učitelj. Njegovo truplo je bilo jin komisijskem ogledu prepeljano na doiii matere Barbare in sestre Nežike v Fugncrjevo ulico. Bodi pokojni žrtvi ohranjen blag spomin! Pilot Mihaflo Jarošenko jc star znanec Ljubljane. Star je bil 40 let ter vozi z letalom že od 1. 1923. Jarošenko je doma iz Ukrajine ter je po revoluciji odpotoval v našo državo. Vedenja je bil mirnega, samozavestnega, kakor vsi ruski pilotje ter je v tem oziru nekoliko spominjal na pred tremi leti ponesrečenega pilota Nikitina. V Ljubljani je stanoval v hotelu »Miklič«. Tomo Anašič Pretresljiva je tudi usoda Toma Anušiča, ki je Srb, doma iz Zemuna. Tudi on je že več let bil tislužben pri Aeroptilu. Bil je odličen mehanik. Lani se je oženil ter mu živi žena v Zemunu BerUnčana Dr, Viljem Horn se je v hotelu Union«, kjer je ložiral, vpisal kot arhitekt iz Berlina, rojen 'pa je 1. 1875. Anny Briiglachcr pa jc navedla za svojo rojstno letnico leto 1897. Rojena je v Hamburgu, stanuje pa v Berlinu. Bila je očitno spremljevalka, morda tajnica dr. Horna. Kakor rečeno, je nameravala Pivkova v Baško, Kantetova je nameravala obiskati svojo sestro, ma-jorjevo ženo v Dubrovniku. Tudi dr. Horn in -njegova spremljevalka sta bila namenjena na morje, dr. Korče pa po poslovnih opravkih. Vomška komisija Z vojaškim letalom je danes prišla iz Zagreba vojaška komisija in sicer jo je vodil poveljnik zra-koplovnega polka, polkovnik Miša Jovanovič, ki sta ga spremljala še dva častnika. Že dopoldne si je ogledal kraj nesreče pomočnik divizij-skega poveljnika general Jovanovič. Popoldne se je pripeljal direktor Aeroputa iz Belgrada Tadja Sonder-mayer prav tako z letalom. Ze navse zgodaj si je ogledal nesrečo župan dr. Adlešič, dalje trgovinski načelnik in predsednik Zveze za tujski promet dr. Marolt ter nekateri drugi predstavniki in zastopniki. Do večera so romali na kraj nesreče nešteti ljudje. Z rednim potniškim avionom ob 18.45 je prišla v Ljubljano vojaška komisija, ki jo vodi podpolkovnik Miša Jovanovič ter direktor Tadija Sonder-mayer. Točni u o Jarošenka in An^šič&i Mihajlo Jarošenko je bil rojen 18. novembra 1893 v Rusiji, je pa naš državljan. Živel je stalno s soprogo v Zemunu Tomo Anušič je rojen 17, decembra 1903 v Bistrici. Lani se je oženil ter živel s soprogo tudi v Zemunu. v Trupla dr. Horna, BHiglachcrjcve, Kantetove, Jarošenka in Anušiča .so bila prepeljana v mrtvašnico k Sv. Krištofu, kamor jih hodi kropit ogromno število ljubljanskega občinstva. Trupli Jarošenka in Anušiča bosta prepeljani v Zemun. Truplo Piv-kove je bilo prepeljano v mrtvašnico v Lconišču ter je ludi deležno ogromnega navala občinstva. Truplo dr. Korčeta je bilo prepeljano na dom na njegovo stanovanje. Nepozabnim žrtvam te strahovite letalske nesreče ohranimo trajen in časten spomin. Padli so kot krvava daritev človeškega stremljanja v osvajanju zračnih višav. Naj bo Bog miloslljiv njihovim dušam! Ponesrečeno Ivtialo je bilo Iriniotorno in enokriluo tipa sSpartan-. Na sebi .je nosilo nznačko .1U-SAP. posebnega imena pa ni imelo, lil ljudski glas gotov že pri prvi nesreči, druga jia je po svojih okoliščinah tako na las podobna jirvi, zraku v naših letalih, si bo odslej, ako je posebno pogumen, vsaj vsako tretje leto oh tem času dobro premislil, naj li stopi nanj. Ker pa so ljudje povečini vse kaj drugega nego predrzni, bo potniška bilanca Aero-puta po vsej priliki odslej zelo žalostna. Sodba inozemstva pa bo, kakor je to navada, še veliko bolj porazna, nego je. domača kritika. Seveda se bo mogla končna sodba izreči šele l;o bodo vse okoliščine personalnega in iiialerijal-nega značaja verodostojno znane, če se bo namreč taka preiskava izvršila z. vso potrebno točnostjo, nepristranostjo in brezobzirnostjo napram komurkoli in čemurkoli. V pričakovanju, da se bo to zgodilo, se moramo ludi mi vzdržali končne sodbe, ako 1)0 la druga nesreča pojasnjena bolj natančno, bolj vsestransko in bolj brez vsakih ozi-rov, kakor se je pojasnila prva. ki je pustila stvari po nesreči precej tako v polutemi, nego so bile pred njo. Na vsak način pa imamo j>ra-vico, da stavimo nekatera vprašanja, ki si jih danes slavi vsak človek med nami, ki se mu razne okoliščine v obratu našega Aeroputa zde čudne, če ne popolnoma nerazumljive. Vprašamo torej, kako da sta bili obe letali pred odleloin preizkušeni in spoznani za |>olet sposobni in kako da se je ta preizkušnja izkazala kot napačna? Ali so te preizkušnje natančne in vestne ali pa se delajo le tako pro forma? Gl^de prve nesreče se še danes trdovratno vzdržuje v publiki govorica, da jiri samem pilotu in mehaniku ni bilo vse v redu in po predpisih, zalo hi bilo dobro, da se pri drugi nesreči brezdvomno ugotovi, kakšno je bilo stanje v tem pogledu. Treba bo ludi z, vso gotovostjo pojasniti. kar gotovo ne bo težko, ali je bilo že davno pred poletom znano, da motorji tega letala niso funkcionirali, kakor je trelia, in da so glede teya imeli vsi listi, ki so za varnost lakih poletov odgovorni, tudi še neposredno pred jioletom svoje, ponjisleke. — Ako je bila nadalje pred pole-! toni taka megla, kakor t ril i prizadeta stran, da si moremo iz, tega.,zadostilo razložiti nesrečo, se takoj vsiljuje vprašanje, zakaj se je polet dopustil, saj megla nad ljubljanskim poljem ni ležala lo-krat prvič in bi si bili tehniški vodje našega Aeroputa v teku treh let lahko pridobili toliko izkušenj, da bi lahko z, .zadostno točnostjo vedeli, kdaj v takem slučaju letalo sme vzleteti, kdaj pa ne. Naj nam vodstvo Aeroputa oprosti, če si dovoljujemo že zdaj izreči' z. največjo verjetnostjo, da smo zadeli pravo domnevo, da je težko izločiti direktno človeško krivdo ali pa krivdo na materi-jalu, če je letalo še na tako veliki razdalje letalo tako zelo nizko nad zemljo, dočim bi vsak pričakoval, da bo v taki megli, če je res bila tako gosta in visoka, letalo skušalo čimprej vzleteti do primerne višine, do katero megla ne sega. Čudno je, da našega podjetja tudi v lem oziru ni izučil prvi slučaj, ko je tudi bila vsega kriva iViegla. Če pa so hibe v materijah! — in to jc v največji meri verjetno, ker so mnoge priče tako v ptvem kakor v sedanjem slučaju trdile, da so videle in slišale znake, ki dovoljujejo zaključek, da so odpovedali motorji, ki niso pravilno delovali, pa da sta se pilota z vsemi silami skušala izogniti nesreči — potem se moramo vprašali, kdo jih je kriv? Eni pravijo, da je letalo, ki se mu je pripetila včeraj tako grozna nesreča, bilo staro in se je uporabljalo na progi Belgrad—-Skoplje, kjer da vzdržuje zveze novo letalo, ki je hilo prvotno namenjeno za naša zračna pota — vodstvo Aeroputa samo pa menda ugotavlja, da je to nesrečno letalo bilo zgrajeno šele lani, pristavlja pa kot nekako opravičilo ali pojasnilo nesreče, da so ga izdelali jio že zastarele m angleškem vzorcu v Zemunu! Naj ho res eno ali drugo, iz. obeh slučajev je razvidno, da tukaj nekaj ni v redu v nabavi ali izdelavi ler uporabi naših letal, ki ne odgovarjajo svojemu namenu in ne liujajo dovolj jamstev za čim sigtirnejši let. In tukaj bi se moral začeti drugi, najvažnejši del preiskave, ki bi moral odpreli jiopoln vpogled v način, kje in kako se naša letala gradijo, pod kakšnimi pogoji in s kakšni ni i metodami se naročajo oziroma nabavljajo in dostavljajo in ali je v tem oziru poslovanje urejeno tako, da je izključen tisti sum, ki se v naši publiki pri takih dogodkih, bodisi v posameznem slučaju upravičeno ali neupravičeno, takoj pojavlja: namreč, ali nima vmes svoje prste tista zloglasna korupcija, ki straši po vsem našem javnem gospodarskem poslovanju. Bog nas varuj, da^ bi mi to trdili glede našega Aeroputa, toda baš zato, da se tako važno zasebno podjetje, ki je tako velikega javnega interesa, zaščiti pred neupravičenimi očitki, je potrebno, da j>reiskava ludi Io točko pojasni z vso potrebno točnostjo in jasnostjo. • Ker imamo režim, ki se temeljito razlikuje od prejšnjih in mu ni trelia imeti nobenih ozirov na nikogar in na ničesar, je utemeljeno naše prepričanje, da se bo druga nesreča, ki jo zopet zahtevala toliko žrtev in toliko škodovala našemu imenu doma in v tujini, nepristransko popolnoma razjasnila in da se ne bo ustavila pred nikomur, v prvi vrsti pa da bo pojasnila ves sistem, ki vlada v Aeroputu. Dasi izgleda neprvovrstnega pomena, pa si vseeno usojaiiio mimogrede postaviti tudi vprašanje, kako da so pri našem Aeroputu nastavljeni, kakor vidimo, povečini inozemski državljani, ker bi morali misliti, da mi sami nimamo nobenih sposobnih tehničnih moči za vodstvo naših letal in za upravo takih podjetij. Na vsak način bo preiskava morala pojasniti tudi jiersonnlno vprašanje pri lem podjetju in ugotovili, ali so vsi, ki zavzemajo tako zelo odgovorna mesta, za to tudi tako usposobljeni, kakor zahteva zal ;on, ler tudi moralno na zadostno visoki stopnji. GBlSiSIE cd 1. (jO S. avgusta 1S3S JUBILEJNI BI ."OD POKROVITELJSTVOM NJ. KR. VIS. KRALJ. ANDREJA (SO "o popusta pa žeieznlcah od 30. lullja do 11. avg. I9i,6) VeSiba sosBstoka m kulturna m'm\ Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmetijska razstava - Fokuanja vin - Velika gasilska razstava in gasilski kongres - Jadralno ln motorno letalstvo - Protl-Plinska obramba - FilateJlstiena razstava in borza znamk Zgodovina - Umetnost - Socilalno akrbstvo - Tulski promet - iona v obrti - Kodna revija - Akvaristična -Kitncerelska - Rolobaraka razstava - Kougresi - Koncerti - Šport - Veseličnl park na razstavišču. Mariborski otoV, najlepše kopališče v Jugoslaviji,,, Ze'cno, romantično Pohorje.,, Gostoljubni, lepi Maribor... Kss VBbtfoi Bled, 15. julija. Danes je bila zadnja svečana seja gospodarske konference Balkanske zveze. Kmalu po pol 12 so se začeli zbirati delegati v vili, v kateri je konferenca ves čas zasedala. Seja se .je pričela okrog tričetrt na 12. Otvoril jo je šef jugoslovanske delegacije dr. Predič, ki je imel ob tej priliki na navzočne naslednji govor: »Gospodje! Danes končujemo naše delo. Prt dni prijateljskega razpravljanja nam je zadostovalo. da rešimo nekatera gospodarska vprašanja. Za časa prejšnjih dveh zasedanj so se vodili razgovori o vsesplošnih stvareh, seilaj pa smo prešli na ustvaritev teh razpravljanj. Kakor sem rekel, razprava je Ivila |irežota z željo, da sc med seboj kar najbolje sporazumelim, da pride ined nami do sporazuma, ki ho pravilen z,a nas in za vse, in da utrdimo že itak tako močne vezi. l;i nas spajajo. Jaz hi želel, da hi isti duh vladal tudi v dvostranskih razgovorih, ki so bodo takoj začeli ined posameznimi državami Balkanske zveze. — limim št: eno željo, da jo izrazim, in to je, da je treba ostali v stiku tudi med dvema zaporednima zasedanjema pri izvrševanju dela, da hi se Svetu omogočilo, da raz,vije še večjo delavnost kot dosedaj. Hvala za Vašo prijateljsko sodelovanje in želim Vam srečno pol!« Predsedniku so navz.očni priredili lep aplavz, nakar se je dvignil predsednik turške delegacije Beli Arbel ter spregovoril: »Gospodje! Mi smo Vam zares hvaležni za veliko prijateljstvo, ki ne sme prenehati nikoli več mod nami. Četrto zasedanje gnspnilnrske konference je poteklo med liajprisrčnejšimi razgovori. Ako smo kdaj naleteli na kakšno tehnično tež kočo, imamo pravico, da si čestitamo, da smo prešli preko nje v popolnem sporazumevanju, zahvaljujoč se duhu razumevanja in solidnosti, s katerima so vse nacionalne sekcije prežete. Vendar hi se pregrešili, g. predsednik, ako ne hi povda-rili posebej vloge, katero ste Vi igrali in s katero sle pripomogli do uspeha našega delu. ki ste nam ga olajšali v vsakem oziru i Vašo ljubeznivostjo, prijaznostjo in pripravljenost jo. kar jc najboljši dokaz sloge. Tako tudi ne veni, kako bi sc zahvalil za tako iskreno gostoljubje, ki nam go jc nudila jugoslovanska delegacija vsak trenutek. Vi ste nam to naše bivanje napravili tako prijetno, tla ga bo vsak od nas ohranil v najlepšem spornimi. V ostalem gre največja zasluga Vam. golimi predsednik in Vašim sodclr.vrcni. ki sc trt: itite. da dosežete najlepši uspeh pri delu za zbliža nje i u mir,« e konference Konferenca je bila končana točno ob 12. Nalo je dr. Predič dal časnikarjem nekatere informacije in komunike o delu gospodarske konference. Danes se člani delegacije odpeljejo najprej v Ljubljano, kjer bo v hotelu »Union« banket, nato pa nadaljujejo pot proti Dalmaciji, kjer si bodo ogledali naša primorska letovišča. Mislimo, da bodo ohranili Bled, ko smo jim nudili, kar smo mogli, v najlepšem sjioiiiiiiu. Beigrafslte vesli Belgrad, 15. julija. AA. Predsedstvo industrijske, trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu je poslalo ministrstvu za trgovino in industrijo spomenico, v kateri prosi, naj pri ravnateljstvu za pomorski promet ustanovi poseben pomorsko-trgov-ski svet. Naloga sveta bi bila posvetovalnega značaja. Rclgrad, 15. julija. AA. Z odlokom kmetijskega ministra je podeljena podpora v znesku 10.000 dinarjev kmetijski vzorni in nadzorni postaji v Zagrebu. Podpora je namenjena terenski proučitvi biologije maslinove mušice na našem Primorju. Olimpijska reprezentanca kolesarjev določeno Vsa športna javnost bo z veseljem pozdravila, da je Jug. kolesarska zveza na pritisk dnevnega časopisja in z oziroin na kontrolo Jugoslovanskega olimpijskega odbora le izbrala za Berlin liste vozače. ki so si to z uspehi na vseh treh kvalifikacijskih tekmah priborili. Tokrat se zveznim funkcionarjem ni posrečilo izolirati tekmovalce, ki so ji • neljubi in postavili »svoje- ljudi v reprezentanco. V ponedeljek je imela zveza sejo, na kateri je odločila reprezentanco takole: Moštvo sestavljajo Prosinek Avgust (Slovenec iz Brežic, član 11KB, Zagreb), Gartner Franc (Ljubljanica) in tVkovič Drago (Gradjanski, Zagreb). Rezerve: Erdelli Danilo (Fortuna, Belgrad) in Valant Ivan (Hermea, Ljubljana). Pomožni vozač Pokupec Josip (Gradjan-ski, Zagreb). Odpotujejo pod vodstvom tehničnega referenta zveze Sekuliča 27. t. m. Tekmujejo na nrogi 100 km s skupnim startom, sicer šele 10. avgusta, toda morajo prej vsaj trikrat prevozili progo. Na olimpija-di tekmuje 33 narodov. Po izjavi iehn. referenta morejo naši vozači doseči mesto ined prvo šeslo-rico, ker so odlično pripravljeni. j^ŽupnifeF^ V soboto 4. julija je umrl v Gorici v bolnišnici usmiljenih bratov mnogim duhovnikom v Sloveniji velik zanec. župnik v Levju na Kanalskem Klanjšček Frančišek. Pokojnik je bil velik prijatelj in dobrotnik ubogim dijakom prav v vsakem oziru. Marsikateri uradnik z Goriškega doma, sedaj pa v dobri in imenitni službi v Jugoslaviji, se ima vprav pokojniku zahvaliti, da se je izšolal. Pokopal ga je v Števerjanu kanonik msgr. Berlot — poslovil pa se je od njega ob grobu msgr. Bele. Na smrtni dan bi bil moral imeti škofovo vizitacijo — a upamo, da je prav ta dan vizitacija dobro izpadla in da je bil dobri g. Franc imenovan za pravega svetnika. Faniovshi tabor na Urški gori Kakor smo že poročali, bo v nedeljo 10. t. m. na Uršlji gori fantovski tabor za dekanije Dravograd, Mežiška dolina, Stari trg in Šaleška dolina. Spored tabora je naslednji: V soboto 18. t. m. popoldne prihod fantov na goro. Ob 20 večernice v cerkvi sv. Uršule. Po večernicah kres, kjer se bodo prepevale narodne pesmi. V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj se bo po potrebi spovedovalo. Sv. maši bosta dve: ob 6., druga, glavna, pa ob 8. s pridigo in skupnim sv. obhajilom. Okrog 7 sestanek zastopnikov vseh udeleženih župnij. Po drugi sv. maši bo fantovsko zborovanje pred cerkveno hišo. Govorila bosta gg. prof. Ivan Prijatelj in Mirko Geratič iz Maribora. Po zborovanju prosta zabava in okrog 13 popoldne razhod. Vljudno vabimo vse može in fante iz vseh štirih navedenih dekanij. da se v polnem številu udeležijo tega našega tabora. Odpravile zobni kameni Rešite se skrbi! Vsako jutro -vsak večer vzemi SARGOV Zborovanje JRZ v Šmartnem pod Šmarno goro V nedeljo 19. juniju popoldne ho v šmartnem pod šmarno goro veliko zborovanje JRZ, ki ga pri-! reja nndotnu krajevna organizacija s sodelovanjem ! organizacije JKZ za poljanski okraj v Ljubljani. ' Vsi somišljeniki in pristaši dr. A. Korošca iz Ljub-, ljane in okolice, zlasti pa iz šmartinske občino, j iskreno vabljeni! Ljubljana v borbi proti prahu Slike o letalski katastrofi Trije lavantinski zlatomašniki Maribor, 16. julija. Danes obhajajo v lavantinski škofiji kar trije ugledni duhovniki zlatoinašniški jubilej. Dne 16. julija leta 1886 je bilo v mašnike j^svečenih pet gospodov, od katerih so naslednji trije doživeli petdesetletnico duhovniškega delovanja: Jožef Čižek Zlatomašnik Jožef Čižek, dekan in častni kanonik v Jarenini, se je rodil 21. oktobra 1864 na Pilštajnu iz res prave krščanske in zgledne rodbine, ki je dala tri duhovnike, od katerih živi samo še g. jubilant. Frančišek je bil misijonar, je zgodaj umrl in je pokopan v Rimu. Drugi brat Lojze je bil dekan in župnik v Slovenjgradcu in je umrl pred par leti. Jareninski gospod kanonik je pri |xslni moči in vrši pastirsko službo obsežne jare-ninske župnije. Znan je kot neustrašen narodnjak, saj je moral radi narodnosti med vojno okusiti tr|> ljenje ječe v Gradcu. Po vojni je med prvimi oskrbel župni cerkvi nove zvonove in je tudi cerkev dal lepo prenoviti. Daleč naokrog je znana njegova gostoljubnost. Med sobrati in verniki uživa sloves gorečega in za čast božjo vnetega dušnega pastirja Za njegove velike zasluge, saj že deluje v Jarenini 38 let,' ga je odlikoval škof z imenovanjem za častnega kanonika in kralj z redom Sv. Save IV. stopnje. Jernej Frangež G. župnik in konzistorijalni svetnik J. Frangež je tudi kot zlatomašnik v dušeskrbju pri Sv. Marjeti ob Pesnici, kjer bo slavil prihodnje leto 40-letnico župnikovanja. Rodil se je 8. marca 1850 v Framu. G. jubilant je v dolgih letih mnogo storil za olepšanje hiše božje, veseli se obče priljubljenosti in je na glasu kot izboren katehet. Svetnika Fran-geža poznata Maribor in okolica radi njegove lju- beznivosti in izredne gostoljubnosti. Zlati mašniški jubilej bo obhajal, obdan od svojih ovčic, ki so mu udane od srca in so ponosne, da jih vodi |>roti večnemu cilju tako odličen, zgleden in goreč pastir. Jubilantu je podelil škol naslov konzistorijal-nega svetnika in od kralja je prejel red Sv. Save IV. stopnje. Martin Ulčnik Tretji letošnji zlati jubilant je g. Martin Ulčnik, vpokojeni župnik pri Sv. Florjanu v Doliču. Rodil se je 20. oktobra 1860 pri Št. Petru pod Svetimi gorami. Njegov že rajni brat je bil župnik na Rečici. Gospod zlatomašnik je oskrboval kot dušni pastir Sv. Florjana od leta 1898 do pred enim letom, ko je stopil v |x>koj, v katerem pa je še vedno pridno na delu za večni blagor šentflorjanskih fa-ranov, katerim je bil župnik toliko let G. Martin je goreč ter zgleden duhovnik. Radi občudovanja vredne skromnosti je ostal župnik na enem mestu, kjer mu je vse vdano, ga ljubi ter spoštuje kol požrtvovalno delavnega duhovnika iti zaslužnega javnega delavca. Zglednim slovenskim duhovnikom tudi »Slovenec« k lepemu jubileju iskreno čestita in jim želi, da bi še obilo let preživeli v zdravju in zado-voljnosti. Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna FranzOosefova grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3_4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josei-ovo vodo. Ogl. res. S. br. 30174/35. škropilnih avtomobilov in vsled tako povečanega mestnega okoliša morajo ti avtomobili mnogo hitreje hiteti iz ulice v ulico, da morejo vsaj najbolj prometne ulice večkrat na dan nekoliko oro-siti. Leta 1932 se je z enim avtomobilom pri navadnem osemurnem dnevnem škropljenju poškropilo 30—35 km cesta, danes pa jih je treba v istem času poškropiti do 60 km. Seveda pa je tako pospešeno škropljenje mnogo pomanjkljivejše in nekaj ur, odkar je odbrzel škropilni avtomobil, se na ulici že vzdigne prah in pritožba s strani meščanov je že tu, črno na belem v kaki pisarni magistralnih uradov, v časopisju ali pa vsaj pri tem ali onem gostilniškem omizju. Da pa kljub povečanemu številu za škropljenje potrebnih km morejo priti na vrsto vse važnejše ulice in trgi, je bilo treba čas škropljenja podaljšati celo na 14 ur dnevno. Ker pa stalno uslužbenih vozačev ni dovoljeno zaposljevali preko 48 urnega delavnika, je treba večkrat najemati sezijske vozače, kar vsekakor avtomobilom ni v korist, ker človek, ki ima kako pripravo samo od časa do ča.sa v rokah, gotovo ne pazi nanjo s tako skrbnostjo in vestnostjo kakoT kdo drugi, ki je stalno pri njej. V teh okoliščinah mora torej mestno cestno nadzorstvo skrbeti, da tudi v dneh največje vročine in suše po Ljubljani ne bo prahu. Vmes pridejo še razne prireditve, slavnosti in obhodi, tako da je treba vrstni red škropljenja stalno izpremi-njati, čeprav se dan na dan množc prošnje, naj hi se vsaka ulica škropila vsak dan ob določenih urah. Po vsem tem pa je razumljivo, da takim prošnjam ni mogoče ustreči, ker se mora ccstno nadzorstvo stalno bali, da bo kakega najbolj vročega in suhega dne odpovedal ta ali oni avtomobil, ki se je naveličal tega neskončnega službovanja najprej v vojaški, sedaj pa še v civilni službi. Sedanji mestni župan g. dr. J. Adlešič jc takoj ob svojem nastopu opazil, kako pomanjkljive so vse te priprave in kako malo morejo ustrezati tudi skromnim potrebam ljubljanskega meščan,siva. Zato je kmalu začel akcijo, da se nabavi nekaj novih škropilnih avtomobilov in je že pozval nekatere tvrdke, da slavijo svoje ponudbe. Tvrdke, ki izdelujejo sicer zelo moderne in porabne škropilne avtomobile in cestne valjarje, so res ponudile svoje blago, toda dobavni rok je tako dolg, da za letošnji vroči in suhi del leta skoraj ne pridejo v po-štev. Večinoma bi mogle dobaviti škropilne avtomobile šele proti začetku septembra, ko najhujša stiska že mine in more, v jesenskih lednih tudi dosedanji park zadostovali zmanjšanim potrebam. Zato bodo novi škropilni avtomobili prišli na ceste šele z naslednjim poletjem, medtem pa bodo tehnični strokovnjaki, finančni odbor in odbor z;< oceno nabavk vprašanje mogli še bolj temeljito proučiti, ua do denar, ki ga bo treba šteti v ta namen iz mestne blatfajne (približno 350.000 Din za škropilni avtomobil), res plodonosno naložen. Uslužbenci pogrebnega zavoda zapirajo krslc s ponesrečenci Krsie s ponesrečenci čakajo na prevoz Rep razbitega 'letala. Na levi črno ogrodje krmilja, ki je edino bilo v plamenih. V sredi spredaj leži popolnoma razbit motor, ki je odletel s krila. Samo kratek kos popolnoma razbitega propelerja se še drži osi Stavka pri g Kakor znano, zaposljuje kr. banska uprava v litijskem okraju kakih 400 brezposelnih delavcev pri gradnji novih cest, tako na Trebeljevskem klancu 170, kjer končujejo novo banovinsko cesto Ljubljana—Litija—Radeče in kjer je dela še za letos; pri razširjenju ceste Moravče—Kandrše— Izlake, s katero hočejo dobili boljšo cestno zvezo z Moravško dolino, je zaposlenih okrog 70 brezposelnih; da se pa zaposlijo brezposelni iz Zagorja in Trbovelj, so pričeli pred kratkim z gradnjo nove cestne zveze med Zagorjem in Trbovljami čez Slačnik, tako da pride ta nova cesta pri Bevškem na trboveljsko banovinsko cesto. Tu pa je zaposlenih okroglo 160 brezposelnih, ponajveč bivših rudarjev. — Vsa ta dela se plačujejo iz bednoslnega fonda ter je od ministra za socialno politiko predpisana mezda. Tako so plačevali delavce pri Trebeljevskem klancu po 2.75 Din na uro, v Kandršah in na Slačniku po 2.50 Din. Ker je cestno delo posebno v vročini zelo naporno in težko, zaslužek pa je bil res zelo pičel, so 3. julija delavci na vseh treh progah priCeli stavkati. 6. julijn se je zglasila deputacija delavcev, in sicer za kandrške Klopčič Alojz, za trebeljevske Po-ženel Franc in zn zagorske Sluga Jože, na banovini, kjer so bili sprejeti od g. podbana dr. Stanka Majcna, kateremu so razložili težak položaj cestnega delavstva ter predložili svoje minimalne zahteve. Vodila so se potem še pogajanja, pri katerih je sodelovala tudi delavska zbornica. Go- cest končana spod podban je v polnem obsegu uvidel upravičenost teh delavskih zahtev ter je delavski depula-ciji obljubil vso svojo pomoč. Predlog za zvišanje delavskih mezd je bil nato predložen ministrstvu v Belgrad, ki je z ozirom na utemeljene razloge pristalo na delno povišanje dosedanjih mezd. Včeraj je dobil okrajni načelnik v Litiji od g. podbana telefonicno sporočilo, da so delavske zahteve na podlagi ljubljanskega sporazuma med podjetniki in delavci z dne (i. julija sprejele. Takoj so bili o tem dejstvu obveščeni delavski zaupniki, ki so še v teku dopoldneva obvestili vse stavku-joče, da je stavka končana, ker je dosežen popoln sporazum ler prično s cestnimi deli v četrtek, dne 16. julija, zjutraj. — V splošnem so se delavske mezde povišale za 50 par pri uri ali za 4 Din na dan. Tako bodo odslej prejemali delavci pod 20 leti po 3 Din, nad 20 let 3.25, zidarji po 4.25 in 5, minerji 3.50, strelni mojstri pa 4.50 Din na uro. Tako jc končana 14 dnevna stavka naših največjih trpinov, brezposelnih delavcev, ki povečini nimajo prav nobenega imetja in so tudi družinski očetje. Kr. banska uprava se jo ves čas stavke trudila, da bi so stavka čimprej končala ter gre vse priznanje in zahvala uvidevnosti in dobri volji g. podbana dr. Majcna. Na drugi strani se pa mora priznati stavkujočim, dn za časa stavke ni bilo niknkih incidentov ier so sc delavci vedii strogo disciplinirano. Ljubljana, dne 15. julija. Prah v vročih poletnih mesecih je vsem mestnim občinskim upravam eno izmed najbolj neprijetnih vprašanj. Celo poletje je treba večkrat na dan poškropiti vse ceste, trge in ulice, pa se bodo še meščani pritoževali, da vsaka sapica ali vsak nekoliko hitrejši voz vzdiguje cele oblake prahu, ki nadleguje ljudi in skozi okna sili v stanovanja in pisarne. Za škropljenje pa je treba precej tehničnih priprav in izvežbanega osebja in poleg tega še dobre organizacije, da v teku dneva pridejo na vrsto vse s prahom obložene prometne žile. Še nekaj let po vojni so bile potrebe po škropljenju cest in ulic po Ljubljani kolikor toliko skromne. Zadostovalo je nekaj preprostih hidran-tov in nekaj sto metrov cevi. Spočetka se je počasi in komodno prepeljaval po še napol čitalniški Ljubljani voz z velikim sodom, ki je s tistimi litri vode držal prah pri tleh. Pozneje so to delo pasjih dni prevzeli večji škropilni vozovi s cisternami, ki jih danes kot spomin ne nekdanje čase, vidimo še tuintam, zlasti pri škroplenju ob utrjevanju novih cestišč, preden pride nanje parni valjar. Leta 1919 pa je ljubljanska mestna občina podedovala od vojaške oblasti nekaj že več ali manj rabljenih avtomobilov, ki jih je mestna pristava nekaj let pcianeje preuredila v škropilne avtomobile. Do leta 1929 je na ta način mestna občina dobila 6 škropilnih avtomobilov, ki imajo povprečno po 3 do 4 kub. metre kotlovne vsebine in motorje s približno po 35 HP. To je vse, kar more ljubljanska mestna občina poslati v boj proti prahu. Bivša samostojna občina Moste ima še svoj 6 cilindrski škropilni avtomobil z 2 in pol kub. metra kotlovne vsebine, ki pa si baš zaradi svoje neznatnosti ne upa bliže proti mestu. Ljubljana pa je med tem silno hitro rasila in vedno več je bilo cesta, ki jih je treba dnevno po večkrat škropiti. Še leta 1919 so bile vse take ceste in ulice skupaj dolge komaj 100 km, leta 1923 je ta dolžina vsled novih ulic na Mirju, v Rožni dolini, za Bežigradom in v Sp. Šiški narasla že na 147 km. Ob priključitvi so bile te ceste in ulice vsled novih ulic v svetokrižkem okraju skupno dolge že 178 km. S priključitvijo okoliških občin 1. 1935 pa je ta dolžina poskočila na 350 km. Tako je skozi v.seh zadnjih 10 let vztrajno rastla dolžina prometnih žil po mestu, za škropljenje pa je na razpolago še vedno isto število škropilnih avtomobilov z isto tehnično dovršenostjo, oziroma pomanjkljivostmi kakor pred 10 leti. Vse te priprave so že dolgo vrsto let neprestano v rabi in kar čuditi se moramo, da jih je cestno nadzorstvo in njegovo osebje tako dolgo ohranilo v takem stanju, da so še kolikor toliko porabne, čeprav so bile v nekaterih vročih tednih včasih iuai po 14 ur na dan na cesti. Vsi pa vedo, da to stanje dolgo ne bo več vzdržno. Vsled premajhnega števila Razvaline potniške kabine, ki je vsa zdrobljena. Razločno se vidi, kako je valovita pločevina, iz katere je zunanje ohišje, vsa raztrgana in razcelrana. Spredaj na levi zvito ogrodje naslonjača. Ob teh in pod tem. ruševinami so ležali ponesrečenci. Termalno kopališče L I P I K ozdravi poapnenje žil Drobne novice Koledar Četrtek. 16. julija: Devica Marija Karinelska. Osebne vesli = I e vojaške službe. Odrejeni so na službo v štipsko vojno okrožje peh poročnik Zdenko Meli-koš; na službo v mornariško poveljstvo san. poroCnik dr. Albert Sentočnik; za zdravnika topniško tclin. zavoda mornarice san. stotnik I. razr. mornarice dr. Miliael Nagorni; na službo na brod »Dubrovnik« poročnika korvete Karel Kovačič in Štefan Pust; na službo na brod .Zmaj poročniki korvete Branko Pečovnik, Marjan Gorečan in Val-ter Grego; na službo na brod »livar; poročnika korvete Ciril Šreter in Ivan Plesničar; na službo na brod »Jadran poročnik korvete Branko Ivan čič; za upravitelja san. materijala san. skladišča IV. arm. oblasti nižji san. pomočnik IV. razr. Kazimir Cotič; na službo na brod Jaki poročnik korvete Štefan Lerner; na službo v štab poveljstva rečne flotile — za pobočniške posle poročnik fregate Ladislav Lah; na službo v štab ii. hidroplan-skoga poveljstva poročnik korvete Alojzij Kavšek; na službo v pomorsko obalno poveljstvo poročnik korvete Ivan Loc; na službo v poveljstvo baze rečne flotile poročnika korvete Josip Pretnar in Ilija Goršič i n na službo v hidrografski urad mornarice poročnik korvete Franc Druškovič. Imenovan .je /a drž. mojstra v X. pol. skupini Aladar Urbanek. Senzacija za kopalce TIBIN Novo sredstvo brez masti in olja zanesljivo ščiti pred sončarico in naravnim potom kožo hitro porjavi Mala steklenica 100 gr Din 12-— velika steklenica 200 gr Din 20'— Drogerija Kane, Ljubljana-Maribor — Romarski vlak na Višurje pelje 1. avgusta zjutraj ol) 7.30 z glavnega kolodvora iz Ljubljane. Vlak bo postajal na vseh postajah do Jesenic. Priglasilo so je nad 400 romarjev. Ker se je bati, da bo zmanjkalo spovednikov, prosimo gg. duhovnike, da se po možnosti udeleže tega romanja, katerega spremlja naš nadškof dr. Gregorij Rožman, ki lio imel tudi glavno službo božjo z nagovorom. Baklje za večerno procesijo dobe romarji že v vlaku. Oni, ki so se priglasili iz Ljubljane, naj dvignejo izkaznice pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7 od 8—14. Pri večerni procesiji in pri glavni službi božji bo ljudsko petje ln so bodo pele pesmi kakor ol) evharističnem kongresu. — Počitniška izmenjava jugoslovanskih in češkoslovaških akademikov. Jugoslovansko-češk»slovaška liga je priredila v hotelu »Bellevue« pozdravni večer na čast češkoslovaškim visokošolcem, ki so na počitniški praksi v Ljubljani. Med njimi so trije medicinci in trije gradbeniki, dalje po en gradbenik v Celju in Mariboru, po en medicinec na Studencu pri Ljubljani, v Celju in Mariboru. Razen tega je pri ljubljanski podružnici Narodne banke en češkoslovaški bančni uradnik. Na drugi strani pa je tudi isto število naših visokošolcev na počitniški praksi na Češkoslovaškem- S to izmenjavo se bodo medsebojni stiki gotovo poživili, naši visokošolci imajo pa na ta način priliko, da si izpopolnijo svoje znanje. Vsakemu ni mogoče iti ■■) kopališče. vendar more vsak žrtvovati Din 100"— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENS KO z rdečimi srci! — Občinske volitve. Volivcem onih občili, v katerih se bodo vršile volitve v bližnji bodočnosti, priporočamo knjižico: Za občinske volitve, ki vsebuje: Zakon o volilnih imenikih, Zakon o občinah ter uredbo o sestavi kandidatnih list. Cena 5 Din. Dalje priporočamo tiskovine: Kandidatna lista --komad 1 Din, ter Izjava (za kandidate in namestnike) komad 25 par. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Termalno kopališče na Izlakah pri Zagorju je letos izredno dobro obiskano. Velika udobnost, ki jo nudijo preurejeni kopališki prostori ter točna in dobra postrežba, ne privabljajo le mnogo domačinov, temveč tudi goste iz bolj oddaljenih krajev, zlasti mnogo Hrvatov. Prelzhušena specllalna kozmetitnu tehotina z zajamčenim uspehom ln prijetnim in nežnim vonjem, za katere dobivamo dnevno zahvale. Tahol ustavi Izpadanje las in lači korenine. La3je zraBteJo tudi n« pleSi. Temeljito odstrani prhut, ln vse neugodnosti! Pošillamo po povzetlu steklenica Din 40'— omot in poštnina Din 7— MODERNA KOZMETIKA - SPLIT Ako no' bodete zadovoljni rezultatom, povrnemo denar. — V Službenem listu kraljevsko baneke uprave dravske banovine od 15. t. m. je objavljena >Uredba o izpremembi veljavne uredbe o ustanovitvi osrednjega sklada za sanacijo glavnih bratovskih skladnlc za zavarovanje delavcev in nameščencev v podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone v kraljevini Jugoslaviji^, dalje »Izpremembe in dopolnitve in popravki v nnredbi o preskrbo-vanju nezaposlenih delavcev in nameščencev«, »Pravila o opravljanju izpila za lovskega čuvaja«, »Razglas o razpisu volitev občinskega odbora za nhčinp Domžale. Dvor. Zatrrndor in Žužemberk« in »Objave bansko uprave o pobiranju občinskih davščin za občino Rlod. Črnomelj mosto in okolica, Domžale. Kara v kočevskem okraju, Horjul, Ko-privnik, Križevci, Majšperk in Metlika mesto«, — Pelikan terpentinovo milo za pranje v trdi vodi najzveslejši pomočnik slovenskih gospodinj. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite /lutrai na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«. — V zvezi z novo meščansko šolo v Toplicah pri Zagorju smo v torkovi številki »Slovenca« objavili, da se topliška oseinrazrednica spremeni v šestrazrednico. Kakor pa smo od merodajnih krogov poučeni, ostane v Toplicah še nadalje oseinrazrednica in jo samo v osmi razred vpisanih okoli 40 učencev. TELEFON 27-30 ■■ NINO $LO®A Premiera vesele in razkošne operete Milijonarka se zabava Jazz — petje Ob 19*15 in 21-16 url. humor — Pogrešajo SO letno Uršulo Kopač rojeno Kokalj, že od 28. junija t. 1. Tega dne je bila ob pol 9 dopoldne še v Škofji Loki, odkoder je odšla neznano kam. Pogrešana je majhne postave, slabotna, oblečena je bila v modro-križasto obleko, imela je belo ruto na glavi in črne čevlje, ima melirane laso in na glavi brazgotino, ki izvira od operacije. Drugih posebnih znakov nima. Če ve kdo kaj o njej, se naproša, da sporoči njeno sedanje bivališče uredništvu »Slovenca«. - Da boste stulno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostnO svežost. Maribor □ Z Abrahamom se je srečal ugledni mariborski hotelir g. Franc Zemljič, lastnik znanega hotela »Orel«. Želimo mu ob 50 letnici še mnogo let srečnega in uspešnega življenja. □ Stanovanjski urad Mariborskega tedna. — Kakor vsako leto, bo tudi letos posloval za časa Mariborskega tedna poseben stanovanjski urad. -Nameščen bo v Putnikovi menjalnici na glavnem kolodvoru. Prijave zasebnih stanovanj, ki jih bodo dali lastniki za časa MT na razpolago, sprejema le omenjena poslovalnica Putnika dnevno od 8 Jo 12 ter od 14 do/18 pop. □ Danes pridejo plavali Ilirije. Plavalne tekme na otoku vzbujajo že sedaj vso pozornost Mariborčanov. Če bo vreme naklonjeno, je pričakovati v soboto in neleljo rekordne udeležbe gledalcev. Zanimajo se za tekme tudi Avstrijci ter bodo prišli tudi gledalci iz Gradca. Danes popolne pridejo v Maribor plavači Ilirije iz Ljubljane. — Ilirija pošlje na tekme 35 plavačev in tekmovalcev v skokih. □ Razdelitev razstavn h prostorov. V ponedeljek, dne 20. t. m.1 bo razdelilo Slov. obrtniško društvo ob 14 v Cankarjevi meščanski šoli prostore med razstavljalce, ki se udeleže obrtne razstave na letošnjem Mariborskem tednu. Vsi interesenti naj se te razdelitve po možnosti osebno udeleže. □ Adaptacija vojaških konjušnic. 23. t. m. ob 11 dopoldne se vrši v štabu dravske divizije v Ljubljani licitacija za adaptacijo vojaških konjušnic v Mariboru. Podrobni pogoji so interesentom na razpolago v štabu divizije. Pension Lobnica, Smolif' Ruše Novo, moderno urejeno letovitce. Kopalni bazen Ljubljana 0 V poročilu o francoskem prazniku je po- I motoma izostalo, da je pri polaganju venca pred ilirskim spomenikom zastopal hansko upravo ban-ski inšpektor dr. Ratej, pri sprejemu na francoskem konzulatu pa je med prvimi čestital pomočnik bana g. dr. Majcen. 0 Jubilej g. Cirila Woruiga. Danes slavi gosp. Ciril Wernig, dolgoletni meter »Slovenca«, redek poklic dela. 40 let je namreč že pri črnem poklicu, od tega 13 let v Krajčevi tiskarni v Novem mestu, 27 let pa v Jugoslovanski tiskarni Dolgo let je bil glavni meter »Slovenca«, sedaj pa je meter inse-ratov.- Izučil se je v bivši Mohorjevi tiskarni v Celovcu. Gosp. Wernigu, ki si je pridobil za razvoj »Slovenca« nepozabnih zaslug in še danes opravlja težko delo, kličemo: Še na mnoga lelak KINO UNION TEL. 22-21 [§ Danes poslednjič! Ob 10-15 in 21-15 uri ln simpatična v sijalni veseloigri Ljubka Magda Schnelder (Sreča v hiši) ———————— JUTRI PREMIERA Joseph Schmictovega pevskega velefilma ZVEZDNI UTRINKI © Prnkurist Aleksander Korciiini — sedemdesetletnik. Mladeniško čil in poln vesele vedrosti je dosegel upokojeni .prokurist Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo gosp. Aleksander Korenini svoj sedemdeseti rojstni dan. Luč sveta je zagledal jubilant 1(3 julija 18GG v vinorodnem kraju Sv. Petru pod Sv. Gorami kot sin trdnega posestnika in vinogradnika. Oče mu je sicer namenil kmetsko življenjsko pot, toda sinko, ki je bil zelo nadarjen, ga je prepiosil. da mu je dovolil nadaljevati jx> dovršeni ljudski šoli študije na gimnaziji. Po končanih študijah se je odločil za bančno stroko in je vstopil v banko L. C. Luckmann, iz katere je izšel današnji Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Polnih štirideset let je bil v službi tega zavoda in v letu 1931 je šel kot prokurist v zasluženi pokoj. V zakonu s pokojno zvesto družico Marijo se mu je rodilo petero otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni. Najstarejši sin Aleksander je v finančni službi, Maks je trgovec v Sv. Petru, Josip je inženjer žel. direkcije, Erna je v pošlni službi in najmlajši sin Karel je uradnik Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Jubilant pa ni samo vzor dobrega, radodarnega očela, ampak tudi dober, pošten in plemenit tovariš in prijatelj. Njegov veseli značaj in njegova velika ljubezen do prirode sta ga ohranila tako mladega, da bi mu človek prisodil kvečjemu petdeset let Posestvo, ki ga je podedoval po očetu, ga jo priklenilo in pomladilo. In če mu bo ljubi Bog naklonjen naprej, bomo videli našega jubilan-la še mnogo let čilega, zdravega in veselega. To ii i ti želimo iz vsega srca k današnji sedemdesetletnici. Foloamaterji za Vaš dopust ali izlet sc preskrbilc z dobrimi filmi Agfa, Peruts, Mimosa itd. - Dobite jih že od 10 Din naprej v fodo-kgovmi Joško Šmac, Ljubljana Selenburgova 6 Razvijanje in kopiranje po brezkonkurenčni ceni in kvaliteti. — Pn vsakem filmu dobite najno-vcijšo osvetljevalno tabelo, da Vam jc uspeh v popolnosti zasigurain. © Zobozdravnik dr. Rodoschegg ne ordinira do konca avgusta. 0 Razpis dobave premoga za mestno klavnico. Interesenti se opozarjajo na razpis mestnega poglavarstva v Službenem listu z dna 11. julija t. 1. štev. 332. 1 Notno služIm imajo lekarne; dr. Piecoli, Tj-r-5eva n. li; mr. Hočevar, Celovžkn e. (Vi in mr. Onrl.il«, Miwto. Pošljite naročnino! □ Dijaki so odslužili rok. V torek popoldne so zapustili Maribor mladi inženjerji, ki so odslužili svoj vojaški rok v šoli za rezervne inženjer-ske častnike v Mariboru. Z godbo in svojimi oficirji na čelu ter v spremstvu tovarišev, ki še služijo, so prikorakali iz inženjerske šole skozi mesto na kolodvor. □ Novi avtobusi v drugih barvah. Dne 1. avgusta bo stavljen v promet na mestni progi nov avtobus znamke »Man« z Dieslovim motorjem. — Kmalu mu sledijo še drugi trije avtobusi. Karoserije gradi tvrdka Pergler. Barvani bodo v slonokoščeno in cinobrasto rdeče, dočim so bili vsi dosedanji mestni avtobusi barvani zeleno-belo, kakor so barve mariborskega mesta. □ g škednja padel. Hudo se je ponesrečil v Ribnici 41 letni tesar Franc Gominšek. Pri postavljanju škednja je padel v globino ter obležal s strtimi rebri. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. □ Kolporterje sprejme uprava »Slovenca« in »Slovenskega doma« na Koroški cesti 1. Zaslužek dober in stalen. □ Druga podjetja se zanimajo. Reorganizacija mestnega avtobusnega prometa, ki jo izvajajo Mestna podjetja, je vzbudila veliko pozornost tudi drugod. Mestna podjetja so" dobila že veliko vprašanj od mestnih uprav in zasebnih družb, te dni pa se je mudila v Mariboru posebna skupina Avstrijcev, ki so prosili, da bi dobili vpogled v re-organizacijski načrt. □ V Hočah bodo imeli v nedeljo, 26. julija na dekanijskem dvorcu ob 3 popoldne velik koncert, kateremu sledi prosta zabava na vrtu. □ Tesni stiki mariborskih in varaždinskh obrtnikov. Slov. obrtniško društvo je priredilo izlet svojih članov v Varaždin. Z »rdečim Frančkom« se je olpeljalo 32 mariborskim obrtnikov. Vara-ždinski tovariši so jih izredno prisrčno sprejeli, jim razkazal! mesto in znamenitosti ter jih gostoljubno pogostili. Mariborčani so v zahvalo povabili Varaždince vMaribor na Mariborski teden. -— □ Smrt kosi. V bolnišnici sta umrla 34 letni posestnik Anton Punčuh in 42 letna posestnica Marija Lipovž. Naj počivata v miru! □ V damski krojni tečaj se sprejme še nekaj interesentov ,ki naj se čimprej prijavijo pri predavanjih. Tečaj je otvoril v torek obrno-zadružni inšpektor Založnik, vodi ga pa banovinski strokovni učitelj Knafelj. Dosedaj se ga udeležuje 33 obiskovalcev. □ V poročilu o življenju kaznilniških paznikov se je po krivdi »tiskarskega škrata« vrinila majhna pomota. Opoldanski odmor traja do pol 2 in ne do pol 1. □ Skoraj bi bila zgorela. V Ješenci pri Racah je nastal ob 2 ponoči ogenj v čevljarski delavnici Matevža Skaze. Čevljar je bil s svojo ženo v postelji, ko ju je prebudil lim ter je bilo pohištvo že v plamenih. V zadnjem hipu sta se oba rešila, zgorelo pa jima je dobesedno vse. — Drug požar je bil v Klopcih pri Slov. Bistrici. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika Leopolda Brumca. □ Ker so jo karali, je pila lizol. Včeraj dopoldne so bili pozvani reševalci v Vatovo ulico, kjer se je zastrupila 17 letna M. O. Oče jo ie karal, pa je 'tekle v hipni razburjenosti segla po lizolu. V bolnišnici so ji rešili življenje. Radio imMaanmma Programi Radio LJubljana» Pet r trk. IU. julija: 18.(1(1 VoJaSkc gwl'be (plošče) 12.45 Poročila, vreme 13.00 Ca«, spored, obvestila 13.ta V«o mogoče, kar kil« hoče (iploščc no željah) 1-l.lHI V reme, borza 19.0(1 ('as. vreme, poročila, spored, obvesti.n 19.30 Nacionalna ura: Moderne in oliniipijsike igre (KreO-Mk iz lldKviiiln) -»ll.ln Hloven.šMn« za Slovence (g. dr. Rudolf Koiarič) 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne (solisl HoJa.il Adamič) 22.0(1 Cas, vreme, poro čila, spored 32.20 ltuski Hekstot (stare ruske dijaške pesmi). Dragi programi t CETItTEK, 10. Julija, Belgrad /.- 20.00 Pester večer 22.00 Prenos iz kavarne - llehirnil II: 20.00 Žetev v Siiinadiji (Alekslč) — Zagreli: 20.00 Hnrambnšičevn proslava 20.30 Prenos h Helgrnda 22.15 Havajski trio Dunaj: 19.30 Vojaika golim 21.00 Poslov večer 22.10 Iia-' ilijski orkester - tludimpešta: 19.25 Igra 22.10 Akademski zbor 23.20 .laz.z - Trst:Milan: 17.15 Vokalni . koncert 20 40 Igra, nato orkestralni koncert, 23.15 Plesna glasba — liim-Hari: 20.10 Hossinijov večer — Praga: 19.10 Vojaška godim 20.05 Narodne pesmi 20.30 Itollan drrvn tragedija Zmaga modrosti« — 1'aršava: 20.00 Španske narodno 21.00 ('oljske nnrod.no 21.30 Zelenskega j kvartet 22.15 Salonska glasba - Kiiiiigslierg: 20.10 Ples-j ni večer Hambnru: 20.10 Prenos koncerta s Jte.tgo I landn - l.ipsko: 20.10 Vojaška godba — Ktitn: 20.10 ! O-raenerjev koncert 21.15 Narodna glasba — Franktnrt: j 20.10 Zabavni koncert — Stuttrjart: 20.10 Lahka glasba i mna'hi"t7.'iimo", n konHirmi opvtm 01 m -1! I ! | ea« Rrrnmilittiler: 19.50 Narodna glasba 31.10 l'Vrru rljovft komična opera 'Ljubimec kot zdravnik-. Celje -©' Žrtev materinstva. V torek ob 4 popoldne je umrla v celjski bolnišnici v starosti 28 let gospa Marija Belci, žena kleparskega pomočnika g. Belcla pn g. Krajncu v Aškerčevi ulici. Pokojna gospa jo umrla kot žrtev materinstva. Dne 11. maja t. 1. .je rodila dve zdravi deklici, sama se pa od takrat ni več opomogla ter je pretrpela hude duševne in telesne muke in jo je sedaj Bog rešil hudegu trpljenja. Ze prej enkrat je tudi rodila dvojčke, ki so l>a umrli. Pogreb bo danes ob 5 pop. iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Naj počiva v miru! Žalujočim iskreno sožalje. -©• Predpriprave za regulacijo Savinje. Takoj, ko je podjetje Nassimbeni v Mariboru dobilo od g. bana nalog, naj se začne z deli, so se pričela na terenu profiliranja ter izročitev terena. Podjetnik si je pospešeno naročil potreben inventar, predvsem bager, ki je sedaj na poti iz Belgrada. Šele ko bo prispel bager, bo podjetje začelo z delom v IHjpolnem obsegu in bo takrat zaposlilo večje število delavstva. V. zadnjih dneh je podjetnik začel delati provizoričen most čez Savinjo pri Košnici, čez katerega bo mogoče spraviti na levi breg Savinje ves inventar. Na levem bregu Savinje bodo namreč glavna zemeljska dela. Ta provizoričen most bo služil obenem tudi za odvažanje izkoj>ane-ga materijala iz struge Savinje v stransko deponijo v Košnici ter za prevažanje kamenja iz kamnolomov na desnem bregu k škarpam, ki bodo v večini na levem bregu Savinje. Pri gradnji mostu in drugih predpripravah je sedaj zaposlenih okrog 25 delavcev. Takoj ko bo dospel ostali inventar, se bo število pri Savinji zaposlenih delavcev začelo naglo dvigali. V ponedeljek, dne 20. t. m. bo komisija kr. banske uprave, ki bo razčistila vsa vprašanja glede razlastitve zemljišč, potrebnih za regulacijo Savinje v drugi etapi, ki sega do tremer-skega mostu do Jeretina v Košnici. Druga etapa meri nekaj nad 1 km. £r Izpiti vozačev motornih vozil bodo v sredo, dne 29. julija od pol 9 dopoldne dalje na sreskem načelslvu v Celju. & Žrtev avionske nesreče pri Ljubljani, odvetnik g. dr. Adolf Korče, je bil dobro znan tudi v Celju, kjer je služboval dalje časa, in sicer najprej v odvetniški pisarni g. dr. Ogrizka, nato pa v odvetniški pisarni g. di. Božiča. V Celju si je v teku svojega službovanja pridobil mnogo prijateljev v vseh slojih prebivalstva. Udejstvoval se je za časa svojega bivanja v Celju tudi v naših organizacijah, predvsem pri Družabnem klubu in kot predsednik SK Jugoslavije. Na vse, ki so ga poznali, je napravila vest o tragični smrti tega nadarjenega in agilnega mladega odvetnika najgloblji vtis. ■0- Rdeči teror se jo zatekel v »Jutro«. Na naš članek o rdečem terorju v tekstilni tovarni Berg-liiann smo dobili sedaj odgovor v »Jutru«. Od' kdaj nova pobratimija med rdečimi in »Jutrom«, ni znano. Na članek sam pa samo tole: Mi smo odločno nastopili proti rdečemu terorju, ki vlada v zadnjem času med celjskim delavstvom. Kdor je naš članek prebral, je mogel uvideli, da nismo vzeli nikogar v zaščito, zahtevali smo samo, naj bo svoboda za vse enaka. Posebno bi še danes priporočali našim sodrugom in sodružicam, da bi bilo od njih zelo lepo, če bi tudi v praksi pokazali toliko opevano svobodo, ki jo toliko propagirajo zase in za svoje somišljenike, odrekajo jo pa vsem, ki niso istega mišljenja. Poudarjamo tudi, da se v svOii prvi notici nismo niti z besedo dotaknili" Socialistične strokovne organizacije in se nam la^udno zdi, zakaj jo nepodpisani v »Jutru« vlači na dan. Odkrito povedano, se prav nič ne čudimo, da so se zatekli rdeči v »Jutro«, kakor se tudi nič ne-čudimo, da jim je dalo »Jutro« na razpolago prostor. -0 Žrlve nesreč. Nadž Josip, 16 letni brezposelni delavec brez stalnega bivališča, pristojen v lla-rastil pri Osijeku, je postal žrtev prometne nesreče. Ko je stopal v ponedeljek okrog 18 po cesli proti Petrovčam, je na ovinku pri Levcu privozil za njim avtomobil in je Nadž preslišal njegov signal. Blatnik je podrl Nadža na tla ter mu zlomil desno riogo nad kolenom. — Božnik Jože, pos. tajnik na Dobrni, se je vozil v ponedeljek na kolesu. Med vožnjo je trčil v kolo, na katerem 6e je vozila plelilska pomočnica Štefanka Prebeg iz Vojnika. Božnik jo pri sunku padel s kolesa in si zlomil nosno kost. Idrtjčani v Žireh V vrsto prireditev odbora za proslavo obletnic idrijske realke je spadal — po idrijskem večeru v radiu in izletu k Sv. trem kraljem — nedeljski izlei na našo obmejno točko Žiri, odkoder je dobri dve uri pešhoje do živosrebrnega idrijskega rudnika Toda čez mejo, ki teče tik za Žirmi, v Bojnicu — ne smemo. Umestno in pomembno bi bilo torej, da so Idrijčaui izbrali za svoj ponovni sestanek baš Žiri, saj sta bila oba kraja prfed vojno v stalnih gospodarskih in kulturnih stikih, ki jih je nasilno raztrgala le meja. Kljub deževnemu vremenu so bili dobre volje vsi udeleženci, ki so se s turistom potegnili dc Škofje Loke, odtod pa z avtobusi (65 oseb) v prekatno, dasi ta dan v megle zavito Poljansko dolino Ustanovili so se najprej na gradiču Visoko, kjer je ob grobnici pokoj, ljubljanskega župana, politika in pisatelja dr. Ivana Tavčarja o njegovem življenjskem delu za narod in njegovo kulturo v zgo ščenih besedah govoril skladatelj Zorko Prelovec oktet Ljubljanskega Zvona, je ubrano in pretresljivo zapel Prelovčevo nagrobnico »Poljana toži«, odbor pa je na grobnico položil krasen, pozlačen lovor-Jev venec. Za pijetetni čin Idrijčanov se je globoko zahvalila pokojnikova soproga gospa dvorna dama Franja dr. Tavčarjeva, ki je prijazno povabila vse izletnike na grad, jih ljubeznivo pogostila, jim raz-kazala notranje prostore, zlasti zanimivo dr. Tavčarjevo sobo, kjer je pisal svoja najlepša dela. Oktet Ljubljanskega Zvona je zapel par narodnih pesmi, zasedli smo avtobuse in oddrdrali proti Žirem, kjer so nas pričakovali Žirovci z g. županom Primožičem na čelu. Večina izletnikov je kmalu po prihodu odšla na mejo, kamor so prispeli nekateri njihovi sorodniki na kratek pomenek, pevci pa so šli v farno cerkev, kjer ie bila nova inaša rojaka g. Zaklja in so poslušali lepo cerkveno petje. O tem smo že poročali včeraj. Z okusnim kosilom sta Idrijčanom postregli Demšarjeva in Gostiševa gostilna. Na mizi seveda ni smelo manjkati pravih idrijskih žlikrofov. Popoldne ob treh se je vršila, namesto na prostem, ker je deževalo- v domu glasbena prireditev, na kateri je pridno prepeval oktet Ljubljanskega Zvona pod vodstvom Doreta Matula (prepeval je skoro izključno idrijske ljudske pesmi), izvrstni Ciinermanov trio, recitacijo Cankarjevega Hlapca lerneja in zabavno točko »Idrijski humor in folklora« pa je vzorno prednašal član Narodnega gledališča Valo Bratina. Le prehitro je potekal ča9 in freba je bilo zasesti avtomobile, ki so nas zvečer pripeljali zopet v Ljubljano. Bil je res posrečen izlet, ki ga' ne bomo zlepa pozabili. Gospodarstvo Zavod za pospeševanje zuntm£e trgovine proti »Prizadu" Včeruj smo prinesli notico o nameravani reorganizaciji /uvod« za zunanjo trgovino, ki da bo dnbil dobil nov odsek za kontrolo izvoza sadju. Belgrajska »Politika« z dne 15. t. tn. prinaša obširno porodilo v z\ezi s to organizacijo,: v kolikor se tke orguiiizucije našcgu sadnega izvoza. Kot je iz tega poročila razvidno, pojavili sta se v vprašanju organizacije i/.vo/.u zelo si nasprotujoči stališči. Trgovci in izvozniki so bili s Pri/.adom«, ki posega na njih polje, nezadovoljni. Oni stojijo nu stališču. a ne lii skrbel za to ampak bi gledal le. da zadovolji zahtevam izvoznikov in uvoznikom našega blaga v inozemstvu. Sploh pa se v vprašanju naših agrarnih produktov iu njihovega plasiranja opažala dve različni smeli, kar more koristiti le ozkemu krogu, zna pa škodovati vsemu gospodarstvu. Kot kažejo gornja izvajanja Politike«, prihaja do nekega nasprotsva med krogi okrog •Prizadu« in krogi okrog Zavoda za zunanjo trgovino. Pojavlja se malenkostna ljubosumnost, ki ni v interesu tistih, ki bi jim oba zavoda morala služili. Izgleda, du trpi naš izvoz že pod hiperorganizacijf). Potrebna bi bila razdelitev delokrogov med posameznimi institucijami, sicer mora priti yzajotnne zavarovalnice zoper Oi,'enj na Ljubnem« v Savinjski dolini, s katero La sporoča, da je prešla v likvidn-ci.jo. Ta »Vzajemna zavarovalnica-, ki je bila ustanovi; ona I. 1*98. je poleg veliko ljubljanske vzajemne zavarovalnice edina, ki je bila na teritoriju Slovenije osnovana v obliki vzajemnega društva. Poziv /»družne gospmlar»ke banke v Ljubljani vlagateljem in delničarjem. V »Službenem listu' je priobčen poziv Zadružne gospodarske banke, s katerim poživlja delničarje, da v roku treh mesecev predložijo staiv delnice zaradi pro-žigosauja nominalne vrednosti delnic, ki jo bila zvišana za 90%. Obenem se pozivajo vlagatelji, dn v kolikor toga še niso storili, predlože stare vložile knjižice v svrho vpisa obračuna 40% kvote, ki je bila v smislu sanacijske rešitve odpisana v špcdjelni rezervni fond. »AuUiinuntftia« delavnica d. d. zvišuje delniško glavnico. Za 3. avgust je sklican redni občni zbor tvrdite »Autoiiiootaža/, delavnica d. d. v Ljubljani. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o zvišanju delniško glavnice od pol na en milijon. Razširiti se namerava tudi družbeni namen v leni smislu, da bo družba mogla izvrševali ludi olirl rednega prevažanja oseb in blaga z motornimi vozili. Pred ustanovitvijo nemške banke v Belgradu? V angleških listih je izšla vest, da dr Schacht pri svoječasnih pogajanjih z našo vlado ui uspel glede ustanovitve nemške banke v Belgradu. Z ozirom na lo vest ugotavlja Jugoslovenski kurir«, tla se kakšni razgovori z dr. Schachtom o es'anovitvi nemške banke sploh n;so vodili. Guverner Relchs-bc-tike se je v Belgradu le zagotovil, da ni ničesar proti temu, da bi merodajne oblasti izdale koncesije za ustanovitev nemške banke v slučaju, če bi razgovori z ob«toječ;mi bankami, ki jih vodi Dres-dener Bank, bili brezuspešni. Padec cer.e romunskega petroleja. V I.on Ionu jc padla cena sirove nafte od 12 na 10 funtov pri desettonskem vagonu. Sorazmerno so padle tudi cene bencinu. Zaradi tega so vznemirjeni tudi romunski industrijalci petroleja, ki so poslali v London posebno odposlanstvo, da prouči Irg. Romunska država bo imela od padca cen škodo, ravno tako tu d: romunske privatne družbe zlasti domače. Izgleda, '-i je konjunktura romunskega petroleja že pri ' .i Romunska industrija je odlično uspevala. dokler je prodajn'a Italiji. Sedaj prodaja Nemčiji, ki pa je mnogo slabši kupec radi težav, ki so se pojavile v klirinškem prometu, kakor Ir.di rarli tega, ker zahteva Romunija, da se bencin plača v devizah. Bitrsa Denar 15, julija 1936. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi notiral 8.73—8.83, na zagrebški 8.67 do 8.77 (8.72) in na belgrajski pa 8.6C-97—8.7697. Grški boni so na zagrebški borzi notirali 28 den. in ravno tako tudi na belrfrajski borzi Angleški funl je v Ljubljani notiral 238.25. v Zagrebu je popustil na 237.44—239.04 (238.24), v Belgradu pa 237.40 do 239. — Španska pezeta ie na zagrebški borzi no-tirala 6.65—6.75 (6.70). Nemški kliriniški čeki so se na ljubljanski borzi dvignili na 13.72—13.92, na zagrebški pa na 13.665 do 13.865 (13.765), za konec julija na 13.575—13.775 (13.675), za sredo avgusta 13.59—13.79 (13.69), za ultimo avgusta 13.55—13.75 (13.65), za .-redo septembra pa 13.50—13.70 (13.60). na belgrajski borzi so pa nemški klirinški čeki notirali 13 6714—13.8714. Ljubljana — Tečaji s p r I m o tn. I Amsterdam 100 h. gold.....2965.30-2979 90 Berlin 100 mark....... 1752.05—1765.93 rs /1 i r ' : ■ ^ * • - - v.- v*j S if . --^iggg^TTtMrf^iftfesgaš^! Mala tableta z velikim udlnkon^ r. osi v f d n o B AVER - jss* V r! i ! ASPIRIN proti v»en bol^lrnm In boleinim, hi i«hj|a|0 is prehlada. Ojl« p» .«{ pod S. B. 2J7k.> od I« XI 1111 Bruselj 100 belg.......73i26— 740 32 Curih 100 frankov............1424 22 -1431.29 London 1 funt.......218.05- 220.10 Newyork 100 dolarjev..........4313.60—434991 Pariz 100 frankov......288.25— 789 69 Praga 100 kron..............180.61- 181 72 Promet na zagrebški borzi jc znašal brez kompenzacij 2,180051 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2425. London 15 3525, Newyork 305.25, Bruselj 51.69, Milan 24 Madrid 41.435. Amsterdam 20S.20, Berlin 123 30, Dunaj 57.70, Stockholm 79.10, Oslo 77.10. Kopenhagen 67 625. Praga 12.6?. Varšava 57.70 Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, He!sing(or« 6.765, Buenos-Aires 0.8325. Vrednostni nnnirji Ljubljana: 7% inv. po«. 83- 85.25 agr 48—49, vojna škoda promptna 364.25—366, begi. obv 68 iO do 69.25, 8% Bler. pos. 83.25—84, 7% Bler pos. 74—75, 7% pos. Drž. hip. banke 85.50—87.50 Zagreb: Državni papirji: 7% inv pos 81 85 (81), voj. škoda prom. 362—364. begi obv. 68.50 Jen., 8% Bler. pos. 82—84. 7% Bler. pos 72—73.50 (72), 7% pos. Drž. hip. banke 86—87, 7% s'ab pos, 82 ->5 do 83 12. Delnice: Priv. agr. banka 232—234, Trbov. 135 den., Osj. sladk. lov. 135 bi., Belgrad: Državni papirji: 7"« inv. po*. 83.73 bi., agrarji 48.75 bi., voj. šk. prom. 362.....362.25, begi. obv. 68.75—69 (68.75), 8% Bler. pos. 81.50 den.. 7% Bler. pos. 73.25--71 (73.75). Delnice: Nar. banki" 6200 den., Priv. agr. banka 232-233 (-'32). Žitni trs Nov! Sad. Pšenica po dosedanji ceni ne nofra Od ?edaj 6o priznane cene po odredbi Prizada, ali notiranja še ni. Moka: bačka, sremska, slavonska og, ogg 195 -205, št. 2 175—185, št. 5 155—165, št. 135—145 št. 7 115—125, št. 8 100—102 in pol. Otrobi sremski in banaška juta vreče 80 82.5. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendcnca neizpremenje-na. Promet srednji. Pridobivale novih naročnikovi V mnoge slovenske 8ru$ine prihaja ,.Čl0 "SHSC" neprekinjeno ie nad 50 le! lo /e dokaz Stesiobe do starega priialeha — i ~ o n/egouo zanesljivost. Zahtevajte „Sloiroti severu ob obali Združenih držav Severne Amerike, nakar se razcepi v dva rokava, izmed katerih se eden — hvala Bogu — obrne proti Evropi. Ta teče mimo Islandije in Norveške proti Spitzbergom, nakar se obrne proti Grenlandiji, se potopi pod površino, nakar se že precej mrzel vrne proti jugu. Toda še na Severnem Rtu ima še vedno 3 stopinje gorkote, celo pozimi I Zato ni čudno, da i so vsa norveška pristanišča, mimo katerih teče, I pozimi brez vsakega ledu. Tako so Danska, An-i glija, Francija in celo del Nemčije mnogo bolj gorke, kakor pa bi po svoji zemljepisni legi morale biti. Vse to je storil topli morski lok. Brez tega toka bi Evropa bila mrzla puščava. Kjer se gorka morska voda križa z mrzlo, tam se rade zbirajo morske ribe, ki ne marajo gorite vode. To se dogaja pri Novi Fundlandiji, kjer je pravi ribiški raj. Toda morski tokovi nam delajo tudi vreme. Iz i gorkega morskega toka se dvigajo v mrzlo ozračje gorke pare. Tako nastajajo zahodni vetrovi, ki te pare prinašajo v bolj mrzle dežele. Od tod tudi tista velika megla, ki je doma med Islandijo in Ameriko. Tukaj nastajajo tudi slaba vremena za naše kraje. Toda gorje nam. ako bi tega ne bilo. Dež, ki nam je včasih res da neprijeten, pa nam je koristen, ker bi brez njega bila naša Evropa prava puščava. To so skrivnosti velikega morja, katero nam dela naše kraje prijetne za bivanje in življenje. Ko bi tako ne bilo, bi vladala pri nas ali ledena doba ali pa vroča puščava. Muzej framazonskc lože. Največji muzej Iramazonskih lož je sedaj shranjen v prostorih nekdanje saksonske frnmazonske lože »Harmunie« v Chemnitzu. Te strašne ostanke, ki bi človek o njih mislil, da so iz kake mučilnice srednjega veku, lahko gleda vsak obiskovalec tega muzeja. Na sliki vidimo dvorano »Tcmpel mojstrov III. vrste«. f lui J t;ln V soboto, 15. julija 1876. RIČET. (Skuhan v kuhinji Obadoviča II.) Nekdaj — in še celo v srednjem veku — je tudi v Nemčiji malokdo pisati znal. S to umetnostjo so se sploh ukvarjali le učenjaki in duhovski stan, drugi se niso brigali za-njo... Dandanes, v dobi splošne izobraženosti, se šteje vsakemu človeku, ki hoče kaj veljati, v sramoto, če pisati no zna. Kako mora tedaj človek strmeti, če pri vsem tem zapazi, da take osebe — da govorim bolj odločno, c. kr uradniki od najviše do najniže vrste, deželni in državni poslanci, mestni svetovalci, trgovci itd. itd. — vendar-le pisati ne znajo, vsaj pravilno ne, ker že njih podpisi pričajo, da jim je pravopisje maternega jezika čisto neznana reč! Evo nekaj dokazov, ki so mi ravno pri roki. Predsednik deželne sodnije kranjske, kteremu je dala ime slovenska »grča«, se podpisuje »Gertscher«; ranjki (vsaj za nas ranjki) gospod Ahčin, dasirav-110 c. kr. vladni svetovalec, je znal slovensko pravopisje tako slabo, da se je podpisoval »Achtschin«. Najvišj a glava ljubljanskega mesta, »župan« g. Lazan, vkljub temu, da je vpokojen c. k. vladni svetovalec, še zdaj ne piše svojega imena drugače ko »Laschan«, in glavni steber nemčurjev, glaso-viti Dežman, čeravno je bil celo slovenski pesnik, podpisuje se »Deschmann«. — Pa če se take glave ne sramujejo s svojimi podpisi javno grešiti zoper pravopisje, kdo bo zameril nižini glavam, če svoja priprosta slovenska imena »našpikajo« s črkami, ketere so v njih nepotrebne, celo nemogoče! Pri-prost človek bo pač strmel, ako bere ali marveč skuša brati napise ali podpise, kakor »Suppan-tschitsch«, »Janeschitz«, »Malscheck«, »Plautz«, »Tschuk«, »Polleggeggc, »Suppan«, »Lassnigg«, »Schussnigg«, »Debeutz«, »Pototschnigg«, »Po-gatechnigg«, »Hudavvernigg«, »Hudabiunigg«, »Mal-litsch«, »Kraschowitz«, »Rossmann«, >Seunigg« itd. Jaz stavim svojo glavo, naj bo vredna kolikor hoče, da bo priprost krnet, ki slovenski dobro brati zna, le maloktero teh imen spravil čez usta in to strašno pokvarjeno, če si ne bo jezika spnhnil ali čeljusti skrehnil... Ali dandanes to, kar je lično, naravno, ni nobelj. Naraven je le kmet, gospod mora že kaj odveč imeti. Dokler je bil na pr. Janez Klobasar še doma na kmetih, se je pisal pravilno; kar pa je prišel od vojakov in v mestu postal c. kr. uradni služabnik, se podpisuje »Jochan Gliihvvas-ser«, ker za gospoda se ne »šika« to, kar za kmeta. Tale .^Miiacnik stoji na bojišču pri Verdunu na tisti skrajni točki verdunskega bojišča, kamor so Nemci najbolj prodrli. Tri Kitajke Usodo Kitajske v marsičem vodijo tri sestre, ki so hčere bogatega Kitajca, ki pa so omožene z imenitnimi kitajskimi možmi. Ena je žena slove-čega generala Čankajšeka, druga je žena finančnega ministra Kunga, tretja pa je bila poročena z umrlim predsednikom kitajske republike Sunjace-pa vsaj znatno vplivajo na njen razvoj. Ze večkrat so dokazale svoje veliko politično razumevanje ter so se zlasti zavzemale za to, da bi se zatrlo glaso-vito kitajsko gusarsivo ter zajezil vpliv tujcev na Kitajskem. Tudi v pobijanju notranje-političnih težav se uspešno uveljavljajo. Njihov oče je bil Soong, bogat in vpliven kitajski manadarin, ki je svoje hčerke poslal v Združene države Severne Amerike, kjer jim je oskrbel plemenito vzgojo in izobrazbo. Ko so se vrnile v domovino, so postale najvplivnejše ženske kitajske države. Prva, ki ji je ime Mei Ling, je žena generala Čankajšeka in njegova stalna tajnica, ki se s svojim možem posvetuje v osakem važnejšem političnem aktu, ki je navzočna pri vsakem diplomatskem [»govoru. Maršal Cankajšek ne ukrene niti ene reči, ne da bi se bil poprej posvetoval s svojo ženo. Njena zamisel je navadno drzna in vznešena ter prekvašena z modernimi nazori. Govori kitajsko, ki pa je pomešano z nekaterimi ameriškimi izrazi. Njena obleka je kompromis med Parizom in Pekingom. Toda tudi gospa Mei Ling ni docela neodvisna, ampak se vedno rada [»svetuje s svojo sestro Re-gino, ki je žena finančnega ministra. Gospa Regina je družabna dama prve vrste ter sprejema v svojem domu najuglednejše diplomate sveta. Zadnja pa je gospa Khing Ling in je vdova predsednika kitajske republike ter velikega ideologa kitajske demokracije. Ta ženska prav za prav zastopa spodnje plasti kitajskega naroda. S svojim delovanjem skuša poravnati nasprotja med bogatini in reveži, svoje zveze porablja za to, da bi bogatini ne izgubili zveze in smisla za revnejše kitajske rojake. Na ta način skuša omiliti medsebojne boje, ki so kitajskemu narodu le škodljivi. Sama se je udeležila vojske, nakar je začela ustanavljati šole, v katerih uče. da mora kitajski narod ostati svoboden. Zlasti kitajski kmetje so za to žensko navdušeni ter so zvesti vsemu, kar ona veli. Čakajo le trenotka, ko se bo oglasila ta njihova velika ženska, nakar pojdejo za njo po svobodo. Zdravnik: »Žila bije zelo neenakomerno. Ali morda pijete?« Bolnik: »Da, toda to nc bo vzrok. Pijem namreč vedno enakomerno.« Slavna komponista Verdi in Wagner se v življenju nista mogla. Ob neki priliki je bil Wagner gost v Verdijevem gradu. V kuhinji se nenadoma podere kup krožnikov, da se je trušč cul v obednico. Verdi jezno zakliče proti vratom: »Ne dopuščani, du bi se v moji hiši izvajalo VVagnerjeva dela!« V Verdunu bodo to dni veliko slavnosti, katerih se bodo udeležili nekdanji bojevniki, ki so doživljali verdunski pokol. Poleg tisožev Francozov se ho teh spominskih dni udeležilo tudi 100 Nemcev, nekaj sto Belgijcev, Italijanov, Avstrijcev in Američanov. Francoski bojevniki sn prod spomenikom neznanega junaka * Parizu prižgali baklo, ki jo neso gorečo v Verdun, kjer bo gorela v verdunski nkost-nici ob teh slavnostih. Take parade morda ros mnogo pripomorejo k miru. Sloveči flamski pisatelj Feliks Timmermans bo dne 5. julija praznoval svojo 50 Ictnico. Pri nas je zlasti znano njegovo Icjio delo »Župnik iz cvetočega vinograda«. Najdražja znamka na sveta Pingvinja jajca so v modi Elegantne restavracije svetovnih velemest so si izmislile naenkrat nenavadno deilkateso. Močno so namreč zaslovela pingvinja jajca, katera uvažajo iz južne Afrike, kjer na farmah goje pingvine. Pred nekaj leti so prepoveuali izvoz pingvinov, ker je bilo nevarno, da bodo pingvine s tem zatrli. Izvažajo pa še pingvinja jajca, ki so podobna račjim jajcem, ter so civa in polkrat tako težka kakor kurja jejca. Pingvinja jajca imajo baje tele prednosti: lahko jih uporabljaš v kuhinji namesto kurjih jajc, ali pa lahko iz njih pripraviš prav posebne jedi. Sveža ostanejo 6 tednov ali pa še več. če jih večkrat prekladaš. Pingvinja jajca so ba je_ tudi zdravilna ter dobro sredstvo zoper omehčanje možgan, nervoznost ali pa zoper bolezni v kosteh, ker imajo mnogo fosforja v sebi. Želodec jili lahko prebavlja in tudi njihov okus je zelo delikaten. Treba pa jih je kuhati vsaj pol ure, preden jih lahko uživaš. Ko so kuhana, jih razpoloviš, nato z vilicami zmečkaš, pomešaš s sirovim maslom, poprom in soljo, nakar jih daš gorke na mizo s salato ali majonezo. Kakor rečeno, pa to velja za najbolj drage restavracije po svetovnih mestih, vsled česar odpade nevarnost, da bi jih moral kdo drago plačevati v kaki ljubljanski gostilni. Kdor ima pa omehčane možgane, naj si jih le privošči! Zbiratelje znamk bo gotovo zanimalo, da so pred kratkim prepeljali iz Evrope v Ameriko najbolj redko znamko na svetu To je znanilca Britanske Gvajane za en cent, ki ee nahaja samo še v enem izvodu. Ta vrsta znamk je bila tiskana in dana v promet leta 1856. Vse druge iz zbirke teh znamk so bile prodane na dražbi v Londonu. Edino ta ni bila, zaradi česar so jo sedaj poslali nazaj v Utico v Združenih državah Severne Amerike. Zgodovina te redke znamke pa je tale: Pred 4 leti je v Utici v Ameriki umrl vnet zbiratelj starih znamk Artur Hind. Poleg drugega premoženja je zapustil svojim dedičem tudi silno lepo in redko zbirko znamk, ki je bila velike vrednosti. Ta zbirka je imela najbolj redke znamke, kakršnih nimajo nobene druge zbirke več. Rajni gospod Hind si je dolga leta prizadeval in je zato zapravil veliko denarja, da je nazadnje zbral take znamke, ki 60 njegovi zbirki dajale posebno veliko vrednost. Po njegovi smrti so dediči to življenjsko delo spravili v denar. V ta namen so priredili več dražb. Že leta 1933 je bila za te znamke dražba v Newyorku, nakar je sledilo 11 dražb v Londonu v letih 1934 in 1935. Pri teh dražbah je bilo prodanih za 40 milijonov dinarjev slarih znamk iz te zbirke. Toda največja redkost te zbirke, znamenita znamka Britanske Gvajane za en cent iz lota 1856, ni bila prodana z drugimi vred. To znamko so namreč posebej prepeljali iz Amerike v London, da bi jo tukaj prodali v prosti prodaji, ker so tako upali za njo več dobiti. Ker je pa niso mogli prodati iz proste roke, so letos tudi njo dali na dražbo. Na dražbi je Hin-dova vdova zahtevala kot najnižji ponudek za to Praktična naprava za prebivalca velikega mesta, ki mu je zdravnik prijioročil višinski zrak. Prva: »Koliko let imaš?« Druga: »Trideseto mi teče...« Prva: » ... Že pet let!« Vrhmka Minister dr Krek za Vrhniko. Naš minister . dr Milia Krek. ki je tudi predsednik okrajne organizacije JRZ za ljubljansko okolico, je po prizadevanju članov vrhniške JRZ in na prošnjo javnih zastopnikov dosegel, da je gradbeni misniter dr. Marko Kožulj podpisal odlok, s katerim daje za vcdovod na Vrhniki znesek 140.000 din. Že dolgo vrsto let so se Vrhničani trudiil. da bi dosegli za prepotrebm novi vodovod primerno državno podporo, toda pod prejšnjimi režimi za take potrebe ni bilo razumevanja. Pred vsakimi volitvami so sicer trobili, Ua je vodovod že zasiguran in da se bo začel graditi, kakor svojčaš Pucljeva železnica, že prihodnji teden, toda poteir, je zopet vse zasijalo. Občinski odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se gospodu ministru odpošlje pismena zahvala za njegovo naklonjenost. Sai je g. poslanec Hočevar, ko ie to veselo noviro sporočil občinskemu odboru sam priznal, da so bili krediti za vodovode že drugače razdeljeni in bi Vrhnika zopet ničesar ne dobila, če ne bi zastavil vseh sVojili sil g. minister dr. Krek. Občinske volitve. Zaradi prekomasacije občine, s katero je prišla vas Smrečje na željo ogromne večine vaščanov zopet k svoji stari, pa sedaj na novo oživljeni občini Št. Jošt, je banska uprava razpisala nove občinske volitve za dne o. avgusta t. 1. Krajevna organizacija JRZ ie imela že v trgu in po vseli vaseh sestanke, na katerih so bili določeni njeni kandidatje in je lista za občinske volitve že gotova. Vložena bo v najkrajšem času in brmo takrat imena nosilca in kandidatov takoj objavili. Med volilci in kandidati vlada dobro in veselo razpoloženje, ker bodo po dolgih letih zopet enkrat svobodno spregovorili naši možje, ki jili ne bodo spremljali na volišče nasajeni bajoneti, petarde v rokah sumljivih privandrovcev, grožnje z požigi, eksekucijami, izgubami služb, zapiranje agitatorjev, denarne globe, žuganje z internacijami in kar si je še podobnega izmislil prejšnji režim, da si »osvoji« in ukloni srca volilcev. Slavje na čast župnika Mihelčiča v Zaplani te prejšnjo nedeljo nadvse lepo uspelo in je pokazalo lepo slogo med Zaplaninci, ki so se s toliko ljubeznijo spominjali jubilejev svojega dušnega pastirja. Orkan navdušenja je nastal med številnimi udeleženci proslave, ko je po |jozdravili zastopnika oblasti, vseh stanov svojih laranov ter zastopnikov prosvetnih in političnih organizacij g. župnik v svoji zahvali z mladeniško čilo gesto vzkliknil: »Zaplaninci ste moji!« ...... Zdravje g. dekana Keteja, ki je bil težko obolel in je že delj časa v bolnišnici, se je Obrnilo znatno na boljše in smemo pričakovati skorajšnjega ozdravljenja. Naj bi se čim prej povrnil med nas. Umrla je dne 13 t. m. gospa mati našega uglednega somišljenika g. Ignacija Žnidaršiča. posestnika na Verdu. Bila je dobra, krščanska mati in je vdano prenašala svojo dolgoletno bolezen Dočakala je starost 84 let. Bog ji bodi plačnik, rodbini naše sožalje. Flavahm prvenstvo v Mariboru Maribor, 15. julija. Letošnje državno plavalno prvenstvo moštev se pričenja v toboto, 18 julija ob 9 dopoldne na Mariborskem otoku. Prijavili so se za sodelovanje sledeči klubi: SK Jug, Dubrovnik, SK Ilirija, Ljub- i:_____ ei.' _____ I lil.' I., -1,.1„ C,-,111 Zvezna uprava je imenovala žirijo v kateri je vrhovni sodnik za skoke Kramaršič, vrhovni sodnik za plavanje Savo Sanciu, za tekmo v vvater-polu med Jugoin in Jadranom pa je imenovan za sodnika Anton Schlenker iz Budimpešte. Program tekmovanja je sledeč: V soboto 18. t. m. predtekmovanja: ob 9 gospodje 300 m prsno, 10 tekmovalcev, zanimiva borba Matošič-Cerar; presenetiti pa more tudi Strmac-ZpK. ki je študiral na Angleškem; 0.30: gospodje 100 m prosto, 14 tekmovalcev VCillan Ciganovič, Senjatiovič, Frič, Defilipis Cerar same -klase«! Zlasti borba Wilfan-Ciganovič-Senjanovič bo zanimiva; 10: vvaterpolo: ZPK: SSK Maraton; 10.40: vvaterpolo: SK liirija: BK Jadran (Sjilit); 11.20: vvaterpolo: SK Jug: SK Jati uti (Herccgnovi), fi; nale; 12: skoki gospodov z deske (kot tekmovalci so pripravljeni Ilirjani Ziherl, Kržan, Pribovšelt, Šega ter Maratonca Podkubovšek Slavko in Ško-fič Srečko). Pojioldne ob 15: gospodje 400 m prosto. 14 tekmovalcev, favoriti Mihalck, Ciganovič, Defili-pis; 15.15: dame 100 m prosto, 10 tekmovalcev, (najboljše Roje Olga, Grošelj Nana, Beara D.). 15.45: vvaterpolo: zmagovalec Ilirija, Jadran (Split) Jadran (Hercegnovi). 16.25: walerjx>lo: Jug — zmagovalec ZPK — Maraton; 17.05: vvaterjiolo: premaganci 2PK — Maraton: Ilirija Jadran (Split); 17.45: skoki dam s stolpa (Keržan, Kodre). Nedelja, 19. julija finalna tekmovanja: 9: gospodje 1500 m prosto, S tekmovalcev, med njimi favoriti Fnclis. Mihalck; 0.30: dame -100 m prosto, 7 tekmovalk, jjlavne koiikurentinje Beara in Roje; 9.45: gospodje 200 ni prsno; 10: dume 100 m hrbtno, 7 tekmovalk; 10.1 j gospodje 10:i m prosto; 10.30: dame staie;a 4X100 prosto: sodelujejo štafete Jug, Jagranll., Ilirija, Jadrati!.: 10.45: gospodje 3Xi00 meiano. Sodelujejo štafete Jadran II.. Jadran I., Jadran Herccgnovi, jug, ZPK, Ilirija 1., Ilirija II.; II: vvaterpolo: Jadran Herccgnovi zmagovalec SPK Maraton; 11.40: vvaterpolo: Jug — zmagovalec Ilira}«: Jadran Split; 12.20: skakanje dam z. deske; 13: skoki gospodov s stolpa; 15.15: gospodje 400 mprosto; 15.30: dame 100 m prosto;; 15.45: gospodje 100 m hrbtno, 7 tekmo-valev - im.d njimi \Vilfan, Schell, Ciganovič; 16: dame 200 m prsno, 7 tekmovalk; 10.1 i: gospodje 4X200 m prosto, štafeta: Ilirija I., Jug, Jadran Hercegnovi, Jadran II., Ilirija II., ZPK, Jadran 1.; 16.JO: dame 3X100 nie.-ano, štafete Maraton, Ilirija 1., ladran II., |ug, Jadran 1., Ilirija II.; 17: vvaterpolo: zmagovalce ZPK: Maraton zmagovalec Jadran Spi i t : Ilirija, Kakor je iz objave Zveze razvidno se je število sodelujočih klubov nekoliko skrčilo. 1 rije klubi ne jiridcjo v Maribor in sicer sušaška »V iktorija« ter oba karlovaska kluba »Karlovačko športsko udruženjc (KSU) in ■Uradjanski«. Vzrok izostanka ni znaii, pa je odločala tukaj velika premoč ostalih prijavljenih klubov. Kljub temu pa bo letošnje državno prvenstvo revija naših najboljših plavačev, kakor je v zgodovini našega plavalnega šporla še nismo videli. Obisk v belgraishem mestnem odseka za telesno vzgojo Zagorje Romanje na Brezje. Romarji, ki se nameravate udeležiti v dneh 25. in 26. julija romanja na. Brezje, pohitite s prijavami, ki jih sprejemata župni urad v Zagorju in kaplanija na Lokah le še do te nedelje. Zavedajte se. da s prepoznimi prijavami le povečujete težave, ki so v zvezi s pripravami za to veliko romanje. Ker nam bo posebni vlak nudil veliko več ugodnosti kot redni, zato so naj vas pri javi Čim več, da bomo tako z veliko udeležbo jasno dokazali, da tudi v teh težkih dneh, ki jih moramo sedaj preživljati, iščemo pomori le tam, odkoder jo edino smemo in moramo pričakovati. Dravsko polje Vsak dan gori. Pred tednom je pogorel jx>-sestnik Selinšek v Staršali Škoda občutna. Požar je zanetilo slaboumno dekle. — 9. julija dopoldne sta pogorela posestnika Žagavec in Fošner na Braunšvajgu. Radi močnega juga je bilo vsako reševanje nemogoče in je škoda ogromna, pa deloma krita z zavarovalnino. — Vsa čast gasilnim društvom, ki so se v osmih letih ob vsakodnevnih požarih izvežbali, da nesrečnežem takoj priskočijo na pomoč. 26. julija ima n. pr. gasilno društvo v Pre-poljah tombolo, da si nabavi novo motorno briz-galno. Gasilna društva pač zaslužijo podjx)re! Umrla je na Braunšvajgu gospa Marjeta Di-kavčič, stara 97 let. Na zadnji poli jo je spremila nepregledna množica, želeč ji večnega miru. Tej želji se pridružujemo tudi mi. „§lorač€wa" podružnica Lluiiijana, Turševa cesta (palača Poštni dom) V duhu zakona o obvezni telesni vzgoji izven-šolske mladine je belgrajska mestna občina že pred enim letom ustanovila mestni odsek za telesno vzgojo. Z ozirom na priprave, ki se vrše v Ljubljani in Mariboru za osnovanje sličnih odsekov, iw> zanimivo kaj več izvedeti o organizaciji in delokrogu belgrajskega mestnega telesno-vzgojnega urada. Delo za zelenimi mizami. Vaš sotruduik se je oglasil pri dr. R. Beliču, šefu telesnovzgojnega odseka, ki mu je dal sledeče podatke: Že leto dni se trudimo, da organiziramo vso izvenšolsko moško mladino do dvajsetega leta. Svoje obveznike iščemo po matičnih knjigah, v vajeniških šolah in pri Okrožnem uradu. Doslej smo jih vpisali nekaj nad 7000, medtem ko jih po-seča naše nedeljske vzgojne in telovadne tečaje le 3000. Najeli smo 63 vaditeljev, ki nad vse požrtvovalno "vodijo tečaje po vseh okrajih mesta. Mestni urad za telesno vzgojo je avtonomen odsek splošnega oddelka. Dr. Belič ga vodi kol šef, pomaga mu pa 6 uradnikov in služiteljev. Voditelji v tečajih so izbrani iz privatnih telesno-vzgojnih organizacij in prejemajo le nagrade za nedeljska predavanja odnosno za vodstvo telovadnih ur. Pred kratkim je organiziralo ministrstvo za telesno vzgojo prve izpile /,a te voditelje. Kvalifikacijo je priznalo samo desetim, med tem, ko se bodo ostali morali izpopolniti v posebnem tečaju. O obveznikih za telesno vzgojo se vodijo razne knjige, nied drugimi tudi velike kartoteke in antropomelrijska statistika. Za točno posečanje telovadnih ur se morajo brigati zlasti starši in službeni predstojniki. Obveznik, ki večkrat neopravičeno izostane od nedeljske ure, je prijavljen policiji in ta ga kaznuje z globo od 5 do 500 dinarjev. Te globe gredo v fond za telesno vzgojo in znašajo na mesec povprečno 3000 Din. V glavnem pa se stroški tečajev krijejo s posebno dotacijo mesta, ki je znašala za prvo leto 300.000 Din. Finance mestnega odseka za telesno vzgojo vodi posebna uprava, v kateri sta dva občinska svetovalca, šef odseka in en uradnik. Obisk v tečaju. Zadnjo nedeljo smo si ogledali uro obveznikov na igrišču. Njihovo delo se je začelo s kratkim predavanjem o tovarištvu, za tem j)a so iz- vajali redovne vaje, strumno kakor vojaki. Posamezni oddelki štejejo po 30 do 40 dečkov in fan-tov. Telesnovzgojno delo je bilo zelo pestro: nekateri so se vadili v skakanju jireko jarka, drugi so se merili v tekih in skokih, tretji so se igrali, plesali kolo itd. — Tudi rievšečne scene smo videli. Ker sc |iolaga velika važnost ua higijeno obveznikov, se vrše od časa do časa higijenski pregledi, pri katerih se vedno najdejo poediuci, katerim mora dati voditelj milo v roke in ga vodili pod prho. Mlajši dečki imajo ludi j-Hisebne vaje v lepem obnašanju. Vadijo sc le|iega držanja telesu, pozdravljanja, glasnega in razločnega govorjenja in slično. Med tem, ko so mnogi mojstri, kakor tudi starši bili v začetku nezadovoljni z uvedbo obvezno telesne vzgoje, so se v kratkem prp|>ričali, da je le-ta vsem udeležencem in tudi predstojnikom v prid. Naši fantje so se disciplinirali, njihovo obnašanje .je postalo pri nekaterih naravnost vzorno... Tukaj jih učijo, da jo alkohol škodljiv, da športnik ne sme kaditi, navdušujejo jih za jiriprost in zdrav način življenja. Tako se mi je izrazil starejši gospod, odbornik neke pomočniške rokodelske organizacije, ki od časa do časa jiosilja svoje ojiazovalce k nedeljskim tečajem. Dr. Belič, šef belgrajskega mestnega odseka za telesno vzgojo, je s svojimi uspehi vidno zadovoljen. Okrog 3000 liiladeničev ima vsako nedeljo na 22 igriščih Belgrada. Namesto, da bi se dolgo časili j»o ulicah, se veselijo v športnih igrali, liži vajo v soncu in urijo svoje mlade telesne moči. Tukaj uživajo zlasti vajenci ludi posebno zaščito. Niso redki primeri, ko more vodstvo pri higijen-skih pregledih ugotoviti, da mojstri svoje vajence pretepajo ali jih sicer zanemarjajo in v takih prime i-iIi je intervencija mestnega odseka za telesno vzgojo vselej uspešna. Za zimo namerava organizirali dr. Belič vrsto vzgojnih predavanj, v praktičnih tečajih pa se bo zlasti propagiralo smučanje. D. U. Pred važnim srečan:em Že dolgo ni bilo ljubljansko športno občinstvo tako razgibano, in ni čakalo s takim zanimanjem kake lekme, kot jo čaka v nedeljo. Pa ne samo Ljubljana, tudi dežela se pripravlja, da v častnem številu pozdravi na igrišču državnega prvaka. Najavljenih je že več avtobusov z bližnje in daljne okolice, kakor iz školje Loke, Domžal, Kranja, Kamnika itd. V nedeljo se bo zbralo na igiišjjju Primorja" vse kar čuti z našim š|>ortom, da občuduje dovršeno igro jugoslovanski«« prvaka, in da podžiga naše fante v težki borbi. Toliko zanimanja s strani športnega občinstva |Ki pravici zasluži BSK. Niušiiia enajstoiica je moštvo. ki jt> v vseli velikih evropskih centrih z uspehom zjistojiala jugoslovanski nogomet. Posebno sini-l silijo Ljubljančanov uživa naš prvak, odkar se je po /.družitvi nasili voderili nogometnih sekcii odločno |H.)stavil na stran Ljubljane. N.r-i š|u>imiki nt-, morejo pozabit i nešporlno t;esle zagrebških vo-dečili klubov, ki so se z raznimi izgovori hoteli otresti slovenskega predstavnika v Jugo-kupu. SSK Ljubljano so izgubili v kup-lekinovanju tudi glavno športno atrakcijo liAK-a. Toda se ni konec vseli dni. Naš predstavnik r vsemi klubi v dravski banovini ho našel pota. da z zvestim zaveznikom iz Belgrada v bližnji bodočnosti napravi kar je potrebno. VeHfc šporlm dan na Jesenicah Minister vojske in mornarice, general Marič, pokrovitelj. Spurtui klub Bratstvo n« Jesenicah praznuje v dneh 18. in 10. julija, kakor običajno vsa' n leto, svoj (i. tradicionalni Športni dan . mi katerem !><> polagal račun svojega dela n.i ' ulju Minila iu lolusne vzgoje, svojih fantov. I)n l>; liil 1« praznik čim veličastnejši, ie podvzelo vodstvo kluba vse sile, da .se iz. te prireditve razvije velika športna manifestacija, ki naj dokumentna rapi-den razvoj špurta v gornjem kolu Gorenjske. — športni klub Bratstvo se mrzlično pripravlja na ta praznik in bo storil vse, da bo organizacija te prireditve brezhibno organizirana in da bo ta prireditev ena največjih do sedaj na Jesenicah oziroma na Gorenjskem, saj bodo zastopali barve inest in posameznih klubov najboljši šjtprtniki. — Kljub temu, da je celokupna prireditev vezana z ogromnimi stroški, se vodstvo kluba ne strasi ne dela ne stroškov, saj ie v korist kluba in Jesene samih, da se pokaže delo, ki se v športnem duhu razvija v temu delavskemu revirju. Da bo prireditev res čim veličastnejša, ie vodstvo kluba zaprosilo za pokroviteljstvo tega praznika g. ministra vojske in mornarice armijskega generala Mariča, kateri se je odzval temu pova-b lu in blagovolil prevzeti častno pokroviteljstvo nad tem športnim praznikom. Poleg prireditelja bo sodeloval s svojimi najboljšimi športniki Alp. SK Gorenjec in reprezentanca mesta Beljaka iz Avstrije. Prvič v zgodovini jeseniškega športa se je SK Bratstvu posrečilo dobiti in pritegniti k sodelovanju reprezentančno moštvo, kar bo za 'portne Jesenice gotovo velikega pomena, in kar bo med vsemi, ki jim je šport pri srcu, našlo mnogo zadovoljstva, saj bo ta prireditev preJslavila športnike, ki jih Gorenjska izvzemši leta 1934 Concor-dio, še ni videla na zelenem polju. Poleg velikih športnih prireditev nosi vodstvo kluba vso sltrb tudi za razvedrilo in druge razpoložljive športne veselosti. Program: V soboto, 18. t. m. ob 18 mednarodna reprezentančna nogometna tekma: Reprezentanca Beljaka : komb. moštvo Gorenjec-Bratslvo. -- Po nogometni tekmi družabni večer, na katererji' F^-deluie pevsko društvo »Sava« in gndba na pihala. V nedeljo, 19. t. m. ob 6.30 buinica. Ob 8 mednarodna lahkoatletslca prireditev, pri kateri sodelujejo Beljak : Bratstvo : Gorenjec. — Ob 10.30 juniorska nogometna tekma Alp. SK Gorenjec : SK Bratstvo. Ob 11.30 položitev venca na grob umrlih to-tarišev. Ob 15 prijateljska nogometna tekma I. mošte* Alp. SK Gorenjec : SK Bralstvo. Ob 16.30 pozdrav pokrovitelja in gostov. Ob 17 reprezentanca Beljaka : reprezentanca Bratstva. Nato športna zabava. — Pri vseh prireditve' kakor govorili bo služila radio aparatura Philips radio. — Molohbtb SK Ilirija Motokluh »Ilirija* v Ljubljani opo/nrjn tekmovalce za ocenjevalno vožnjo Ljubi jami Kranj— Tržič—Sv. Ana—Ljubelj, ki se vrši dne 10 t. m., da ie zaključek prijav v petek, dne 17. t. m. ob 3 pojioldne. Tekmovalci se odločno o|>ozarjajo, da sn na poznejše,prijave ne bo moglo ozirati, to |>u i/, razloga, ker se morajo starine liste dostavili že v petek na Ljubelj. Razpis se tudi v toliko izpre-meni, da bo z;i zadnjo etapo (o km) veljal predpis brzine kakor v jirvib dveh etapah. Prijave spivie-nia tajništvo MK Ilirije , Miklošičeva cesta 15, interurb. telefon št. 20-66. Alja Rahmanova: človeka Roma n. Težka bridkost ji je tlačila srce in čutila se je tako slabo, da je komaj prestavljala noge. Bilo ji je na smrt litido. Trd mrak je ležal nad cesto, dež je ponehal in nebo se je pričelo jasniti. Ogromne luže so pokrivale pot, tako da so bili Tanjini čevlji v nekaj trenutkih popolnoma premočeni. Pa kaj tol Tanja jc prišla k reki. Občutek, da življenje zanjo nima nobenega smisla več, je naraščal v njej od sekunde do sekunde in jo popolnoma prevzel. Mož, ki ga je hotela ljubiti, ji je skvaril življenje, vzel si jo je brez ljubezni. To je bil konec nfehega u|>;t na njegovo ljubezen, konec njene vere v ljubezen. Prevzel.jo je neizrečen gnus nad vsem: nad temi slabimi čevlji, ki so čofotali po tnla-kužah, nad to umazano.'vodo, ki se je razlivala čez zemljo, nad leni nebom s temnimi cunjastinii oblaki, prav posebno pa nad samo seboj, nad svojim oblalenim telesom, ki ga ni zamogla očuvati. Obstala je L i ic strmega obrežnega roba in zrla v globino. Tam kjer so sicer plavale ribice, je videla sedaj samo leninorjav, umazan tok. Le tam ob ozkem travnatem pasu so je lesketalo nekaj kot luske ribe, ki jo jc neurje vrglo no suho in jo iztrgalo elementu, v katerem je edino mogla živeti... Gledala je dol, kol bi jo privlačila magnetna sila. Tedaj se je poleg nje nekaj premaknilo. Kmečko dekle je šlo uočasi k bregu, ne da bi bilo opazilo Tanjo. Bluza ji jc visela izza raztrganega krila, lasje so frfotali zuir-geni okoli njenega rdečega obraza. Ko je prišla čisto blizu, je Tanja opazila, da so ji po licih |>olze1e solze in da so njene oči slepo strmele v praznino kot oči blazne ženske. Vedno dalje je stopala k strmi brežini; dva koraka še in zdrknila bi bila v globino. Tanja je dekle zadržala. Branilo se je in le s trudom ga je Tanja spravila od brega. Iz besed, ki so se trgale iz dekleta, si jc zamogla Tanja ustvariti sliko tega, kar se je zgodilo: drhal rdečih jo je zlorabila in zato si je hotela končati življenje. Čudno! Tanja je nenadoma povsem pozabila, da je sama imela pred dobro minuto isti namen. Zdaj pa je mislila le še, kako bi se mogla zavzeti za to ubogo stvar. »Imaš I i kakšne znance ali sorodnike v mestu?« jc vprašala sočutno. »Nikogar! Prišla sem v mesto, da bi si poiskala službo!« »Potem pojdi k menit« jc dejala Tanja z glasom. lri meni! Prijela je dekle za roko in ga vodila s Seboj pd neobljudenih ulicah. V daljavi jc še bobnel grom, skoro tako, kakor bi si neumno ščcnc z lajanjem hladilo jezo. In počasi so zopet začele padati kaplje z neba. Tanja vso noč ni zatisnila očesa; uro za uro jc sedela oh postelji uboge Njurke, ki se ji je v hudi vročici blcdlo. Tanja ni imela toplomera; zat<> je stekla k Agra-feni Aleksejevni, ženi domkoma.1 Ta je stanovala v eni izmed velikih sob stare gosposke hiše, v kateri jc zdaj mrgolelo ljudi in stenic. Vsako sobo je zasedla kar cela družina in celo na vsakem koncu hodnika sla živela za 1 hišni opravite'j. zaveso dva najemnika: pisatelj, ki svojih del nikjer ni mogel spraviti v denar, in branjevka, ki je na trgu |>ro-dajala pirožke,* o katerih so hišni prebivalci trdili, da so iz mačjega in pasjega mesa. Agrafena Aleksejevna je sedela haš pred samo-varoni in sušila svoje slare nogavice. Toda, da bi človek te stare cunje imenoval nogavice, bi bilo prav za prav nekoliko pretirano. Bile so edino, ki jili jc. šc imela; varovala in negovala jih je z vso skrbnostjo in šivala nanje vedno nove krpe, seveda najrazličnejših barv. Ko je Tanja izrazila svojo prošnjo, ji jc Agrafena Aleksejevna izročila toplomer. Ozrla se je plašno na vrata, za katerimi je stanoval komunist, in dejala: »Tanja, vzemite! Ne pozabite, dvajset kopejk na dan! Kako naj sicer živim? Profesorica iz sosednje hiše si ga je nedavno izposodila za svojega Pjolra in ga naslednji dan vrnila, toda brez denarja. .Saj itak ni imel vročine', je rekla. A to .je laž! Odslej bom, zahtevala denar vnaprej. Saj sc moram itak vedno bali. da mi ga kdo razbije; kaj naj potem začnem? Vse to je govorila s čudno jokavim glasom. Sedela jc pred- kijiečlm samovarom v mnogokrat zakrpani, nc-oprani, po polu vonjajoči blu/.i, ki ji je visela čez krilo. Nepočesani sivi lasje so sc ji Icjiili na čelo, v odprtih ustih si videl en sam samcat zob. Spominjala je na čarovnico v otroški pravljici. Tanja ji je dala dvajset kopejk in se vrnila v svojo sobo. Tu jc ležala Njurka. Odejo jc vrgla raz sebe, roke je imela sklenjene kot v molitvi in je mrmrala predse: -Imejte vendar usmiljenje z menoj, imejte vendar usmiljenje!« 3 šlruklji iz mesa. & C » • v« C •fiŽ B £ O O 'OD S •K k U -O •r, N O >u e | is. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din IO'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. iluzbodo.be Frizerko dobro delavko — takoj sprejmem. Ivan Merlak, brivec, Dol. Logatec, (b) Kuharico snažno, pošteno, vajeno vseh gospodinjskih del, iščem za takoj. Kandušer, trgovina, Mengeš. (b) Trajno zaposlitev nudim zmožnemu zastopniku v Sloveniji za svoje Izdelke gornjih delov za čevlje, ki so tu dobro vpeljani. V poštev pridejo samo strokovnjaki usnjarske stroke. Ponudbe na: Josef Hepp, Bač-ka Falanka. (b) Za takojšen vstop razpisuje tvrdka Jos. Benko, tovarna mesnih Izdelkov v Murski Soboti, mesto perfektnega kores-pondenta. Prednost Imajo moški, vojaščine prosti. Zahteva se popolno znanje slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru ln pisavi. Vešč mora biti tudi v knjigovodstvu. Ponudbo z navedbo referenc je poslati na gori navedeni naslov. Dva mizarska pomočnika sprejme Franc Kregar, mizar, Vižmarje 87 — št. Vid nad Ljubljano, b Restavracija-pension Tivoli na Črnučah pri Ljubljani se z v vsemi prostori in inventarjem takoj Odda V najem najvišjemu ponudniku. Neposredna bližina Ljubljane. Zračna, brez-prašna lega. Kopališče, solnčne kopeli, železniška in avtobusna zveza. Tujske sobe. Zahteva se kavcija Pojasnila daje med uradnimi urami (8—13) Vzajemna posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. IEM2DI Najmodernejše pohištvo si ogledate na obrtni razstavi v št. Vidu soba št. 8. Solidno Izdelano, z večletno garancijo in po jako znižanih cenah Vam nudi Andrej Kregar in sinova kVTETrgTTll Velika delavnica se odda za 200 Din mesečno v Selenburgovi ulici. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Takoj« štev. 10322. (n) 11 Majhna prazna soba se takoj odda. Bohoričeva ulica 28. (s) Posestva V Tacnu pod šmarno goro sta naprodaj dve hiši z zele-njadnim vrtom, solidno zidani, električ. razsvetljava — po ugodni ceni. Pojasnila, slika hiš v trafiki Omejc v št. Vidu. ■ -^Ajrl --i, ■ s: ODBOR SLOVEN. KAT. AKADEM. STAREŠINSTVA naznanja tužno vest, da je umrl naš zvesti tovariš dr. Adolf Korče odvetnik Pogreb bo v petek, dne 17. julija 1936 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Fugnerjevi ulici 15 na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo ga v trajnem spominu! Ljubljana, dne 15. julija 1936. Dvosobno stanovanje s kabinetom, komfortno, se odda za avgust v Stre-liškl ulici št. 22. (6) Enosobno stanovanje oddam s 1. avgustom. — Vodovodna cesta 77. (č) II« Kolesa ponikljana ln pokromana vseh nemških znamk naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Tyrševa cesta št. 36. (1) Malinovec najfinejši, naraven, kupite najugodneje pri tvrdkl »Vitamin«, Ljubljana Masarykova 46. (1) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d) Bančno kom. zavod MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor 3 Din v znamkah. Hiša v Kranjski gori enonadstropna, z lepim vrtom, na najlepšem prostoru, naprodaj. Informacije pri: Cilka Augu-sta, Kranjska gora 74. p Hranilne knjižice podeželskih hranilnic (Cla nlc Zadružne zveze), kupimo takoj ln plačamo najboljše. - Ponudbe no upravo Slovenca v Mariboru pod »Tovarna 9468« Osamljen invalid prosi za posojilo. Ponud be upravi »Slovenca« pod »Obrat donosen« 10320. Vse denarne posle, terjatve vseh, tudi podeželskih hranilnic ln po sojllnic kupujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Izposlujem posojila na hranilne knjižice, nakup in prodaja vrednost nih papirjev itd. Alojzij Planinšek, ,ag. za bančne ln kreditne posle, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35-10. Znamke za odgovor. (d) Za poletje in vroče dneve! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni Paket serija S« vsebina 15—21 m prima oksiordov touringov in cefiriev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m. dalje »Paket Serija S'o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpas niki itd — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Pa ket sprija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljni na, žensko, moško in na mizno perilo, barvasto, ter Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga • Neprimer no vzamem nazai in za menjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila • Vzore brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnic ostankov, Maribor, Dvo rakova cesta št. 1. »Šnur-tamburir mašino« staro, dobro ohranjeno, kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Stroj« št. 10269. (k) Vsakovrstno zia&o kupuje po najvišjih cenab CERNE, iuvelir, Ljubliana Wolfova ulica št. 3. Špecerijsko opravo kupim Naslov v upravi »Sloveti ca« pod št. 10296. (k) Zlata jama je stalna reklama v Slovenca Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da se je danes z, letalom smrtno ponesrečila naša ljuba hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična TILKA PIVK učiteljica na Čatežu Pogreb tragično umrle Tilke bo v petek, dne 17. julija ob 16. uri iz mrtvaške veže Leonišča (Stara pot št. 2). Ljubljana, Idrija, Novi Sad, dne 15. julija 1036. Žalujoče rodbine: Pivk, Orel, Bogataj in Paglavec. Pogrebni lavod GaJSek Ivan, Moste-Ljubljana Vsa letna oblačila, lister, buret, kaša, v od Učni Izdelavi dobite po eni pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. Tovorni voz za samca takoj poceni oddam. Tr žaška cesta 13, Glince, Jože Močnik. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi vseh vrstah — za strojn pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog, Ljubljana — židovska ul. in Stari trg malo rabljena in nova po neverjetno nizkih ce nah naprodaj prt »PROMET« (nasproti križanske cerkve) . Eau de Cologne de deluje na živce priletno ln osvežujoče, poveča odporno Bilo ter Ima fini 'ln nežni vonl parfuma „Solr de Faris". V vsem delovanju Je kot parfum, a ne stane več kot dobra kolinska voda. BOURJOIS parfumeur-paris Tinček in Tonček Loi deiektfva 105. Gorila so hoče boriti s pošastjo. Ladje so bile najrazličnejše starosti in najrazličnejših oblik. Med njimi so bile tudi takšne, kot so jih imeli pred sto leti. »Veš kaj?« je predlagal Tinček. »Oglejva si jih prav od blizu, nemara najdeva med njimi še kakšno dobro ohranjeno ladjo, s katero se potem lahko odpeljemo domov.« Tonček se je za Tinčkov predlog takoj navdušil. Z združenimi močmi sta pognala splav na sredo ponesrečenih ladij in jih začela pozorno motriti od vseh strani. Tako so se približali ladji, ki je imela tako čudno zunanjost, da je gorila ob pogledu nanjo kar pobesnela. Bila je na žive in mrtve prepričana, da ima pred seboj predpolopno pošast. Izzivalno in grozeče je zatulila, pograbila debel kol in se pripravila za boj. Poceni blago za kopalne plašče dobite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinj-ska ulica 15. ZAHVALA. Za izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega ljubljenega očeta IVANA SUŠNIKA ter vsem darovalcem vencev in cvetja naša prisrčna zahvala. Posebno se zahvaljujemo Trg. bol. in podp. društvu in njegovim gg. zdravnikom za skrb in pomoč pokojniku, vsem dobrim sorodnikom, prijateljem in znancem ter odposlancu Mest. podjetij v Mariboru. Najtoplješa zahvala pa izražamo gg. duhovnikom, ki so dobrega očeta tolažili in odpravili k sladkemu počitku. Maša zadušnica bo ob 6. uri dne 19. t. m. v novi cerkvi sv. Družine, Mosle. V L j u b 1 j a n i, 15. julija 1936. ZALUJOCA DRUŽINA. Usoda nam je iztrgala našega predobrega sina, brata in strica, gospoda Adolfa Korčeta odvetnika v Ljubljani žrtev letalske nesreče. Pogreb pokojnika bo v petek, dne 17. julija 1936, ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Fiignorjevi ulici 15 na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V L j u h I j a n i, dne 15. julija 1936. BARBARA, mati. NEŽIKA por. ROTII, VINKO, LUDVIK, DANIJEL in ZOFIJA, bratje in sestri. BOGDANA, nečakinja — ter ostalo sorodstvo. Za »Jugoslovansko tiskarno< v Ljubljani: Karel Čet. Urednik: Viktor Cenčii. Gospodarstvo ] Zavod za pospeševanje zunanje trgovine proti „Prizadu" Včeraj smo prinesli notico o nameravani reorganizaciji zavoda /a zunanjo trgovino, ki da bo dobil dobi,I nov odsek za kontrolo izvoza sadja. Belgra.jska »Politika« z dne 15. t. m. prinaša obširno poročilo v zvozi s to organizacijo, v kolikor se tiče organizacije našega sadnega izvo/.n. Kot je iz tega poročila razvidno, pojavili sta sc v vprašanju organizacije izvoza zelo si nasprotujoči stališči. Trgovci in i/.vo/niki so bili s »Prizadom«, ki posega na n jih polje, nezadovoljni. Oni stojijo na stališču, da jc treba bolj upoštevati privatno inicijativo im čimbolj omejeti državno intervencijo. Zato predlagajo, du se »Prisadu« odvzame pravica deliti kontingenta pri izvo/u sadja v posamezne dežele ter se mu prepustijo edino prefenrencijali za izvoz, suhih sliv. Ti predlogi, ki si jih je usvojil načrt uredbe, kateri bo predložen vludi, so vzbudili nezadovoljstvo med prizadetimi krogi, ki smatrajo to kot popuščanje privatni trgovski inicijativi in zoperstavljanje splošnih agrarnih interesov. Namen »Prizadka« je, da doseže boljše vnovče-vanje kmetijskih pridelkov. Da pa ta namen lahko izvršuje, mu morajo biti pridržani vsi knntigenti, ki imajo v inozemstvu dobro ceno, ker brez tega bi imel stalno izgubo vsled vzdrževanja visokih cen za pšenico. Če se mu vzamejo kontingenti, potem ne bo mogel kriti izgub, ki nastanejo pri pšenici iz svojih dohodkov, ampak bi morala priskočiti v pomoč držav na blagajna. In to bi bilo vsh le radi tako imenovane privatne inieijative in pa vsled tega, da se da čimvečji delokrog enemu odsfcku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Ce se bo zavod za zunanjo trgovino reorganiziral v tej smeri, kot se. hoče to napraviti pri sadnem izvozu, potem bi mogli, pravi »Politika« govoriti o likvidaciji sedanjega »Pri/ada« in o ustanovitvi novega »Prizada« v okviru zavoda za zunanjo trgovino. Razlika med obema bi bila volika. Sedanji »Prizad« skrbi za čim boljše cone pri vnovčenju kmetijskih pridelkov, novi »Prizad« pa ne bi skrbel za to ampak bi gledal le, da zadovolji zahtevam izvoznikov in uvoznikom našega blaga v inozemstvu. Sploh pa se v vprašanju naših agrarnih produktov in njihovega plasiranja opažata dve različni smeri, kar more koristiti le ozkemu krogu, zna pa škodovati vsemu gospodarstvu. kot kažejo gornja izvajanja »Politike«, prihaja do nekega nasprotsva med krogi okrog »Prizada« in krogi okrog Zavoda za zunanjo trgovino. Pojavlja se malenkostna ljubosumnost, ki ni v interesu tistih, ki bi jim oba zavoda morala služiti. Izgleda, da trpi naš izvoz že pod hiperorganizneijo. Potrebna bi bila razdelitev delokrogov med posameznimi institucijami, sicer mora priti do nepotrebnega dvojnega dela in kar je še hujše, moglo bi se zgoditi, da bo podrl eden tisto, kar bo zgradil drugi . inozemske ponudbe za zgradbo novih železnic Kakor je že znano, je vlada odobrila načrt nove uredbe o trasiranju im gradbi novih železnic. Načrt predvideva gradbo blizu 3000 km novih železniških prog. Glede financiranja gradbe teh novih prog je Knančni zakon 1. 1936-37 dal finančnemu ministru pooblastilo, da najame v ta namen posojilo 500 milj. Din. Razen tega se namerava uporabiti tudi še izredne kredite v smislu tozadevnih določb finančnega zakona ter neizkoriščene kredite predvidene v uredbi o financiranju javnih de' in gradbe prog, na katerih so dela delno odložena. Kakšnih velikih posojil se ne namerava najemati. Prometni minister je pooblaščen, da skupno s finančnim ministrom sklene dogovore glede načina financiranja gradbe novih železnic kakor tudi glede pribave finančnih sredstev. V zvezi s tem načrtom za gradbo železnic, so prispeli v Belgrad zastopniki nekaterih inozemskih finančnikov, ki se interesirajo za gradbo novih železnic. Iz Francije so prišK v svrho razgovorov zastopniki dveh grup, iz Nemčije ene grupe, iz Švice dveh grup, iz Poljske dve grupe in iz Amerike zastopniki eme grupe. Ti zastopniki, od katerih so nekatere grupe predložile že konkretne načrte, so že stopili v stik z merodajnimi faktorji zaradi pro- i Elektrifikacija belgrajske okolice V okolici Belgrada je razmeroma malo elcktri-Sciranih krajev. Pa tudi ▼ mestih, kjer se nahajajo elektrarne, sedanje naprave ne odgovarjajo več današnjim potrebam. Belgrajska občina namerava popolnoma reorganizirati svoja gospodarska podjetja kot klavnico, elektrarno in tramvaj. Vsa ta podjetja hočejo postaviti čisto na trgovsko podlago in jih izločiti iz neposrednega vpliva občinske uprave. Pri tej reorganizaciji bo prišla prva na vrsto električna centrala, ki bi se, kot se zatrjuje, pre-osnovala v delniško družbo ter bi večino delnic imela v rokah občina. Predvideno je znatno razširjenje teritorialnega delokroga centrale. Postavili se bodo daljnovodi, ki bodo šli do Smedereva, Požarevca, Mladenovca, Obrenovca in Lazarevca. Novo podjetje bi tudi prevzelo vse obstoječe električne centrale na svojem teritoriju. Industrijskim podjetjem bi centrala dobavljala tok po najnižji ceni. Računa se, da^ bi ta cena bila 0.70 do 1 dinarja za kilovat. Elektrificiralo bi novo podjetje vsa bližnja mesta in vasi, tako da bi bila belgrajska okolica popolnoma elektrificirana. Cena za razsvetljavo bo seveda znatno dražja kot za industrijski tok, vendaT pa bo nižja kot pa so jo računale elektrarne v posameznih okoliških mestih. Belgrajska občina pričakuje, da bo imela kot zagrebška občina, ki ima vpeljan podoben sistem, od svoje tako reorganizirane elektrarne znatne dohodke. Prizad začel s kupovanjem pšenice Včeraj je začel »Prizad« z nakupovanjem nove pšenice. V zvezi s tem so bili objavljeni pogoji, po katerih se ta nakup vrši. »Prizad« kupuje pšenico od trgovcev in izvoznikov izključno potoni domačih blagovnih borz. Od mlinarjev pšenice ne bo kupoval. Najmanjša količina, ki jo »Prizad« prevzame, je pri vagonskem blagu 5 vagonov, pri blagu v šlepih pa 10 vagonov. Od zadrug in producentov, ki mu bodo svoje prodaje direktno prijavili, bo prevzel »Prizad« najmanj B vagonov, pa bodisi va-gonskega blaga ali pa v šlepih. Več producentov bo moglo tudi skupno dobaviti 5 vagonov. Prijavili pa bodo morali blago pori skupnim imenom in predložiti potrdilo, da je prodana pšenica lastni produkt dotičnih producentov. Cene so določene na podlagi ugotovljenih »standard« kvalitet in voznih paritet. »Prizad« si pridržuje pravico, da na podlagi analiz spremeni koncem tega meseca standard za žito posameznih provenijenc. Plačilo blaga se bo izvršilo pri blagajni društva v Belgradu. Ob priliki predložitve obračuna je prodajalec obvezan predložiti vse dokumente, ki so v smislu pogojev potrebni za likvidacijo obračuna. V primeru sporov je merodajno razsodišče, postavljeno po določbah civilnopravnega postopka. Zvišanje delniške glavnice pri Zefir d. d., Subotica. Tovarna peči v Subotiei Zefir d. d. je zvišala delniško glavnico od 1 milijon dinarjev na poldrug milijon z izdajo 600 novih delnic po 1000 dinarjev. Delnice se morajo polno vplačati do konca tekočega leta. Kontrola izvoza sadja Centralna komisija za kontrolo izvoza sadja je izdelala navodila za banske uprave glede načina izvajanja kontrole pri izvozu sadja. Napravljen je že proračun stroškov te kontrole in istočasno je tudi že pres' rbljeno za sredstva, s katerimi ee bodo ti stroški krili. Po tem proračunu bodo stroški za lokalno kontrolo znašali 516.000 Din, stroški revizijske kontrole, osrednje uprave in poročevalske službe pa 400.000 Din. To pomeni, da bo kontrola izvoza sadja stala malo manj kot cel milijon dinarjev. Izdelan je tudi načrt uredbe o izvozu sadja. V tem načrtu je predvidena razširitev delokroga in kompetence centralne komisije, ki bi delovala kot strokovni odbor pri odseku za sadje ▼ zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Namerava se tudi ustanoviti register izvoznikov sadja. Kakor je potrebna organizacija našega sadnega izvoza, tako obstoja bojazen, da bodo vsi ti predpisi in vsa kontrola šla predaleč in izvoz biro-kratizirali ter tako povzročili več škode kot pa koristi. Albanska narodna banka, ki ji predseduje bivši italijanski finančni minister Mosconi, je zaključila poslovno leto 1935 z dobičkom 3080568 albanskih frankov (napram 306.168 v 1. 1934). Iz tega dobička bo izplačevala na delniško glavnico 5 milij. alb. frankov 4% dividendo. Vzajemna savarnvalnira na Ljubnem likvidira. »Službeni list« prinaša objavo »Vzajemne zavarovalnice zoper ogenj na Ljubnem« r Sarinjski dolini, s katero ta sjioroča, da je prešla v likvidacijo. Ta »Vzajemna ^avarovaliiira«, ki je bila ustanovljena I. 1H9H. je poleg velike ljubljanske vzajemne zavarovalnice edina, ki je bila na teritoriju Slovenije osnovana v obliki vzajemnega društva. Poziv Zndrnine gospodarske banke r Ljubljani vlagateljem in delničarjem. V »Službenem listu« je priobčen poziv Zadružne gospodarske banke, s katerim poživlja delničarje, da v roku treh mesecev predložijo stare delnice zaradi preži goean j« nominalne vrednosti delnic, ki je bila zvišana za 90%. Obenem se pozivajo vlagatelji, da ▼ kolikor tega še niso storili, predlože stare vložile knjižice v svrho vpisa obračuna 40% kvote, ki je hila v smislu sanacijske rešitve odpisana v špecijelnl rezervni fond. »Automontnia« delavnica d. d. zvišuje delniško glavnico. Za 3. avgust je sklican redni občni zbor tvrdke »Autonioetaža?, delavnica d. d. v Ljubljani. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o zvišanju delniške glavnice od pol na en milijon. Razširiti se namerava tudi družbeni namen v tem smislu, da bo družba mogla izvrševati tudi obrt rednega prevažanja oseb in bluga z motornimi vozili. Pred ustanovitvijo nemške banke v Belgradu? V angleških listih je izšla vest, da dr. Schacht pri svoječai?nih pogajanjih z naio vlado ni uspel glede ustanovitve nemške banke v Belgradu. Z ozirom na to vest ugotavlja »Jugoslovenski kurir«, da 6e kakšni razgovori z dr. Schachtom o ustanovitvi nemške banke sploh niso vodili. Guverner Relchs-banke se je v Belgradu le zagotovil, da ni ničesar proti temu, da bi merodajne oblasti izdale koncesije za ustanovitev nemške banke v slučaju, če bi razgovori z obstoječimi bankami, ki jih vodi Dres-dener Bank, bili brezuspešni. Padec cene romunskega petroleja. V Londonu je padla cena sirove nafte od 12 na 10 funtov pri desettonskem vagonu. Sorazmerno so padle tudi cene bencinu. Zaradi tega so vznemirjeni tudi romunski industrijalci petroleja, ki so poslali v London posebno odposlanstvo, da prouči trg. Romunska država bo imela od padca cen škodo, ravno tako tudi romunske privatne družbe zlasti domače. Izgleda. 'N je konjunktura romunskega petroleja že pri Ki u Romunska industrija je odlično uspevala, dokler je prodajala Italiji. Sedaj prodaja Nemčiji, ki pa je mnogo slabši kupec radi težav, ki so se pojavile v klirinškem prometu, kakor tudi radi tega, ker zahteva Romunija, da se bencin plača v devizah. Borza Denar 15. julija 1936. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi notiral 8.73—8.83, na zagrebški 8.67 do 8.77 (8.72) in na belgrajski pa 86697—8.7697. Grški boni so na zagrebški borzi notirali 28 den. in ravno tako tudi na beltfrajski borzi. Angleški funt je v Ljubljani notiral 238.25, v Zagrebu je popustil na 237.44—239.04 (238.24). v Belgradu pa 237.40 do 239. — Španska pezeta je na zagrebški borzi no-tirala 6.65—6.75 (6.70). Nemški kliriniški, čeki so se na ljubljanski borzi dvignili na 13.72—13.92, na zagrebški pa na 13.665 do 13.865 (13.765), za konec julija na 13.575—13.775 (13.675), za sredo avgusta 13.59—13.79 (13.69), za ultimo avgusta 13.55—13.75 (13.65), za sredo septembra pa 13.50—13.70 (13,60), na belgraijski borzi so pa nemški klirinški čeki notirali 13.6714—13.8714. Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 h. gold..... 2965.30—2979 90 Berlin 100 mark......... 1752.05—1765.93 Ofil.1 I« pod S B. 11161 U 1« XI 1914 Bruselj 100 belg..............735.26— 740.32 Curih 100 frankov............1424 22—1431.29 London 1 funt..............218 05— 220.10 Newyork 100 dolarjev..........4313.60—4349.91 Pariz 100 frankov............283.25— 289 69 Praga 100 kron..............180 61— 181 72 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,180.051 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2425, London 15 3525, Newyork 305.25, Bruselj 51.69, Milan 24. Madrid 41.435, Amsterdam 208.20, Berlin 123.20, Dunaj 57.70, Stockholm 79.10, Oslo 77.10, Kopenhagen 67.625. Praga 12.69, Varšava 57.70. Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfor« 6.765, Buenos-Aire* 0.8325. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% inv. pos. 83—85.25, agr 48—49, vojna škoda promptna 364.25—366, begi. obv. 68 30 do 69.25, 8% Bler. pos. 83.25—84, 7% Bler pos. 74—75, 7% po«. Drž. hip. banke 85.50—87.50 Zagreb: Državni papirji: 7% inv po«. 84 -85 (84), voj. škoda prom. 362—364. begi. obv. 68.50 den., 8% Bler. pos. 82—84, 1% Bler. po*. 72—73.50 (72), 7% po«. Drž. hip. banke 86—87, 1% štab po«. 82 75 do 83.12. Delnice: Priv. agr. banka 232—234, Trbov. 135 den-, 0«j. sladk. lov. 135 bl„ Belgrad: Državni papirji: 7% inv. po«. 83.75 bi., agrarji 48.75 bi., voj. šk. prom. 362—362.25, begi. obv. 68.75—69 (68.75), 8% Bler. pot. 81 50 den., 7% Bler. po«. 73.25—74 (73.75). Delnice: Nar. bankf 6200 den., Priv. agr. banka 232—233 (232). Žitni tre Novi Sad. Pšenica po dosedanji ceni ne not ra. Od sedaj so priznane cene po odredbi Prizada. ali notiranja še ni. Mokas bačka, sremska, slavonska og, ogg 195— 205, št. 2 175—185, št. 5 155—165, št. 135—145 št. 7 115—125, št. 8 100—102 in pol. Otrobi sremski in banaika juta vreče 80—82.5. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpretnenje-na. Promet srednji. Pridobivajte novih naročnikov! V mnoge slovenske družine prihaja neprekinjeno že nad 50 let To je dokaz dvestobe do starega prijatelja daupanja u n/egooo zanesljivost. Zohtcoafte „Slovenca" na ogled tudi Vi in pišite na naslov: Uprava Slovenca, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana. A. Kulturni obzornik Jordan Jovhov V naslednjem bom skušal v nekaj potezah podati duhovno podobo največjega bolgarskega sodobnega prozaista Jordana Jovkova, o katerem pri nas sploh še ni nihče obširneje pisal in tudi prevajan ni, vsaj v tistem obsegu ne, kakor bi vsekakor zaslužil. Spada med današnje petdeset-letnike. Rodil se je 8. novembra leta 1884. v vasi Žeravna v pokrajini Kotlensko v vzhodni Bolgariji, odraste! pa je na stari romunsko-bolgarski meji v okolici Dobriča, v Dobrudži, kamor so se preselili njegovi starši. Gimnazijske študije je končal v Sofiji, kjer se je spočetka vpisal tudi na pravo, vendar je ob začetku balkanskih vojn zo- Pet odšel v Dobrudžo, kjer je učiteljeval po vaseh, o svetovni vojni je dobil diplomatsko službo in je nekaj Časa živel v Bukareštu, sedaj pa stalno biva v Sofiji. Ob tej priložnosti nas seveda najbolj zanima njegovo književno delo, o katerem bomo na kratko spregovorili. Prvo pesem »Oratar« je objavil leta 1905. v listu »Vaška probuda«. Prav tako je v tistih letih sodeloval s pesmimi v »Umetniku« in »Novem občestvu«. Vendar je doba njegove pesniške tvornosti kratkotrajna in z ozirom na celoto njegovega književnega udejstvovanja brez večjega pomena. S prozo, kjer je imel daleč več jreče, je začel leta 1907., ko je v »Probudi« natisnil »Ov-čarjevo tugo«. Potem je v istem listu obelodanil še nekaj novel. Še pred svetovno vojno je sodeloval v več bolgarskih revijah ir. listih. Vendar je treba pripomniti, da ie Jordan Jnvkov sorazmer- no kasno oziroma počasi umetniško zorel in bil deležen priznanj. Glavna dela je napisal in izial šele v zadnjih letih svetovne vojne pa vse do danes, ko je njegov položaj v bolgarski sodobni pro- za^stiki sila krepek. Pozornost je vzbudil z novelami iz svetovne in deloma že bolkanske vojne. Natisnil jih je v dveh zbirkah z naslovom »Razkazi« (»Novele«) leta 1917 in 1918. Obe knjigi sta doživeli kasneje drugo izdajo (1928. in 1929.), dočim je tretja knjiga z istim naslovom izšla leta 1933. Prvo obsežnejše prozno delo Jordana Jovkova je »Žetvar« (»Žanjec«). Dočim je preje od lirike prešel na ne-I kam lirično prozo in potem v realizem, pomeni I »Žanjec« prodor simbolizma pri Jovkovu. Treba je posebej podčrtati miroljubno, neekstremistično naravo Jordana Jovkova in njegovo nepotvorjeno, prav nič e šovinizmom prepojeno slikanje bolgarskega kmečkega življenja. »Žanjec« je izšel iznova leta 1922., predelan pa v tretje leta. 1930. To je vsekakor v dobri meri dokaz njegove vrednosti. Po svetovni vojni je v poglobljenosti v bolgarskega človeka Jovkov še brez primere napredoval. Vsestransko je proučil duhovne dobrine svojega naroda, videl njegovo stoletno trpljenje in vso grozovitost tlačanstva svojih prednikov in pa medsebojne borbe, politične in gospodarske, svojih sodobnikov. Dela, ki jih je rodilo to obdobje, lahko po vsej pravici smatramo ne samo za najboljše, kar je dal Jovkov, ampak za sploh najboljše v bolgarski književnosti sploh. Če bi hotel karakterizirati osnovni ton njegovega pisanja sploh, bi dejal, da je Jovkov znal sijajno zadeti sredino j med realizmom in romantiko, kar na videz zveni morda malo čudno. Pa je kljub temu resnično. On ni samo tisti bolgarski pisatelj, ki se je res z I umetniškim holcniem in resno nadarienoslio nri- bližal vojnim motivom in dal nekaj zadetih novel iz tega okolja, ki po svoji prepričljivosti presenečajo, marveč se je z vso ljubeznijo in globino občutka in sočustvovanja vživel po svetovni vojni y bolgarskega kmeta, kakršen je bil še pred vojnami in le deloma potem. Iz te panoge njegove novelistike bi moral omeniti vsaj najuspelejše stvari, kot so: Pesenta na koleletata (Pesem koles), Postolovi mlini, Šibil in še nekatere. Posebno mesto gre njegovim »Staroplaninskim legendam«, ki 10 po mnenju bolgarskih kritikov najlepša knjiga Jovkova in ena najtehtnejših v umetniškem oziru v bolgarski književnosti sploh. Obsega deset srednje obsežnih novel na 160 straneh, ki so prežete v balkansko hajiuško romantiko Hrista Boteva. Vsem po vrsti je pisatelj pripisal za motto citate iz bolgarskega predanja, narodne pesmi, letopisov. V njih je posrečeno zadel bolgarsko motiviko in legendarno pestrost. Zadnji dve noveli od v zgornjem odstavku omenjeni, sta iz te knjige. Na tem mestu naj vsaj omenim tudi novelsko zbirko »Zadnja radost«, ki je izšla leto pred »Staroplaninskimi legendami« in je istega obsega. Leta 1930. je izšla knjiga »Večeri v Anlimov-skem hanu«, prevedena takoj prihodnje leto v srbohrvaščino in zasluži vse priznanje. Zrela, realistična knjiga je to, pisana z občutljivo etično , poglobitvijo. Sploh imam pri prebiranju del Jordana Jovkova vtis sila globokega in notranje trl-no zgrajenega človeka in umetnika. Ponekod se mi vsiljuje sorodnost med njim in prozo enega najboljših sodobnih srbohrvalskih pripovednikov: Iva Andriča. Tudi čisto formalna, jezikovno-stilislična stran je pri Jovkovu na evropski višini. Glavna njegova odlika pa je železni objektivizem, ki mu j ne dovoljuje nikaklh osebnih izlivov ali oapirnato I izumetničenega filozofiranja. Posebej je treba omeniti še zadnji in najob-širnejši njegov roman »Čiflikat kraj granicata (leta 1934), katerega slovenski naslov bi se glasil »Pristava ob meji«, ki ima vse odlike dosedanjega njegovega pripovedništva, edino jezikovno-stili-stično pravijo, da je v njem pisatelj malo popustit. Radi popolnosti podobe moram omeniti še njegova odrska dela, po katerih spada Jovkov med prvake današnjega bolgarskega dramatičnega ustvarjanja. Prav te dni gostuje med drugim sofijsko gledališče v Belgradu tudi z njegovo dramo »Borjana« (napisana 1932.). Razen tega je treba omeniti še komedijo »Milijonar« in dramo »Albena«. V celoti je Jovkov pristno epični talent, ki se je globoko vživel v bolgarskega dobrudžanskega kmeta, kjer koreninijo skoraj via njegova lela. To nazadnje tudi ni nič čudnega, saj je pisatelj v severnem ravninskem delu Bolgarije preživel večji del mlajših let, vzljubil ondotnega človeka in ga tudi svojstveno verno podal v svojih delih. Danes je priznan ne samo doma, ampak tudi že v Evropi. Bil bi že skrajni čas, ko bi tudi pri nas dobili kak prevod njegovih del. Sicer se pa v tej smeri že pripravlja teren, kolikor mi je znano. T. P. ★ Kulturnozgodovinski romani. Nekaj posebnega je v madžarski literaturi vrsta romanov, ki jih je v zadnjem času napisal Harsanyi Zsolt. Obravnavajo življenje najznamenitejših madžarskih umelnikov, tako roman o glasbeniku Lisztu, slikarju Munki-csyju, pesniku J. Aranyu, S. Petdiiju, Madicsu i. dr. Romani so ilustrirani in naslovljeni s kakim značilnim stavkom iz umetnikovega dela, n. pr. Munkicivjev: »Ecce homo« (po znani podobi), Ma-dacssv -.v!o-,tk b6n s« .,.« »Tr»o*«dije človeka« — madžarskega »Fautla«. Sklepi blejske konference Bled, 15. julija. AA. Gospodarski svet Balkanske zveze, ki je zasedal na Bledu, je izdal tale komunike: Gospodarski svet Balkanske zveze je na svojem četrtem zasedanju na Bledu od 10. do 15. julija t. 1. nadaljeval z izvajanjem načel o sodelovanju med štirimi državami, ki so bila določena na njegovih zasedanjih v Atenah in Ankari. Svet se je razdelil v tri odbore in sicer: 1. v odbor za trgovinsko izmenjavo, 2. odbor za promet s pododborom za plovbo in za železniški in letalski promet; 3. odbor za tujski promet. I. Trgovinska izmenjava. V zvezi z izvedbo svojih prejšnjih sklepov je svet vzel na znanje, da sta emisijska banka in trgovska zbornica v Bukarešti začeli objavljati podatke, ki se nanašajo na respektivne trgovine. Svet je pozval romunski izvozni zavod, naj organizira solelovanje gospodarskih ustanov vseh štirih držav in da sestavi pvk" tične pogoje za uvedbo trajnega izvoza balkanskih proizvodov v vse te štiri države. Modalitete o skupni prodaji gotovih balkanskih proizvodov bodo določene v jugoslovanski sekciji. Trgovinski odbor je nato pristopil k obsežni razpravi med štirimi državami Balkanske zveze. Najprvo 30 predložili spomenice s pritožbami izvoznikov, nakar so te spomenice temeljito proučili. Nacionalne sekcije bodo posredovale pri dotičnih oblastvih, da bi te ovire odstranile. Trgovinske in industrijske zbornice vseh štirih držav bodo povabljene, naj imajo svoj sestanek še pred prihodnjihm zasedanjem sveta. Promet, a) Glede plovidbe so bila sprejeta poročila pomorskih ekspertov, ki so se sestali v Istambulu od 27. maja do 3. junija t. 1., kakor tudi statuti pomorskega odbora. Sestanek tega odbora je določen za 2. oktober t. 1. v Pireju. b) V zvezi z železniškim sodelovanjem se je vršila o besedilu pravilnikov in projektov o tarifi za potnike, prtljago in blago, ki so že v veljavi med državami Balkanske zveze, obsežna razprava. Meseca januarja 1937 bo sestanek strokovnjakov, da jih sprejmejo. Strokovnjaki bodo obenem sestavili direktno tarifo za potnike in prtljago po železnicah držav Balkanske zveze. c) Nacionalne sekcije bodo na tem zasedanju predložile pismeno poročilo o zboljšanju železniškega omrežja, ki veže te štiri dežele; d) ratifikacija letalske konvencije, podpisane v Bukarešti, bo izvedena čimprej; e) strokovnjaki poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa se sestanejo v Bukarešti 7. oktobra 1937, da znižajo brzojavne in telefonske pristojbine mej temi štirimi državami in na ta način izvedejo unifikacijo konvencij, ki obstoje med štirimi državami Balkanske zveze in Male antante. III. Tujski promet. Stalni tujsko-prometni odbor, ki je bil ustanovljen v Bukarešti, je prvič zasedal. Odbor je sklenil ustanoviti stalne skupne urade za tujsko-prometno propagando v evropskih prestolnicah, objaviti tujsko-prometno brošuro v jeziku vseh teh dežel za druge dežele kakor tudi izdati tromesečni medbalkanski tujsko-prometni bulletin; dalje je sklenil organizirati njihovo statistiko na skupni podlagi, propagando potom radia, propagando po šolah in vseučiliščih. Podpisali so tujsko-prometno konvencijo med Romunijo in Jugoslavijo, toda bilateralne tujsko-prometne konvencije je treba podpreti s skupno konvencijo. IV. Glede finančnega sodelovanja držav Balkanske zveze so se vsi štirje guvernerji emisijskih bank sporazumeli, da se sestanejo zaradi proučitve načina tega sodelovanja. Svet je naposled sklenil, naj bo prihodnje zasedanje v Atenah 18, marca 1937. Krvava Španija Poholji in poboji po vsej državi Kdo je bil Jarošenko Že dragi od trojice ruskih pilotov prijateljev Belgrad, 15. julija, m. Vest o letalski noreči, ki se je zgodila davi v Spodnji llrusici, ie prispela v Belgrad že v teku dopoldneva. »Pravda« jc bila prvi list v prestoli«, ki ie objavila dolgo poročilo o žalostni katastrofi, ki je vzbudilo sjdošno zaprepaščenje, tembolj, ker je med mrtvimi tudi simpatični >as« (tako so imenovali pokojnega njegovi prijatelji zaradi njegove izredne letalske spretnosti) Jarošenko, katerega žena živi v Zemunu, kjer ima Jarošenko skromno vilico. V isti ulici poleg njegove vile imata svoji hišici tudi pokojni Ni-kitin in še živeči njihov prijatelj in pilot btri-ževski. Prestolica obžaluje vse nesrečne žrtve, posebno pa Jarošenka, ki je bil v Belgradu splošno znan in izredno priljubljen. Jarošenko, Striževski in Nikitin so splošno znana imena. To so pioniriji našega civilnega letalstva. Vsi trije so bili nerazdružljivi prijatelji. Ni se dolgo tega. ko je postal Nikitin žrtev svoje službe in že je smrt ugrabila Jarošenka skoraj na istem kraju. Vsi, ki so poznali pokojnega pilota Jarošenka, izključujejo, da bi do nesreče prišlo po njegovi krivdi. Pok. Jarošenko je bil pilot 22 let in ves čas svojega težkega poklica ni imel niti najmanjše- nesreče. Če je med vožnjo opazil kakšno napako na motorju, se je znal vedno pravočasno vrniti nazaj, od kjer je vzletel, ali pa je z vso opreznostjo pristal na zasilnem terenu. Znan je bil kot eden naših najboljših pilotov za težka civilna letala in so vsi prepričani, da je vzrok nesreče klabo funkoijoniranje motorjev, ker letalo ni bilo več novo, saj je že del j časa opravljalo službo na progi Skopi je-Belgrad, od kjer je bilo svoječasno poslano v Ljubljano na progi Ljubljana-Sušak. Pokojni Jarošenko je rodom iz Belgoroda v kijevski guberniji. Pred vojno je bil na sliiž-bi v Cahrtrcuxu v Franciji, nato pa v Uavru v lovski šoli kot podporočnik. V Franciji ga je zajela tudi revolucija 1. 1917, od kjer se je vrnil 1. 1918 v Rusijo in sodeloval v armadi Dc-nikina in Vrangla. Pilot je že od I. 1915. Leta 1920. je prispel v Jugoslavijo iz GalipoHja in je 1921. stopil kot mehanik v letalsko šolo v Novem Sadu. Leta 1923. so ga poslali v Skopljc, 1. 1926 pa je bil izbran izmed raznih drugih prosilcev za pilota »Aeroputa«. Ves čas svojega službovanja se mu ni zgodila niti najmanjša nesreča. Pokojni Nikitin, ki je postal žrtev svojega poklica pri prvi letalski nesreči v Ljubljani, pa je bil poveljnik ruske eskadre, v kateri je služil tudi pokojni Jarošenko. Jarošenko, ki je bil star 4-3 let. je opravljal zadnje čase službo na progi Ljubljana-Sušak, kjer se je izmenjaval s pilotom Striževskim. Davi se je poslednjič dvignil s svojim letalom, ki je malo po vzletu pokopalo pod seboj vse potnike. Madrid, 15. julija, b. Vlada je storila izredno ostre ukrej>e za ohranitev miru v državi, ker se z vseh strani slišijo glasovi, da pripravljajo pristaši Solele maščevanje. 150.000 vojakov je v strogi pripravljenosti in se ne smejo ganiti iz vojašnic. Nad 500 znanih fašističnih osebnosti je bilo zaprtih na povelje notranjega ministra, uradi španskih sindikalističnih strokovnih organizacij so bili zapečateni, enako pa tudi vsi klubi fašistov in pa sedež monarhistične stranke »Narodna obnova«. Vlada je pustila nalepiti letake, v katerih grozi z najstrožjimi kaznimi, če bi hotel kdo povzročali nemire v državi. Zbiranje jio ulicah in trgih je prepovedano. Monarhistični list »Epoha«, ki ga je izdajal umorjeni Sotela, ne sme izhajati do nadaljnega. Monarhistični list »ABC« je zaplenjen, ker je objavil obširno poročilo o umorjenem Soteli, ki pa ni identično z vladnim poroči-lom. V številnih španskih mestih, zlasti pa v Ma-lagi in La Coruni, kjer so monarhisti zelo močni, je vojaštvo ponoči razsvetljevalo ulice z žarometi ter preprečilo vsako zbiranje opozicionalcev. V Barceloni je policija zasedla uredništvo listov »No-ticera« in »La Nohe«. Vlada je tudi prepovedala, da bi se umorjeni poslanec Sotela postavil na mrtvaški oder v parlament, ali pa v akademiji znanosti, katere član je bil. Njegov pogreb je bil iz mrtvašnice na pokopališču, kamor pa je kljub temu prišlo nad 15.000 ljudi. Med drugimi je govoril tudi Gil Robles, neustrašeni voditelj katoliške ljudske stranke. Gil Robles je v svojem govoru s povzdignjenim glasom dejal, da bo o tem zločinu načel debato v parlamentu in da bo storil vse, da se zločinec pravično kaznuje. Notranji položaj v Španiji je zelo napet in vse pričakuje, kakšno stališče bodo zavzele desničarske stranke. Monarhisti so sklenili, da ne bodo sodelovali v delu parlamenta, češ, da niso več varni pred levičarji. Računa se, da se bo njihovemu sklepu pridružila še katoliška ljudska stranka Gila Roblesa. V raznih madridskih predmestjih je prišlo snoči in danes do hudih spopadov med desničarji in pa med pristaši ljudske fronte. Tri osebe so izgubile pri tem življenje, mnogo pa je bilo ranjenih. Madrid, 15. julija AA. Havas poroča: Snoči so se v stanovanju Gil Roblesa sestali voditelji agrarne stranke, stranke katalonskih regionalistov in vodja 6tranke Španska obnova. Posvetovali so se o položaju. Monarhistični poslanci so izjavili, da ne bodo več prišli v parlament, ker njihovo življenje ni več zaščiteno. V palači parlamenta so morali včeraj popoldne organizirati posebno varnostno službo. V kuloarjih je bilo včeraj mnogo več poslancev, kot pa ob dnevih rednega zasedanja. Na pokopališču Alinuden so člani organizacije Španska Falanga preprečili dohod na f>okopališče zastopstvu parlamentarnega predsedstva, ki se na ta način ni moglo udeležiti jiogreba Calva Sotella. V delavskih okrajih Sevilje so 6noči živahno streljali. Posredovati je morala policija, ki je nato ugotovila, da so tri osebe ubite. Vse kaže, da eo te izgrede povzročili fašistični omladinci. Ena priča je potrdila, da 60 levičarski omladinci bežali. JVove težave z Dardanelami Montreux 15. julija c. Danes se je pokazalo, da obstojajo še velike težave glede sporazuma med Anglijo in Rusijo. Vmes se je namreč sedaj nenadoma postavila angleška admiraliteta, ki zahteva, da naj angleška delegacija ne popusti Rusiji. Dopoldne se je na seji sprejelo poročilo tehničnega odbora, ki ga je podal romunski delegat. Takoj nato se je začela razprava o pogodbi v tretjem čitanju. Večina členov je bila sprejeta brez debate, vsi kočljivejši členi pa 60 bili odloženi na popoldansko plenarno sejo. Popoldanska plenarna seja 6e ie začela ob 17, vendar pa se bo usoda o najbolj spornem členu 16 končala šele ponoči. Ta člen najbolj deli Rusijo od Anglije. Popoldne se izve, da sta ruska in angleška delegacija v zadnjem trenotku dobili nova navodila. Hodža pri Schuschniggu V zvezi z avstro-nemškim sporazumom Domači odmevi Minister vlade in vojni minister v Kragujevcu Kragujevac, 15. julija, m. Predsednik vlade 3r. Milan Stojadinovič in vojni minister Ljubotnir Marič sta si danes ogledala vojnotehnični zavod, kjer ju je pozdravil upravnik zavoda. Nato sta se podala v Grošenico, kjer sta se zanimala za dela pri graditvi velikega vodovoda. Iz Kragujevca se bosta podala v Kruševac, kjer si bosta ogledala vojaški zavod Obiličevo, odtod pa bosta obiskala še Kraljevo. Proti Arnavtovicu in tov. Belgrad, 15. julija, m. Ob začetku današnjega nadaljevanja razprave pred državnim sodiščem za zaščito države proti atentatorju Arnautoviču in tovarišem je predsednik senata dr. Ucovič razglasil, da se je odredilo strožje nadzorstvo varnostnih organov v sodni dvorani. Zaradi tega so tudi obtoženci sedaj razdeljeni v dve skupini, tako da eede v prvi Arnautovič. D. Stojadinovič in Trbič, drugi štirje pa v drugi klopi. Danes je bila prva zaslišana ga. Anaetasijevičeva, ki je pod prisego izpovedala, da je v gostilni »Avion« v Rakovici slišala, da je Arnautovič izjavil, da je komunist in da bo ubil predsednika vlade in devet ministrov, nate pa še 6ebe kot enajstega. Zaslišani 60 bili potem še Aleksander Aksentijevič, šaiukovič, pristaniški delavec Blagoje Prvulovič, šofer Milorad Zorič, ki je 6. marca vozil Arnautoviča, skupščinski služitelj Vlada Petrovič in Bogoljub Dlmitrijevie. S tem je bilo končano zasliševanje prič, ki so se odzvale pozivu sodišča. Glede ostalih prič pa je na vprašanje predsednika senata državni tožilec izjavil, da to zasliševanje lahko odpade, ker se je že na podlagi dosedanjih izpovedi zaslišanih ugotovila kazenskopravna odgovornost za vse obtožence ter si eodisce lahko ustvari točno sliko. Vojislav Vujanac, ki zagovarja Arnautoviča, je stavil za tem de«et predlogov, na katere bo sodišče odgovorilo jutri zjutraj ko se bo ob pol 8 razprava nadaljevala. Sprejem v državno žetezničarsko šolo v Belgradu Belgrad, 15. julija. AA. Razpisuje se sprejem novih učencev v državno prometno želez-ničarsko šolo v Belgradu. Za šolsko leto 1936-37 bo sprejetih v državno prometno železniško Šolo 60 kandidatov, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: 1. Biti mora državljan kraljevine Jugoslavije. 2. Končanih mora imeti najmanj sedem razredov gimnazije ali sorodne šole, s jiripo-ročljivimi ocenuini. 3. Biti mora telesno in duševno zdrav. 4. Ne sme biti mlajši od 18 in ne starejši od 21 let. 5. Imeti mora dovoljenje staršev, da lahko stopi v službo v državnih prometnih ustanovah. 6. Biti mora lepega vedenja. . Učenci se zbirajo po razpisu. Prvenstvo imajo tisti, z odličnimi ocenami. Prijave kol-kovane s 5 Din morajo biti osebno ali s priporočenim pismom dostavljene na oblastno direkcijo in to najdalje do f. avgusta 1936, navesti je treba točen naslov in najbližjo železniško Rim, 15. julija b. Po poročilih italijanskih listov je predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža včeraj, ko se je mudil na Dunaju, imel kljub uradnemu demantiiju važen sestanek z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Schuschniggom. Po poročilih italijanskih listov z Dunaja je na tem sestanku predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža zahteval in tudi dobil podrobna poročila o vsebini in ciljih avstrijsko-nemškega sporazuma ter je z dr. Schuschniggom proučil možnost, da pristopi Češkoslovaška k rimskemu protokolu in. zagotovi sodelovanje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Grčija-Itattja postajo. Priložiti je treba dokumente, njihovi prepisi pa so izključeni. Predložiti je treba potrdilo o državljanstvu, potrdilo o končani srednji šoli, krstni list, odobrenje roditeljev oziroma njihovih namestnikov, ki mora biti potrjeno od pristojnih policij, oblasti, da hoče kandidat stopiti v državno prometno službo, Nravstveno spričevalo, šolsko spričevalo, prijave tistih kandidatov, ki ne bodo odgovarjali navedenim jKigojem, se ne bodo vzele v pretres. lz-bera kondidatov bo opravila železniška uprava najdalje do 20. avgusta 1936. Izbrani kandidati se bodo pozvali na zdravniški pregled in sprejemni izpit in v ta namen jim bo pravočasno dostavljena brezplačna vozna karta za prihod. Kandidati, ki bodo odbiti, bodo dobili brezplačne karte za povratek. Sprejeti kandidati bodo poslani upravi državne prometne šole v Belgradu, kjer se bodo šolali v internatu in dobivali 100 Din v gotovini. Osebne vesti Belgrad, 15. jul. m. Postavljena sta: Bogdan Domicelj, uradniški pripravnik ženske bolnišnice, za administrativnega uradnika IX. skup. istotam in Milan Fajdiga, uradniški pripravnik Higienskega zavoda v Ljubljani, za administrativnega uradnika IX. skup. na tem zavodu. Belgrad, 15. julija, m. Današnje »Službene No-vine« objavljajo odlok finančnega ministrstva o načinu ureditve plačila glede blagovnega jioslo-vanja med našo državo in Italijo, nadalje odlok o ukinitvi gospodarskih in finančnih sankcij proti Italiji ter ukinitev tozadevnega odloka ministrskega sveta z dne 22. oktobra 1935 ter 15. novembra 1935. Belgrad, 15. jul. m. Davi je prišel v Belgrad župan iz Radeč ob Savi g. Josip Rozman ter posredoval v raznih občinskih zadevah. Sprejet je bil tudi pri obeh slovenskih ministrih. Belgrad, 15. jul. m. Po krajšem bivanju v Ankari se je danes vrnil v Belgrad turški poslanik na našem dvoru Ali Hajdar Aktaj. Belgrad, 15. jul. m. Da bi se |>ravočasno rešilo vprašanje preskrbe z vodo nekaterih krajev, ki jih je zadela suša, bo o tem vprašanju razpravljal na eni svojih prvih sej gospodarsko-finančni odbor ministrov. Sedaj se zbira vse potrebno gradivo. Belgrad, 14. julija, ni. Vlada je odobrila sni-manje prvega jugosiovansko-češkoslovaškega zgodovinskega nacionalnega filma. Dovoljenje je dobil avtor filma Mika Djordjevič, kateremu je kot znanemu filmskemu režiserju jioverjena režija tega filma. Vsebina filma je vzeta iz dobe svetovne vojne. V njeni je prikazana borba za nsvo-bojenje našega naroda ter liorba Čehoslovakov za ustanovitev samostojne države. Zemunska vremenska napoved za 16. juliji Vedro. Oblačno na severozapadu. Zagrebška vremenska napoved: Jasno s povečanjem oblačnosti. Dunajska vremenska napoved: deževno vreme že ponoči od zapada, jutri hladno z močnimi zajiadnimi vetrovi. Rim, 15. julija b. V nekem uradnem poročilu iz Aten demantirajo vest, ki so jo priobčili te dni italijanski listi, da bo namreč predsednik grške vlade Metaxas v kratkem prišel v Italijo in napravil uradni obisk šefu italijanske vlade Mussoliniju. Mussotinijev mirovni načrt London, 15. julija, b. Tudi v britanskem tisku se pojavljajo sedaj vesti, da pripravlja Mussolini nov mirovni načrt. Sotrudnik »Daily Telegrapha« trdi, da pripravlja Mussolini za september novo veliko konferenco, ki naj bi se je udeležile Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija in sovjetska Rusija. Dalje pa tudi Poljska ter Belgija in even-tuelno še države Male zveze. Na tej konferenci naj bi se predvsem obravnavalo sledeče: 1. sporazum o evropskih vprašanjih, ki danes ogrožajo sodelovanje med posameznimi državami; 2. priprave za povratek Nemčije v Zvezo narodov v mesecu oktobru; 3. sporazum o vprašanju reforme Zveze narodov. Dopisnik poudarja, da bi se konferenca imela vršiti pod pokroviteljstvom Zveze narodov* i,t<»d$ ne v Ženevi in tudi ne kot skupščina Zveze narodov, pač pa kot skupna konferenca omenjenih držav edino pod pokroviteljstvom ženevske ustanove. Iz Avstrije Dunaj, 15. julija A A. Štefani poroča: Pričaku-jejo, da bo amnestija narodnih socialistov objavljena 25. julija, to je na dan druge obletnice smrti pokojnega kanclerja Dollfussa. Pomiloščeni bodo tisti narodni socialisti, ki so zagrešili samo politične zlo-čne. Veruje se, da bo pomiloščen tudi bivši minister Rintelen. Dunaj, 15. julij. c. Avstrijski zvezni svet je danes sprejel zakon, ki pravi, da se v Avstriji ustanovi »časnikarska zbornica«. Težave Italije v Abesiniji London, 15. julija. AA. (Havas). Po poročilih, ki so prispela v London, je naletela Italija v Abesiniji na hude težkoče. »Manchester Guardian« priobčuje o tem članek, v katerem pravi med drugim, da so se Italijani za svoje pacifikacijsko delo prihodnjih mesecev v Abesiniji slabo pripravili. Po odhodu maršala Badogtfa še niso bogvekaj storili. Večina potov ni prehodna zaradi deževnega vremena. Italijani dovažajo potrebščine samo po železniški progi Džibuti-Adis Abeba. Pa še to progo neprestano ogrožajo abesinski uporniki. — Kadar je proga prek njena, se vrši promet z bombniki. Abesinski uporniki so razdejali že več znanih mostov in ponekod tudi progo samo v večjem obsegu. Italijanski pohodi v varstvo proge so naleteli na hud odpor upornikov, ki so v četniškem bojevanju zelo spretni. Gibanje Abesincev se ne vrii po enotnem načrtu ali pod enotnim vodstvom. Posamezne čete delajo po svojem preudarku in na lastno pest. Včasih so te čete prav številne, tako da so tudi med seboj v zvezi. t Te dni, pravi list dalje, je bil abesinski odpor posebno močan v pokrajini Gore. članek se končuje z besedami: V navdušenju zaradi svoje zmage so Italijani postali, kakor kaže, preveč samozavestni. Zdaj šele uvidevajo, da bo končna pomiritev in podjarmljenje Abesinije mnogo težje opravilo, kakor so prvotno mislili. Rim, 15. julija. AA. (DNB) V Adis Abebi so priredili veliko versko svečanost koptske cerkve. Abuna Kirilo je v svojem govoru pozval vernike, naj v obnovljeni Abesiniji sodelujejo z italijanskimi oblastvi. Po končani svečanosti je podkralj maršal Graziani povabil abuno Kirilosa in mnoge dostojanstvenike, med temi je bil tudi ras- Hailu, v palačo podkralja. Tu je imel podkralj Graziani govor, v katerem je poudaril, da vesti o tem, da namerava italijanska vlada zapostaviti koptsko cerkev, niso točne. Ta trditev je popolnoma brez podlage, ker spoštuje Italija vse vere enako. Prisotne je pozval, naj vplivajo na svoje sorojake, ki se še skrivajo po gozdovih, da bi sodelovali pri obnovi Abesinije. Lokarnska konferenca bo odložena London, 15. julija, c. Danes se je vršila običajna seja angleške vlade. Na seji je bil tudi že zunanji minister Eden, ki se je zjutraj vrnil iz dopusta. Pred sejo vlade je bila ožja seja ministrov, katere so se udeležili Baldvvin, Eden in Neville Chamberlain. Na tej seji je bilo sprejeto stališče glede loknrnske konference v Bruxellesu. Popoldne je bila seja vlade. Na tej seji je baje prevladalo stališče, da se naj lokarnska konferenca odloži. Ker pa Anglija ne mara ničesar storiti brez Francije, se bodo le dni začela diplomatska pogajanja s francosko vlado, ki sicer še zmeraj vztraja na tem, da naj sc lokarnska konfercnca vrši kljub vsemu žc 20. do 25. julija. Vse bodoče delo pa se bo naslanjalo samo na tesno sodelovanje in na sporazum med Francijo in Anglijo. Pariz, 15. julija, b. »Echo de Pariš« poroča, da je francoski poslanik v Londonu Corbin dobil nalog, dn intervenira pri britanskemu zunanjemu ministru Edenu še pred današnjo po|>oldansko sejo angleške vlade, da se lokarnska konferenca na vsak način sestane 22. t. ni. v Bruslju brez Nemčije in Italije. * Budimpešta. 15. julija, A A. Tu se vršijo priprave za svetovni kongres ciganov, ki naj se vrši v Budimpešti. na Pri Hodžerovcih Belgrad, 15. julija. 111. Zaradi izključitve čla-izvršilnega odbora Jugoslovanske narodne stranke (Ilodžerove), Miloša Dragoviča je prišlo med njim in izvršilnim odborom do ostre časopisne polemike. Na zadnjo izjavo, ki jo je dal Dragovič časopisom, v kateri je napadal dr. Hodže-ro, odgovarja danes član izvršilnega odbora Milutin Božič ter med drugim poudarja, da je Miloš Dragovič pri petomajskih volitvah proti sklepu vodstva stranke agiliral za Jevtičevo listo ter tudi za njo glasoval. Proga Št. Janž-Sevnica Za dni 29., 30. in 31. julija 1936 ie razpisaja kraljevska banska uprava komisijski obhod v zvezi z razlastitveno razpravo za II. del gornje proge v upravni občini Boštanj v srezu Krškem. Natančnejši podatki o razpisu so razvidni iz tozadevnegu ruzglasa v Službenem listu kraljevske banske uprave, ki je tudi nabit na uradni deski imenovane občine, pri kateri morajo udeleženci vpogledati načrte ter razlastitvcn» pripomočke (AA.) * Zagreb, 15. julija. AA. Ban savske banovine je po delil agrarnopravnemu odseku kralj, banske I uprave v Zagrebu s posebnim dovoljenjem samostojnost.