30. številka.
V Trstu, v soboto 14. aprila 1888.
Tečaj XIII.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat n* teden, vaako iride !n soboto oli 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
ca vse leto gl. H.-; izven Av»t. pl. za polu let« i 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt let« „ 1.50; » „ 2.25, Posamične Številke ne dobivajo v j»ri dajalnicah tobaka v Trstu po & nov.,
r Gorici in v Ajdovščini pc ** nov. Na narocbe brez prilože&e naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi ne poiiljajo uredmAtvu t ulici Torrente St. 12. Vnako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana oe nfi npre-jeniajo. Kokopisi ne ne vračajo.
Oglati in oznanila ee račune po 7 nov. vrstica v petitu; za naslove z debelimi črkami plačuje prostor, kolikor bi pa
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ne račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema npravništvo v ulici Torrento 12. Odprte reklamacije ho proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Priprorsko.
»V cd modi J« mofi«.
Slovenščina v srednjih šolah na Primorskem.
(Dalje).
Da so podatki o Šolstvu*) jako mični in poučni, izpoznali so Nemci, kateri so lani začeli izdavati obširno delo pod naslovom „Monumenta Germaniac Paedago-gica. Tomus I. „To so šolske naredbe, šolske knjige in črtice v deželah nemškega jezika. Prvi zvezek obsega na 602 straneh brunšviške šolske naredbe od najstarejšega časa do 1828.
Delo je jako na obširno osnovano in 8e jako hvali. Mej drugim se čita o ■ zavodu Martineum iz leta 1562: „Materin jezik goji se samo v nižjih razredih^ in za to, da bo pot delal latinščini. V tretjem razredu počenši je prepovedano v materinem jeziku govoriti. Da se to ne zgodi, imajo skrbeti skrivni nadzorniki in javni opazovalci, in imajo vsacega zatožiti, ki bi nemški govoril."
Tomus II. obsega „Ratio studiorum et institutiones Societatis Jesu per germa-niam oiim regentes, collectae conciratae dolucidatae a G. M. Pachtler8. Berolin 1887.
V uvodu razpravlja načrt dela in navaja imena vseh generalov reda jezuvitov. Prvi del (p. 1 —132) govori o privilegijah, katere je dal papež jezuvitora, navaja „institutom" po Pražki izdaji, drugi dol (p. 335—455) o krajevnih prepisih, prvih šol-flkih naredbah, načrtih jezuvitskih šol v Kolonji, Pragi, Trieru, Mogunciji, v "VViirz-burgu, v Gradci itd., tretji del (p. 335 do 455) o splošnih ustanovnih pogodbah, o sta vod u „Collegiutn Germanico-IIungaricum", objavlja štiri pred kratkim najdene liste sv. Ignacija ob istem zavodu in konečno splošne in krajevne do zdaj nenatisnene prepise ob konviktih in semeniščih.
Jako važno delo v tej zbirki obsega IV. zvezek, namreč nemške katehizme „Čeških bratov"; kritična izdaja z razpravami iz cerkveno zgodovine in z obširno
*) Nekdo jo ona/il, da bi se v takem članku, kakor je pričujoč, moralo o vsakej gimnaziji pisati, po katerih knjigah bq je pouče-
Žalo In kdo so ju vzgojil v slovenskih urah. « bi se zadnjej želji vstreglo. morali bi se navesti po imenih vsi zdaj živoči zavedni Slovenci akadeniičue izobraženosti, vsi duhovniki, juristi, medlcinci in profesorji. Zakaj n*ki ?
Pis
PODLISTEK.
Sobotno pismo.
Izpod Nanosa.
Gospod urednik! Prav čuden je bil uzrok, ki me je zadržal, da današnje pismo ni dospelo pravočasno v Vašo roke. Bil je uzrok res „tehten". Ko sem se baš mastil v 2. dan aprila po obedu z velikonočnimi namiznimi raritetami in užival vse slasti nekaterim malega boga želodca, potrka me nekdo po rami. Ker je pa Še volk rekel, ko mu je jagnje v gobci brcalo: „mir pri jedi!" tako se tudi meni ni zdelo potrebno ni prav, da me kdo moti v tako važnem opravilu. Vender se ozrem in vidim prijatelja, ki mi reče: „Hej brate, dajva jo jutri v St. Peter na Notranjsko". Začujen glodam pobratima Z., kaj je dalo povod temu vabilu. Pokaže mi poziv, iz katerega doznajem, da so zbero v 3. dan aprila učitelji in pedagogi postojinskega okraja v posvetovanje. Veselo pritrdim prijatelju, da sem zadovoljen iti pogledat „to reč" in obiram se nadalje pred Beboj ležeče objekte do bele kosti.
Drugi dan vzameva pot pod noge, potni les v roke in odrineva „z navadnim" vosom proti St. Petru. Moj prijatelj, znan daljivoc in dovtipnež, ali kakor sam pravi: z vsemi mazili poleščen človek, pravil je to in ono. Obravnavala sva „politiko", do-
monografijo o šolstvu „Čeških bratov". Delo je važno za bogoslovce, jezikoslovce in zgodovinarje, za vzgojevalce in germa« niste.
Glede goriške gimnazije piše „Slovenski Narod" št. 17.:
Kar se srednjih šol na Primorskem tiče, oglejmo si najpoprej Goriško gimnazijo.
Gimnazije na mejah slovenskih so „viel umstrittene Burgcn"; kakor o Mariborski, tako se je tudi o Goriški mnogo pisalo. Gosp. J. Trnogorski v „Novicah" I. 1861. str. 132 v dopisu iz Gorice pravi, da se nameravajo za Italijane in Slovence posebne paralelke osnovati in ne ugovarja temu načrtu, nego preporoča slovenski in italijanski jezik kot poučni jezik na nižji gimnaziji, na višji pa nemški; Italijan bi se naj učil slovenskega, Slovenec pa italijanskega jezika. Na to odgovarja gosp. T. v treh dopisih z Dunaja, „Nov." 1861 str. 145 191, 206, da trnogorski premalo zahteva, na višji gimnaziji naj bo slovenščina poučen jezik, nemščina pa obvezen predmet. Zopet se oglasi Vincenci Videž v dopisu z Dunaja, „Nov"." 1861 str. 159.; da Furlanom ne bode ugajal T-ijev nasvet. Na to pravi T-i z Dunaja v „Nov." str. 191, da se opira pri svojih tirjatvah na cesarski razglas od 8. avgusta 1859., ki pravi „ . . . v zgornjih gimnazijah v krajih različnih narodov se ima učni jezik ravnati po večini naroda", in razlaga odnakost slovenskega in italijanskega jezika; to tvarino nadaljuje šo v „Nov." str. 206—208.
Isti letnik „Novic" str. 321. govori o letopisu Goriške gimnazije, in pravi, da so tistega leta bili vsi razredi višje gimnazije v 1 oddelek sklopljeni, in da se je tudi tej gimnaziji reete učiteljskemu zboru poslal češki učni načrt v pretres ; poln koš nasvetov se je pre odposlal na Dunaj, in da se je neki z Dunaja nazaj odgovorilo, da se prvi razpis ni razumel, naj se stvar še edenkrat razpravlja. Na temelji odloka tržaškega namestnika, 30. oktobra, naj se naukom slovenščine v prvem razredu prične; to pa še ni gotovo, ali se bo kot predmet po vseh razredih učila, pa manj gotovo še to, ali so bo kot učni jezik rabila.
Sest let poprej, t. j. leta 1854. seje slovenšina še le v tretjem razredu začela
mače in razne stvari, srečo in nesreče našega naroda, izgub in pridobitve njogove.
Na poti dobiva še tretjega človeka, ki je imel isti namen potovanja ko midva. Ločil se je od naju samo v tem, da ni potoval z „navadnim" vozom, ko midva, temveč s konjem, katerega je zval prijatelj Z. vedno le „eisenschimmel". Novi drug bil je toli „charmanten", da naju je povabil k sebi na voz. Zdaj si je dal prijatelj Z. opraviti samo s konjem. Če ta ni hitro hodil, podrezal je voznika, naj mu da „dolzega ovsa". Ako še to ni pomagalo, kričal je konju v uho, da bo obhajal v St. Petru velikonočne praznike, da so zopet enkrat naje do sita po štiridesetdnevnem postu, ako bo hitro vozil.
S temi pretvezami dospemo v St. Peter. Ker smo vsi trije imeli prijatelje med uČiteljstvom, peljali so nas v zbororalno sobo ter predstavili slavni skupščini. Zares lepo je bilo videti cvet notranjskega uči-teljstva zbranega z istim blagim namenom. Poslušali smo odgojitelje naše mladine, kako so se potezali za korist in naobraženost narodovo, za skupnost med uČiteljstvom in duhovščino, za nadaljno izobražbo.
Vsakdo je vedel kaj novega, več ali manj zanimljivega. Prijatelj Z. spremljal jo vsak §. družtvenih pravil se svojim humorjem, da ni postala stvar predolgočasna.
Naposled so se vzdignoli prijatelji od zborovalne mize, vzeli vsak svoj listek in šli pisat imena onih, ki so imeli priti v začasni odbor.
učiti, in vsi dijaki na gimnaziji so se % dva razreda spehali in po tri ure učili/ „Novice" tožijo da je mladina mlačna.*) - Na realki se je slovenščina po dve uri učila (leta 1861.)
Leta 1862, je bilo mej 381 dijaki 198 Slovencev; v spodnjej gimnaziji po dve uri, zgornjej po 1 uro slovenskega nauka. Pri končni slovesnosti govoril je A. Rojic „Prokletstvo in blagoslov". Prihodnje leto uže nahajamo J. Pajka kot učitelja slovenščine z 19 urami, „veliko breme za edne rame". Torej je blizo 25 let od tega, odkar se na Goriškej gimnaziji slovenščina po dve uri na teden v ednem razredu uči. Dalje o tem predmetu ne bomo govorili, samo navedemo naj, da so „Novice" leta 1867. str. 327, pohvalno omenjaje Pleteršaika, odhajajočega v Trst, o Šolarji (ki se je v Ljubljano preselil) to-le pisale: „Zapustil nas je tudi g. J. Šolar, znani slovenski jezikoslovec. On je bil prvi, v prejšnjih letih tudi edini stanovitni zastopnik slovenstva na gimnaziji. Jednako pravičen slehernemu narodu se je mnoga leta poganjal za pametnejšo in izdatnejšo odgojo na naši dvojezični soli. V mirnih pa tudi truda-polnih viharnih bojih se je poganjal za narodne pravice, za njih priznavo v šoli. Izveden v šolskih paragrafih, da le malo kdo tako in zdravega pedagogičnega duha jo nam pridobil tu s prepričevalno besedo tam s spretnim peresom, kar smo zadnja leta uživali. Njegovemu trudu se imamo zahvaliti da se je zadnja leta naša gimnazija glede na slovenstvo v mnogih stvareh odlikovala mej drugimi slovenskimi učilni-nicami. Tožna naša Goriška, srečna Ljubljana!
(Konec prih.)
*) Da ja bilo tudi bistrih dečkov, kaže popis končne h ovesnosti Goriško normaiktt ; ta dola je obhajala 1. 1861. osemdesetletnico in pri tej priliki tu je prvikrat slovenski govorilo. Slovenski govor je govoril Fran Pod-gornik iz Čepovana »ljubezniv fantek, jasnega nedolžoega obličji, sti ižno, pa preprosto oble-č-n«, in se je uže s tem prikupil, da je celo neosupn> n na oder stopil. Kar iihn je bilo Slovencev. smo vsi tritieni jjloboko čutili resnice začetnih besed : Veliko veselje, katerega nam je HoŽja dobrota pri današnji slovesnosti na klonila, se z besedo skorej tu da dopovedati, VMselje, da smemo tudi mi Slovenci svoje občutke v milem materinem jeziku izustiti.
Novice.
Ko so je odbor ustanovil in zagledalo družtvo beli dan, spomni nekdo „lex Liechtenstein". Kar nastane grobna tišina, kakor pred bližajočim se viharjem, ker vsakdo je imel več ali manj mržnje do te predloge. Prvi so oglasi g. J. D., vrli narodni učitej v Postojini in pravi, da dokler ni zborovanje končano, ne more ni no sme se ta točka obravnavati; potem jo pa lehko, kakor zbrani učitelji v gostilni. Obvelja. Zborovanje neha. Ker podporni udje ne morejo glasovati, tedaj nismo mogli nič pomagati, pač smo pa pomogli vsak po svojej moči potem pri večerji. Ker začne g. St. J. nam s krepkimi besedami in istinito sveto jezo opisavati postopanje nekaterih dopisnikov. Vsi smo bili zelo gi-neni, da očitajo slov. učiteljem brezver-stvo in morda celo „kras v glavi". Notranjski učitelji so sicer narodni, a tudi dobri kristijani. Tega jim pač ne bode nikdo oporekal in tudi ne dopuščal, da bi kedo samo poskusil kaj sličnega. Narodnost in vera ste pač tako tesno spojeni, da druga drugo dopolnujoti. Kdor ne pri-poznava vere, težko da ljubi svoj narod, a kdor ne pripoznava narodnosti, izvestno ne tudi vere. Taka agitacija za novo šolsko predlogo je pač podla. Grditi učitelj-stvo in spodkopavati njegovo avtoriteto pri narodu, to je nozaslišano.
Na to sklenemo, da pojde „lex Liechtenstein" „ad akta". O tem ni, da bi se pogovarjali. Postopanje dopisnikovo se samo ignoruje.
Deželni zbor kranjski.
XVI. seja dne 21. januvarja.
(Dalje.)
Poročilo o zgradbi deželnobranske vojašnice pa se precej reši in se soglasno sprejme naslednji, od poslanca Murnika v imenu finančnega odseka nasvetovani predlog:
„Deželnemu odboru se naroča, da se zaradi deželnobranske vojašnice za oba batalijona štev. 24 in 25 iii zaradi potrebnih magacinov pogodi na podstavi započetih obravnav s ces. kr. vojaško upravo, ter da jo v dveh letih dozida in to takrat, ko bi se ne moglo drugače brt-z ob-teženja deželnega zakladu za omenjena batalijona in magaciue primernih prostorov dobiti".
Poročilo o nakladi na pivo za ljubljansko mesto se izroči finančnemu odseku, poročilo o §§ 1—4 občinskega reda za Kranjsko pa občinskemu odseku.
Pri prikladi na pivo v mestnej občini kamniški za leto 1888 do vštetega leta 1893 so oglasi poslanec Luckmanu in nasprotuje tej prikladi, sklicavajoč se na svoje zadnjič pri vipavskej prikladi omenjene pomisleke.
Dr. Dleiweis pa mu ugovarja, da se o kranjskem pivu ne more trditi, da bi nadomestovalo redilni živež, kakor bavarsko aH Češko pivo, da zatorej sproženi pomisloki nimajo tolikega pomena. Po ko-nočni besedi poročevalca Višnikarja obveljata sledeča predloga upravnega odseka :
„1. Mestnej občini Kamnik dovoljuje se, da pobira od ieta 1888. do vštetega 1893. leta naklado 50 kr. od vsacega v Kamniku povžitega hektolitra piva, in sicer s to omejitvijo, da se ta naklada ne sme pobirati ne pri kuhanji ne pri uvažanji piva.
2. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti temu sklepu Najvišje potrjenje."
Poslanec K 1 u n potem poroča o prošnji posestnikov občine Ravno v krškem okraji za popravo ondotno okrajne ceste, in deželni zbor sklene, naj deželni odbor okrajnemu cestnemu odboru krškemu naroča omenjeno co9to v smislu dežclno-zbo-rovega sklepa z dnč 20. januvarja 1887 še letos popraviti.
Prošnja občine sv. Križ pri Radečah za podporo v popravo ceste od sv. Jurija
Gromoviti „ži*io" se je razlegal po prostornej dvorani in "prijatelj Z. udari s cilindrom ob mizo, da se je vse zakro-hotalo.
V mnogovrstnih prijateljskih pogovorih in duhovitih dovtipili približal se je čas ločitve.
Razšli smo se z veselo nadejo, da se v ta namen večkrat snidemo, ker prvi pogoj je spoznanje, vse drugo uže Bledi iz prvega.
Gospod urednik! Ker je bilo zborovanje šele ob 4. uri popoludno, ni bilo mogoče vsega tako brž končati, vsega si dopovedati; vsaj veste, kedaj ima človek prav mnogo besed. Zato smo nekateri ostali še nekoliko dlje v gostilni g. Korošca in se — gledali, ne, zabavali smo se in sicer prav dobro zabavali, osobito zato, ker je bil prijatelj Z. vedno v svojem elementu. Poslednjič smo so prepeljali tudi s telesom nekoliko bližje Nanosu in dospeli ne prav „rano" v zavetje mehke postelje. Spal sem uže in še so mi doneli po ušesih ubrani glasovi izvrstnih zagorskih povcev.
In drugo jutro, gospod urednik, namesto da bi bil pisal „sobotno pismo", sedel sem pri surovem slaniku in obilne kose slastno požirajo mislil na prejšnji večer. Zato, prosim, oprostite!
Na svidenje! Vaš
C.
do Zagorja se pa ittoft deželnemu odboru, da o tem še natančneje poizveduje in dovoli primerno podporo.
Dr. Papež potem poroča o ri barskem zakonu. Poslanec Luckmann omenja, da se za ta zakon ne mudi tolikanj, in naj se načrt vrne deželnemu odboru, ki naj ga v prihodnjem letu zopet predloži.
Gosp. dež. predsednik baron Winkler ugovarja temu predlogu in omenja, da imajo vladni predlogi prednost pred drugimi rečmi, da je odsek dobro pretresal ta zakon in da ni nobenega uzroka obravnav o njem odkladati.
I)r. Poklukar kot načelnik upravnega odseka pojasnuje, da je odsek res vse storil, kar je mogel, da je zasliševal zve-denee, pozvedoval mnenje ribarskih družb, primerjal določbe drugih dežel itd.
Pri glasovanji se Luckmannov predlog odkloni in v posebnoj razpravi potrdi zakon, kakor ga je predložil pravni odsek. Samo pri $ 5 je poslanec Luckmann na-svetoval, naj se potrdi tako, kakor ga je predlagala vlada o svojem načrtu, pa ta predlog ni dobil večine. Zakon je bil potrjen tudi v tretjem branji.
Dr. Papež dalje poroča o novem načrtu občinskega reda ter v imenu občinskega odseka preporoča sledeči predlog, ki obvelja brez ugovora:
„Načrt novega občinskega reda in občinskega volilnega reda (pril. 41. de 1886, prii. 31. de 1887) vrača se deželnemu odboru z naročilom, naj izdela in predloži elaborat, iz katerega bodo razvidna določitev podobčin, število in razdelitev nad-občin, ki se imajo sestaviti, kakor tudi, katere podobčine naj se sestavijo v glavne občine; daljo z naročilom, naj on natanko uvažuje določbe v § 11 (pril. 41. de 1886) zlasti glede na to, v kolikor bi bilo podobčine omejiti tako, da jim ostane obseg, ki ga imajo sedanje krajevne občine; in s konečnim naročilom, naj načrt občinskega volilnega reda (pril. 41. de 1886 in pril. 31. de 1887) slavnemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji zopet predloži.8
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državni zbor sešel se je 10. t. m. prvič po veliki noči. Prva seja ni bila še prav zanimljiva; mnogo poslancev se še ni vrnolo na Dunaj. Na dnevnem redu je bil predlog poslanca \Vrabetza o promeni konkurznega reda. Dandanašnji se je mej trgovci uže udomačila razvada ali bolje rečeno brezvestnost, da navadno jemljejo mnogo več kredita, nego bi ga po njih imovini in obsegu njih trgovine potrebovali. Posledica temu so tudi brezštevilni konkurzi ali falimenti, ki se oglašajo od vseh stranij in ki so dandanes uže tako v navadi, da smelo lehko trdimo, da so malosvestni trgovci ustvarili poseben „kon-kurzni obrt". Kadar tak človek napovć konkurz. skuša se privatno pogoditi z upniki in ne po sodnem potu. Upnik na tak način izgubi večji del svojega kapitala, kajti prvič mora dolžniku popustiti četrti del, polovico in še več svoje tirjatve; za ostale prodaje se blago, kolikor ga najdejo v zalogah po tako nizkih cenah, kakor ga ne more noben pošten trgovec prodajati in vrhu tega so pa sodnijaki troski veliki, tako, da upnik izgubi večjidel svojega kapitala, dočira se pa onemu, ki je konkurz napovedal, spekulacija vrlo dobro obnese. Poslanec Wrabetz preporoča, naj se v teh slučajih poostri kazensko postopanje in bi bilo tudi želeti, da se zbornici predloži novela kazenskemu zakoniku, obsezajoča vse dotične naredbo, katero naj bi še sedanji zbor rešil. O tej priliki je govornik izjavil željo, da bi namesto sedanje šolske novele rajše drugo postavo uveli v življenje, po katerej bi se podaljšala šolska leta v ta namen, da se dečki priuče trgovskemu knjigovodstvu, kajti znano je, da mnogo malih trgovcev in obrtnikov gre za to pod zlo, ker ne znajo računiti in niti no vedo prav, koliko je stanejo njih proizvodi. Ko-nečno pravi, da bi se takemu, ki jo uže enkrat napovedal konkurz, ne smelo dati tako lehko dovoljenja, da začne drugič trgovati; v tretje pa celo ne več, kajti, kedor jo enkrat, ali celo dvakrat sel pod zlo, je pač dovolj dokazal svojo zlobnost ali pa nesposobnost. Taki ljudje naj si iščejo drugih zaslužkov.
Na dnevnem redu je bilo tudi nekoliko peticij, kakor tudi vprašanje ob urav-nanji pouka za gluhoneme. Za proračunsko debato se je oglasilo pro in contra nad uto govornikov. Začela je v petek. Glavni
govornik za desnico je ('artoriski, za« levico dr. Herbst. Izmed čeških poslancev govoril bode dr. Gregr proti.
Zakon ob obdačenji špirita je še vedno najvažnejše vprašanje, o katerem se razpravlja sedaj v parlamentarnih krogih. Levičarji se nadejajo v zvezi s Poljaki vreči sedanje ministerstvo ter spraviti vlado zopet v svoje roke. Finančni minister Duna-je\v8ki pozval je te dni predsednike raznih klubov k sebi ter jim izjavil, da vlada nujno želi, da se to vprašanje čim preje reši in sicer tako, da se vsprejme brez promene vladni predlog, sicer bi on moral odstopiti. Predlog pride mogoče uže prihodnji teden na dnevni red. Vlada bi rada nekoliko promenila svoj predlog, ako bi mogla zato pridobiti Poljake na svojo stran, a v glavnih točkah poljskih zahtev ne more sprejeti, vzlasti zahteve o znižanji davka in omejenji kontingenta za Ogersko ne, ker so jej v tem oziru zaradi pogodbe z drugo državno polovico vezane roke. Poljaki so zatorej prepričani, da jim od vlade ni več ničesar pričakovati. Ako bode torej ta zakon sprejet, zgodilo so bode to brez njih pomoči.
Italijanom v Dalmaciji in njih nemškim prijateljem se bodo izjalovile nadeje, da bi prodrli se svojim kandidatom o do-polnilnej volitvi za veleposestvo. Dogovori mej Srbi in Hrvati niso bili brezuspešni. Srbski klub je izjavil, da Srbi o bodočej volitvi ne bodo sodelovali ne aktivno ni pasivno, zaradi česar ostaje svobodno na-rodnej stranki voliti iz svoje srede poslanca po svojem prepričanji. Po izvraenej volitvi nadaljevali se bodo dogovori mej srbsko in hrvatsko stranko in nadejati ae je, da se obe zediniti ter da bodeti v bodoče zložno delovali v vseh važnih narodnih in političnih vprašanjih.
Vnanje dežele.
Bus ki senat je odredil, da sodišča in ostala državna oblastva ne smejo veo sprejemati nemških ulog, temveč, da morajo biti vse pisave v ruskem jeziku, ki je edini državni jezik. Nadalje je odredil senat, da občine v baltiških deželah ne smejo več upotrebljavati občinskega denarja v cerkvene svrhe. Vsled teh naredeb bodo izgubile protestantske cerkve mnogo. Dunajski dopisnik „Novega vremena" poroča svojemu listu, da Avstrija sedaj ni več sigurna nemške pomoči, da je vsled tega promenila svojo vojniško taktiko tako, da ne misli veš na ofenzivo (napad) Rusije. O tem so se posvetovali na Dunaji. Za slučaj vojske bil bi poveljnik armade v Galiciji prestolonaslednik Rudolf, načelnik njegovega štaba pa Rheinlilnder, sedanji vojaški poveljnik v Brnu. Za Galicijo smatra se Erdeljsko za najvažnejšo bojišče. Tam bi bil vrhovni poveljnik general Schonfeld. Rumunski kralj Karo], bivši ne dolgo tega na Dunaji, misli, da bi bila ruska navala skozi Rumunijo na Erdeljsko. Na Rumunskem bi pa ta čas vstal upor, k; je uže pripravljen po opoziciji. Tretje bojno polje bi bila Bosna in Hercegovina.
Odnošaji mej srbskim minister-stvom in kraljem Milanom so vedno bolj napeti in bati se je, da v kratkem nastane ministerska kriza. Kralj ni odprl skupščine s prestolnim govorom, kakor je bil do sedaj običaj, to pa za to ne, ker je bil prej pokazal načrt svojega govora mini-sterstvu, ki ga je enoglasno zavrglo. V tem načrtu rekel je kralj, da ukljub smrti cesarja Viljema zveza miru šo vedno obstoji in da je Srbija z njo v prav prijateljski zvezi, zaradi česar se jej v slučaji vojske ni ničesar bati. To je smatraio ministerstvo za provokacijo proti Rusiji ter je zavrglo načrt. Kralj pa vsled tega ni hotel odpreti skupščine z običajnim prestolnim govorom. I)a je ministerstvo omajeno, kaže nam tudi to, da skupščina malo ali nič ne dela. Radikalci so se razdvojili in vlada ima šo samo en del radikalne stranke za sabo, zato tudi lehko od danes do jutri pade. To bi kralj tudi rad videl; vprašanje je samo, kaj bi storili radikalci, kaj bi storil narod, da prevzame vlado zopet Garašanin ali pa celo Nikola llristič. Avstrijski poslanik v Belemgradu g. Hengelmuller prišel je te dni na Dunaj, da osebno poroča Kalnokiju o položaji v Srbiji. Poslanik zahteva, da srbska vlada iztira bolgarske emigrante, ki si prizadevajo zanetiti upor na Bolgarskem in na Srbskem, nadalje da se ustavita lista „Velika Srbija" in r,Courier des Balkans" Ta dva lista izpodrivata avstrijski upliv v Bosni in Hercegovini. Pritoževal se je tudi, da ga srbski listi nazivajo Žida, do-čim je Nemec „čiste krvi". Srbsko ministerstvo ni hotelo ustreči tem željam; kralj Milan je pa dal odstaviti urednika „Velike Srbije" od službe gimnazijalnega
profesorja. Oba urednika pozvana sta bila na policijo, kjer se jima je preporočilo, naj bodeta glede Bosne in Hercegovine previdnejša.
Agitacija proti Koburgu ae na Bolgarskem vedno bolj širi ter mu vedno bolj izpodkopava zemljo pod nogami. Njegovi prijatelji se sicer s tem tolažijo, da vai revolucionarni manifesti nič ne pomagajo, da mu je vojska zvesta itd. Z druge, zanesljive strani pa poročajo, da je Koburg izgubil ves ugled in se nikakor ne bode več mogel vzdržati v deželi. Bolgarsko vprašanje se bode kmalu prav zaostrilo. Pri Vranji prodrla je četa bolgarskih emigrantov na bolgarska tla ter hoče zanetiti tam upor.
Položaj sedanjega ministerstva na Rumunskem je jako ugoden. Ministerstvo hoče razpisati nove volitve še le v jeseni, da bi si do tega časa zagotovilo večino. Opozicija zato na vso moč dela, da bi vrgla Rosettijev kabinet.
Kmetski upori pri Urzicevi se vedno širijo. Kmetje žugajo graščakom in oskrbnikom ter so nekatere uže napali in pretepli. Kmetje zahtevajo, da se odstrane sedanje agrarne razmere ter hočejo, da so jim dajo zemljišča v last in v zakup. Vlada je odposlala vojake, da uduše upor.
Bismarkova kriza na Nemškem še ni rešena. Železni kancelar ščuje v svojih glasilih posebno proti cesarici ter jej indirektno očita, da dela samo na to, da doseže svoje osebne sebične namene, ne glede na to, da oškodi s tem državo. Kancelarjeva glasila smešijo v zadnji čas tudi angleško vojno moč, hoteč s tem žaliti cesarico, ki je angličanka. Nazad njaki nemški tudi se sedanjim cesarjem niso zadovoljni, ker vidijo, da pod njegovo liberalno vlado gine in pojema njih moč. Ta stranka imenuje cesarja le „Fried-rich der Brite" (Britanec, Angličan), na mesto „Friedrich der Dritte" (tretji).
11 al ij an sko-abisinska vojska je sklenena brez pokanja pušek in gromenja topov. Negus, ki je pri Saati zbral 90 tisoč mož okolo sebe, umaknol se je, ne da bi se bil upal napasti Italijane v njih trdnjavah. Vedel je, da bi bil premagan, zato se je vrnol se svojo vojsko v do movino in ni dal Italijanom prilike, pridobiti si vojne slave. Mej svojim narodom pa je raztrosil vest, da so mu Italijani dali ves denar, kar so ga imeli v masau-skih blagajnah, deset topov in tisoč pušek. Italijani bodo poklicali svojo vojsko v domovino ter pustili samo posadke v trdnjavah. General San Marzano je svetoval, naj bi sedaj, ko so se Abisinci umaknoli, Italijani napredovali, a rimska vlada ni sprejela predloga, ker bi jo to stalo nad 40 milijonov frankov, kar bi bilo za njeno kolonijalno komedijo preveč denarja.
DOPISI.
Z Goriškega, 8. aprila 1888. (Svoji k svojim!) Cenjena „Edinost" je uže oznanila, da je v Gorici odprl slovenski narodnjak g. Likar v semeniški ulici (nasproti Coppagu, prej Seitzu) Jpro-dajalnico papirja in vseh pisarniških potrebščin. Tega je marsikateri Slovenec želel, kajti doslej smo morali hoditi večkrat kupovat k našim narodnim nasprotnikom. Trgovina s pisarniškimi potrebščinami je v Gorici precejšnja. Lopo število trgovcev na debelo in na drobno izhaja dobro. Ali bi prvi tak slovenski trgovec v Gorici ne mogel izhajati ?! Dobro polovico dobička dajejo vsem trgovcem goriškim izvestno Slovenci in upati je tedaj, da bodo g. Likar najboljše izhajal.
Enoga trgovca, najbližnjega soseda Likarjevej prodajalnici, jako peče in skrbi, da je g. Likar v njegovej bližini odprl svojo prodajalnico. Počenjanje tega trgovca presega uže navadno dostojnost. Kaj si ta vse ne prizadeva, da bi ugonobil g. Likarja! Za danes nečeino navajati posamičnih slučajev, pač pa storimo to v prihodnje, ako C. ali K. ne neha uganjati svojih burk in tako nedostojno preganjati tekmeca svojega in našega narodnjaka. Upamo pa, da bas tako obnašanje C. mora odpoditi iz njegovih prodajalnic vsacega — Slovenca. Coppag napravlja pri zavednih Slovencih Likarju najboljšo reklamo.
Opaziti moramo še, da gospod Likar ni navaden trgovec, ampak znan, unet učitelj, sedaj v pokoji; razven tega pa jo sedaj tudi upravnik in urednik „Soči„.
Slovenci, pokažimo v dejanji, da geslo „Svoji k svojim" nam ni le prazna fraza!
Iz Rihemberike občine, fži vi«ski
s e m n j i; milodari]. Dolgo zaželjene živinske semnje dovolila nam je vender. dotična politična oblast, in sicer po štiri na leto. Po časopisih in razglasih bil je oznanjen prvi teh semnjev in ne brezuspešno; vršil se je 27. dne marcija t. 1. baŠ na veliki vtorek, ter je bil ukljub deževnemu vremenu primeroma dobro obiskan. Prignane živine cenilo se je nad 700 glav, med katero še naj posebno omenim lepo pitanih volov iz Oblok.
Ednako so se odlikovali z lepo govejo živino naši vipavski in kraški sosedje, kakor oni iz Vertojbe in dolenjih goriških krajev.
Ni se čuditi, da je bila prodaja izvrstna, ker ne le naši deželni mesarji so se preskrbeli z govejo klavno živino, marveč tudi mestni, kakor tržaški, goriški i. dr« in kakor smo slišali, odvedene je bilo več tudi črez mejo na Laško.
Prihodnji sejem bode 4 julija t. 1. in nadejati se je, da bode še številneje obiskan, posebno ker bode brezdvomno tudi naše b1. županstvo skrbelo za boljši tržni red, kar bode dalo sejmu lepšo lice ter privabilo še več kupcev in prodajalcev j posebno če se oziramo na priročno krajno lego, bodi si za kraške, gorenje in dolenje vipavske, kakor tudi goriške in furlanske kupce.
Huda suša uničila nam je lansko leto malone vse zimske pridelke ter pouzročila večstransko revščino. Vsled hvalevrednega prizadevanja našega velečastnega gospoda župnika in vrlega županstva podelilo je našej občini slavno družtvo, ki se je osnovalo za nabiranje milodarov v Gorici, izdatno podporo 300 for. To svoto je razdelilo starešinstvo med najpotrebnejše prebivalce. Srčno zahvalo izrekamo tu vsem dobrotnikom, posebno pa predsedniku omenjenega družtva, visokorodnemu gospodu grofu P. Coroniniju.
Vinica 9. aprila, Redkokedaj dobiš, draga „Edinost", kakšen dopis iz naše Belokrajine; a tudi danes bi bilo bolje, da ne bi pisal, ker popisati hočem strašno nesrečo; ki je nas obiskala dne 28. marcija.
Okolo 9% ure dopoludne bruhnol je o silnem pihu v nekej mali hiši požar, kateri se je v četrtinki ure razširil po Vinici, Goleku in Podklanci. Ljudstvo zbegano o takej naglej in silnej nesreči ni moglo si skoro nič rešiti, dočim so si nekateri jedva spasili svoje življenje. Požar je uničil 52 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji; farovž je do polovice uničen, šola malo poškodovana, ker je bolj na strani in so nekateri krepko branili širiti se uničevalnemu elementu.
Nekaj ljudij se je hudo opeklo, in edna ženska bila je žrtva ognja, kajti bežeča pade in zgori; pomoči ni bilo blizu in takoj pri roki.
Pogorelo je tudi nekaj živine in prašičev. Uničil jo požar vse najlepše hiše in tudi več dobrih kmetovalcev. Beda je velika, ker ljudje nimajo živeža ne zas6 ne za živino, in tudi ne semena. Vina je požar precej uničil, ravno tako sadnega drevja. Škode je nad 200.000 gld. in pomoč silno potrebna. Ako bi kdo častitih bralcev „Edinosti" hotel kaj darovati nesrečnikom, naj pošlje blagovoljno si. uredništvu „Edinosti", katero bodo izvestno rado sprejemalo mile darove in je pošiljalo na mesto nesreče, ali pa kar naravnost preč. g. župniku Juriju Konigu na Vinici*).
Ljudstvo jo bilo sicer zavarovano z večine, a le za majhne zneske. Slavne banke „Slavija", „graška vzajemna", „Tržaška Riunione" poslale so svoje uradnike na mesto. Od „Slavije" došel je sam g. Ivan Hribar iz Ljubljano in inženir gosp. Fran Bien iz Prage, katera uže od 5. t. m. tukaj poslujeta in izvršita stoprav 12. t. m., ker je pri „Slavij" največ zavarovancev. Gospod glavni zastopnik I. Hribar bode tudi izplačal takoj večino zavarovanih polic; baš tako „graška vzajemna banka". Z mirno vestjo se ti zavodi smejo toplo proporo-čati. Bog nas obvaruj požarov in povodnij !
Domače vesti.
Pozor čč. naročniki! Uljudno prosimo še enkrat vseh čestitih naročnikov, katerim je iztekla na-
*) Prav rudi vzprijomljemo darove v ta namen, a opomniti nain je, <la ,k d o r hitro da, d ti dvakrat", zatorej bi pronili vseli onih milosrčnih (»Heb, ki bi bilo pripravne pokloniti kaj, naj pošiljajo uvoje darove rajše naravnost fi. U. župniku na Vinico, da dojdejo poprej v pomor.
Ured.
ročnina s koncem marcija, naj bla-govole prav kmalu obnoviti jo, da ne nastanejo neredi v pošiljanji lista.
Občinski svet tržaški *) je imel v soboto 7. t. m. javno sejo. Predsedoval je župan dr. Bazzoni; vlado je zastopal o-krajni glavar baron Conrad; pričujočih je bilo 33 svetnikov.
Po odobrenji zapisnika zadnje seje se prečita zahvalno pismo zadnjič povišanih uradnikov in dopis družtva „Progresso44.
Zupan predlaga zatem, da osnuje občina tržaška v proslavljenje 401etnice eesirjeve to-le ustanovo:
1.	Naloži se glavnica 40.000 gld. avstr. rente kot občinska ustanova na veke, z imenom Nj. Veličanstva. Obresti te ustanove se imajo vsako leto dnč 2. decembra razdeliti med tržaške ubožnc vdove z otroki.
2.	Ta zaključek se objavi nj. ekce-lenci deželnemu namestniku ter se ga na-
Srosi, da ga predloži Nj. Veličanstvu in oseže dovoljenje, da sme ustanova nositi ime cesarjevo.
3.	Nalaga se mestnemu magistratu, da sestavi ustanovni spis in ga predloži občinskemu svetu.
Predlog se sprejme brez promenc. Svetnik Combi interpeluje župana, zakaj je povišalo družtvo Tramvay vožne v cene na progi „javni vrt Campo Marzio". Župan odgovarja, da bode zadevo preiskal.
Sledi volitev mestne delegacije in stalnih odsekov. Izvoljeni so:
V	mestno delegacijo: Bia-soletto, Dompieri, M. Luzzatto, R. Luz-ssatto, Pervanoglu, Piccoli, Pitteri, A. Ras-kovič, Ventura, Vierthaler. Namestniki: Brunner, Burgstaller, Mauroner, Nobile, Righetti.
V	finančni odsek: Artelli, Con-boIo, Jellersitz, Liebmann, Ralli, Strudt-hoff, Tommasini, Ventura, Vianollo.
V	šolski odsek: Biasoletto, Burgstaller, Cambon, Consolo, d'Angeli, Janovitz, M. Luzzatto, R. Luzzatto, Pervanoglu, Piccoli, Pitteri,Righetti, Venezian, Vierthaler, "Wicselberger.
V	pravni odsek: Abram, Consolo, d' Angeli, Janovitz, Piccoli.
V	odsek zajavne zgradbe: Boccardi, Križanac, Holzner, Mauroner, Nadlišek, A. Raskovič, Righetti, Stranski, Strudthoff, Turek.
V	zdravstveni odsek: Biasoletto, Brunner, Luzzatto, Morpurgo, E. Baškovič, Turek, Vierthaler.
V	tržni odsek: Biasoletto, Combi, Mauroner, E. Raskovič, Rigetti, Tolusso, Zay.
V	odsek za vojaške zadeve in v statitični urad: Artelli, Brunner, Janovitz, Nobile, Venezian.
V	trgovinski, obrtni in po-ljedeljski odsek: Artelli, Boccardi, Burgstaller, Combi, De Rin, Ilermet, Klun, Liebmann, R. Luzzatto, Mauroner, Na-bergoj, Poglayen, Riedmiiller, Strudthoff, Tolusso.
V	poljedeljski nižji odsek: De Rin, Klun, Mauroner.
V	nadzorovalni odsek mestne zastavljalnice: R. Luzzatto, Mauroner, Pitteri, A. Raskovič, Stranski.
V	odsok za pregledovanje stonog rafičnih zapis ni ko v: Brunner, D1 Angoli, Janovitz, Nobile, Stranski, Zay.
V	gasilno komisijo: Cesar e, A. Raskovič, Righetti, Strudthoff, Turek.
Konečno se je čital načrt spomenice mestne delegacije na vlado o preosnovi mestno užitnine, ako bi se odpravilo tržaško svobodno pristanišče. Razpravljalo se bode o tej stvari v prihodnjej seji.
Konec soji je bil ob 9. uri zvečer.
V	sredo 11. t. m. je bila zopet soja,
0	katerej hočemo poročati prihodnjič.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda V Trstu ima svoj redni občni v nedeljo 15. aprila t. 1. ob 5Va popol. v prostorih „Slovanske čitalnice14 via della Pesa št. 1. blizu hotel „Europa".
C. družabnice lehko uvedo v zbor tudi druge ženske, ki Be žele vpisati v podružnico. Družtvenina se lehko plača tudi isti dan.
Odbor za Dolenčev spomenik je imel v
sredo zopet sejo, v katerej je sklenol pogodbo se znanim kamenosokom gosp. Trobcem, ki postavi spomenik do 15. julija t. 1.
Za Dolenčev spomenik so dalje darovali čč. gg. Jakob Golmišak 2 gl., Fr. Sever 20 kr., Ant. Furlan 40 kr., Ivan Krebel 20 kr., Dolenjski Sokol 3 gld., F. Kariž
1	gl., Peter Može 1 gl., Fr. Lovišček 1
*) Zakasnjeno taradi pomanjkanja prostora
gl., Bonne 2 gl., Lj. Furlani 1 g!.. Janko Detela 1 gl., Gregor Stritof 1 gl., Kalister A. 1 gl., Andr. Svete 50 kr., Fr. Ponikvar 1 gld., A. Rebula 1 gld. Skupaj 17 gld. 30 kr.
Nemškutarsko maščevanje. Pri neki sodniji na Kranjskem vršila se je bila pred kratkim kazenska obravnava, katere konec je bil ta, da je bil nasprotnik — nemšku-tarsk trgovec, — obsojen v denarno globo in povrnitev stroškov. Zastopnik priv. udeleženca, dr. X., uloži slovensko prošnjo za od merjenje stroškov. Sodnija reši le-to v slovenskem jeziku ter da dostaviti dotični rubriki strankama, to je zastopniku ter obsojenemu trgovcu. Ta pa zapazivši slovenski odlok zareži nad dostaviteljem: „Das nehm ich nit an ; ich versteh' nichts slo-veniseh !"... In sluga odnese ta odlok zopet nazaj, kjer ga je dobil. — Kaj menite, zna li ta trgovec slovenski ali ne P O pač, pa še dobro jo udriha, kajti on ve, da bi moral svojo prodajalnico takoj zapreti, ako bi jezika svojih strank ne umel, katerih število iznaša — 95% slovenske barve! („SI. Narod").
„Slovanski svet" prinaša v 7. štev. nastopno vsebino: 1. „Srbi, Hrvatje in Slovenci". 2. „Naši zvezdi Josipu Juriju Strossmayerju". 3. „O djakovski slavnosti".
4.	„Liechtensteinov načrt in plemstvo". 5. „O postržindh svatćho Vdcslava in o po-striženji po cirilo metodijskem obredu v obče". 6. Tožba proti dr. Živnemu pred angleškim občinstvom in avstrijskimi juristi. 7. Dopis. 8. Pogled po slovanskem svetu. 9. Književnost.
„Primeri odlokov, vpisov in potrdil o vpisih zemljeknjižnih rečeh." Na Dunaji 1888, Cena 40 nvč. — C. k. državna tiskarna na Dunaji je izdala knjižico 32 stranij, ki obsega prezanimljivega gradiva vsemp ravnikom in zemljiškim knjigovodjam in v obče vsem onim, ki imajo posla v zemljeknjižnih stvareh. V knjižici je : vpisovanje lastninske pravice, vknjiževanje, zabeleževanja, oddruževanje zemijišča prostega bremen, odpisovanje in pripisovanje itd. z 41 primeri. Jezik je lep in čist, kolikor dozvoljava sploh ta pravni predmet z vsemi svojimi tehničnimi izrazi.
Higijenično družtvo v Trstu. Osnovna komisija VI. mejnarodnega kongresa na Dunaji se je užo pred tedni obrnola do posamičnih pokrajinsHh odborov s predlogom, da so osnujejo v glavnih mestih higijenična družtva v pospeševanje zdravstvenih razmer. V TrBtu se je na-to sestavil ožji odbor, v kateri so ustopili nastopni gospodje: dvorna svčtnika vitez Ri-naldini in Tomasich, dr. Biasoletto, na-mestniški svetnik dr. Bohata, dr. Brettauer, dr. E. Geiringer, dr. Ilausenbichler, dr. M. Luzzatto, dr. pl. Manussi, dr. E. Morpurgo, ravnatelj F. Osnaghi, dr. F. Righetti, prof. Vierthaler, in prof. Welponer.
5.	t. m. je imel odbor sejo ter sestavil družtvena pravila. Nadejati se je, da bodo vsprejelo občinstvo to družtvo z velikim priznanjem.
Slovesna procesija v Mile (Muggia) v proslavo zlate maše sv. očeta papeža. Tržaško katoliško družtvo je sklenolo z dovoljenjem višjih oblastij po vsem Bvetu slavljeno petdesetletnico mašništva (zlato-mašo) bv. Očeta LEVA XIII tudi v Trstu proslaviti sč slovesno procesijo v Mile. 1. Procesija bode 22. aprila t. j. tretjo nedeljo po volikej noči. 2. Verni se zberejo s križi in b6 zastavami crkvenimi, in od bratovščin v stolnoj crkvi sv. Justa. Tukaj bode prva sv. maša s petjem ob 5. uri. 3. Po končanej sv. maši se začne procesija pomikati proti sv. Jakobu, po ister-skej cesti proti Zavijam v Mile. 4. Verni bodo hodili po štirje v vrsti, — po 'sredi vrste naj bo prostor za ravnatelje procesijo. 5. Prvi gredo možki, za njimi vodstvo katol. družtva se svojo zastavo, potem častita duhovščina, slednjič ženske. Pri sv. Ani se zberejo verni iz Skednja in Katinare; — pri c. kr. dogani v Žavljah bodo čakali verni iz Dolinske dekanijc, — na kraji, kder se nagne cesta v Mile, se bodo pridružili oni iz Ospa, Plavij, Dekani, Rižana, sv. Antona i. t. d. Na vseh teh krajih bodo počakali, dokler vsa procesija mimo ide, in še lo potem se bodo pridružili v ravno tistem redu, to je, najprej možki, častita duhovščina, slednjič ženske, po štirje v vrstah. 7. Vsi se morajo držati redu odkazanega po ravnateljih procesije. Ti bodo imeli pripete papeževo barve (belo-rumene). 8. Ko pride procesija v Mile, bodo sv. maše v župnej cerkvi in tudi v cerkvi sv. Frančiška, da bodo mogli vsi verni zadostiti cerkvenej zapovedi. 9. Za tiste, kateri bodo želeli iti k Materi Božjej v stare Mile, se bode tudi tam držala posebna pobožnost. 10. Po končanih sv. mašah v Milah se razide procesija, in vsak se bodo mogel vernoti
domov po suhem, ali tudi po morji. 11. Ako bi 22. aprila bilo deževno vreme, se odnese procesija za prihodnjo nedeljo, (29. aprila). Tn ako bi tudi tega dne ne mogla biti, bode slednjič 6. maja. 12. Podpisano vodstvo pričakuje, da se bodo verni od vseh krajev v velikem številu udeležili te slovesnosti in se spodobno obnašali. Ta slovesna procesija bodi dokaz našega katoliškega prepričanja in naše udanosti in ljubezni do Kristusovega Namestnika na zemlji.
Vodstvo tržaškega katoliškega družtva.
Imenovanje. Kanceliat okrajnega sodišča v Korminu Albert Urbas je imenovan za kancelista pri okrožnem sodišči v Gorici.
Statistika umrlih. Od l. do 7. t. m. je umrlo v Trstu 100 oseb in sicer 54 možkih in 46 ženskih. Po starosti jih je bilo 26 do 1., 22 do 5., 8 do 20., 10 do 30., 3 do 40., 10 do 60., 12 do 80. leta in 3 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 28 oseb manj. Povprečno je umrlo izmed 1000 oseb 33 32.
Pre8Vitli cesar podaril je krajnemu šolskemu svetu pri sv. Marjeti pri Laškem trgu za zgradbo dvorazrednice 200 gld.
Zblaznel je na lesnem trgu 241etni rokodelec Jarnej Paresenti, stanujoč v u-lici Solitario hšt. 4. Odveli so ga v blaz-nico.
Vreme imamo v Trstu pravo aprilsko. Ni ga bilo doslej dne, da ne bi po dva ali trikrat deževalo in zopet posijalo solnce, kakor v zasmeh. V sredo 11. t. m. se je vlila ploha, razven tega je grmelo in bliskalo se. Da po neprestanem dežji nimamo prave toplote, umevno je samo ob sebi. Tudi rastline so zaradi tega zaostale, kajti vidi se razmerno malo zelenja.
Nesrečen voznik. 26letni Fran Zlobec iz Avbera pri Sežani je vozil v sredo 11. t. m. vino proti Trstu. Na klanci pri Op-činah jo zdrsnol in padel z desno nogo pod kolo, ki mu jo je 3trlo. Odnesli so ga takoj v tržaško bolnico.
V vrbskem jezeru na Koroškem se je pojavila kuga mej raki. Brezštevilno rakov plava mrtvih nad vodo.
Policijsko. Kočijaž Fran Smerdu je vozil gosta po borznem trgu, ali bil je tako pijan, da se je prevrnol raz kozla ter obležal. Svestnega kočijaža so spravili v zapor, da se istrezni. — Težak Josip Stok iz Povirja je kradel v novem pristanišči bombaž na angležkom parniku „Član Cameron". Prijeli so ga, ko je bil spravil uže kilogr. na stran. Odveli so ga v zapor. — Krušarški pomočnik Fran Pich-ler se je spri na ulici se zloglasno Marijo Majer. Svoje mnenje jej je zabival s težkim ključem v glavo, dokler se ženska ni zgrudila na tla. Odnesli so jo v bolnico, Pichleija so pa zaprli. — Neznan prebrisan varalec je naročil v trgovini v ulici Pescheria vecchia 6 klg. sira in 10 klg. kave zahtevajoč, naj ga kdo spremlja domov, da mu izroči denar. Spremljal ga je zatorej težak dotične tvrdke. Med potjo pa pusti kupec v trgovini v uliei Crosada blago ter gre s težakom dalje do hišo št. 3 v ulici Rena, rekoč spremljevalcu, naj ga počaka. Hlapec bi moral čakati še denes, kajti varalec jo je pobrisal skozi nasprotna vežna vrata ter vzel spravljeni <*ir in kavo. — Kotlar Anton Vitez jo odnesel v pijanosti iz neke gostilne tujo suknjo ter jo skril na dvorišči. Ker so ga gostje opazili, dali so ga zapreti. Dokazalo se je pa, da pijanec ni vedel kaj dela, zategadelj so ga izpustili.
Nezgoda, v kamenolomu podjetnika Cecconija blizu Sežane se dogajajo pogo-stoma nesreče. Doznajemo, da je zopet te dni ponesrečil I61etni dninar Josip Kocijančič iz Skednja, kateremu je padla težka skala na desno nogo ter mu jo zlomila. Nesrečneža so odvedli v tržaško bolnico.
Poskušeno samoubojstvo. 241etni agent Viljem Sch\varz z Moravske je izpil raztopljenega fosforja, da se usmrti. Domačini so poklicali šo o pravem času zdravnika, kateremu so je posrečilo ohraniti mladeniču življenje.
Samoubojstvo. Ribarji so našli v kanalu blizu rudečega mosta utopljenca. Spoznali so v njem težaka Henrika De-foregerja, stanujočega v ulici Donota št. 19. Slabi zaslužki so gnali nesrečneža v smrt.
RAZNE VESTI.
Milijonarji v Ameriki. Lastnik lista j,Ne\v-Yorsk Herald", James GordonBenett, je odbil 7 milijonov dolarjev, katere so mu ponujali za list. Akoravno živi v inozemstvu, vender dobiva vedno brzojavna poročila. Dohodki njegovi iznašajo 4000 mark na dan. — George Pullman ima 40 mili-
jonov mark. — Sharon je ob smrti zapustil 95 milijonov. — Stanfordovo pre^
moženje cenijo uže na 285 milijonov. Najprvo je bil advokat, pozneje je kopal zlato rudo v Kaliforniji. — John Maekav ima okoli 220 milijonov. — Samuel Tilden je bil 1. 1836. advokat, pozneje se je ukvarjal s politiko in si pridobil 180 milijonov. — Field, kije Ameriko in Evropo zvezal z brzojavno žico, ima okolo 30 milijonov. Gould, nekdaj berač, ima 98 milijonov. In anderbilta cenijo na 730 mili jonov mark.
Tržno poročilo.
(Ceno so razurao knkor se prodaje na dobolnblag .
za gotov denar).	■ ! i
Cena od for. do for.
Sava Mocoa........ioo K.	124,—	126.—; •
Rio biser jako fina .	n	103.—	105.—
JftVa » » •	„	106.—	108.-
Sai*ton lina..........„	88.—	00.—'
„ srednja ...	„	83.-	84.—
Ouatemala .....	„	06.—	08.—
Portorieco..........„	112.—	114.—
San Jago de Cuba .	„	128.—	130.—
Ccylon plunt. fina . .	„	122.—	124.—
Java Malang. zelena .	„	92.—	93.—
Campinas .....	„	96.-	;
Rio oprana ....	„	102.—	104.—
„ lina............„	89.—
„ srednja ....	„	83.—	84.—
Cassia-lignea v zabojih . .	„	'JO,—	30.—.
Macisov cvet............„	40o.~	420.—.
Ingber Bengal............„	21._	23,—
Poper 8ingapore..........„	08.—	09,—
Penang............„	75.—	76. — .
Batavia............„	87.—	88.—
Plment Jamaika..........„	30,—	31.—
Petrolej ruski v sodih . .	100 K.	7.50	—.—
„ v zabojih .	„	8.75	—. —
Olje bombažno amerik. . .	„	3"i.—	—.—
Lecco jedilno j. f.gar. .	„	41.—	42,—
dalmat. s certifikat. ,	„	44,—	45.—
namizno M.8.A.j.f. gar.	„	59.—	61,—
Aix Vierge ....	„	09,—	71.-
„ fino..........„	G6 —	68.—
Božiči puljoski ..........tt	5.50	5.75
dalmat. s cert. . .	„	7.—	7.25
Smokve pulješko v sodih .	„	-.—	—.—
v vencih .	„	12.—	12.50
Limoni Meslna......zaboj	3.5.)	4 50
Pomeranče sicilijanske . .	„	5.—	5.50
Kandlji Bari I.a.....100 K.	72.-	73.-
dalm I.a, s cert.	„	75.—	76.—
Pignolli..................„	74.-	76.—
RiZ italij. najlinoji ....	„	19.50	20.50
n srednji ....	„	17.50	18.50
Rangoon extra ....	„	14.^5	—.—
..........„	12.50
Il.a ....	„	11.50
Sultanine dobre vrsti . .	„	33.—	35.—
Suho grozdje (opaša) ...	„	26.—	2'/.—
OiVjelje..................„	10.—	17.-
Sl&nlki Yarmonth I.a . . .	sod	—.—	—.—
Polenovke srodno velikosti	„	35.—	36.—
veliko..........n	32.—	33.—
Sladkor contrifug. v vrečah
s cortifik. . . .	100 K.	3325	88.50
Fižol Coks..............„	14.25	14.50
Mandoloni..........„	12.-	12.25
svotlorudoči ....	^	12.50	12.75
temnorudoči ....	„	11.75	12. -
bohinjski............„	—.—	—.—
kanarček ..........,	10.—	10.25
boli, veliki..........„	—.—	—.—
zeleni, dolgi ....	„	11.25	11.50
„ okrogli ...	n	10.75	II. -
mešani, štajerski . .	„	10.25	10.50
Kaslo....................,	60.—	90.—
Seno konjsko..............„	3.21	' 3.75
volovsko............w	3.93	4.64
Slama..................„	2.94	3.57
Les, trami kub. 6..........„	—.28	—.34
Oglje....................„	2.70	2.80
Dunajska borsa
dno 10. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih — —	gld. 78 35
„	v srebru — — —	„ 80.70
Zlata renta— —--— — - —	„ 110.70
5% avstrijska renta — — — — —	, 92.05
Delnice narodno banko — — — —	„ 865.—
Kreditno delnico------, 270 30
London 10 lir sterlin--— — —	„ 126 85
Francoski napoloondori — — ~ —	„ 10 04
C. kr cekini — _____ —	n 5.97
Nemške marko — — — — — — —	, 63,32 '/2
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem oznanjamo s tožnim srcem, da je Bog vsegamogočni našo iskreno ljubljeno mater
Marijo vdovo Dovgan
rojeno Suša
po dolgi in mučni bolezni, previđeno se sv. zakramenti, danes zjutraj s tega sveta poklical. Pogreb je bil 14. t. m. ob 9 uri zjutraj.
V Štorjah, 12. aprila 1888.
Žalujoči ostali.
Sejm v Tominu
za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, štacunsko blago itd. bode na Sv. Jurja dnu 23. aprila in na Sv. Matevža dan 21. septembra vsako leto. V Tominu 11. aprila 1888.
Županstvo.
COMM. ALEKSANDER OPDICH
preminol je denes o poludne.
S potrtim srcem javljajo podpisani to britko izgubo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Pogreb predrazega pokojnika bode v soboto 14 t. m. ob 11. uri dopoludr.e izpred hiše st. 10. ulice Lazzaretto veechio.
V TRSTU 12. aprila 1888.
Marija Opuich
soproga
Mileva de t'onstantinovituh
hči
Aleksander de Constantinovitch
major, zet (odsoten)
Vladimir d« Constantinnvitch Natalija de Constantinoviteh
netjaka (odsotna) Coni m. Nikolaj Boscovich
svak (odsoten) Teodora vdova Roncovich
svakinja (odsotna).
Prosimo biti osvobojeni sežalnihjiohodov.
Gospodu
.X
M
Ulj lekarju »pri Angelu« v Ljubljani.
Vaša želodčeva esenca, kojo sem slučajno spo« zna!, ozdravila me jo popolnoma neprenehljive slabot-nosti čreves in prebavnika, kakor tudi neznano mučeče trdo-telesnostl. D.»Igo iskal sem leka zoper to bolezen, ki mi jo gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnjosti obetala; vse drugo zavživanje lečil bil je zaman in edino le Vašoj neprecenljivej esenci se imam zahvaliti za popolno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Piccoli, za vse dni življenja zdnjo najsrčnejo udan in hvaležen. Na Dnnaji. 18S7
Spiridijon Pokrajac, prof. kandidat.
Tiskarna Dolenc v Trstj
izdeluje vsakovrstna tipogra-fična dela, kakor: priporočile karte, račune, okrožnice, vizit-nice, poročilne objave, vabita, programe, izkaze, oglase, pravila. uatopnice, zaključne račune (bilance), ročiščnike, cenike. polnomoči. jeatvenike, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke, osmrtnice, razne skrižaljke, etikete, knjige, brošuro in časnike v shvonikoni, hrvatskem, nemškem, italijanskem, francozkem, angleškem in v drugih jezikih. Vsako naročilo izvrši točno in ukusno.
®
Ozdravljenje plučnih bolezni
Tuberkulote, (sušice, Jetlko), naduhe, zaprte sape), kroničnega bronhljalnega katara Itd
p« plinovi
E X H A L A C I J I
(po rektalnej injekciji).
Najneverjetneji, skoraj nedosegljivi idejal zdravnikov je z ovim pristopanjem popolnoma dosežen ! Ob osupljivih, nepogrešivih vspehlh govorć najjasnejše sledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z lastnimi besedami. In koja so bila tudi potrjena po zdrav nlikih listih tu- in inožemstva:
Prof dr. Bereaon. Po tridnevne} plinovej ehalaciji po r k-talnej injekciji, izdatno pojomanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — mrzlica, pot in hripavostje posve iz-cinola. — Truplo se redi vsaki teden za '/, — I K. Ravno tako brzo ozdravljenje tudi pri starej, celč pri miliarnej tuher-kolozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi najtežjiu posel zo pet opravljati. —u
Prof. Dr Ctirnil in prof. Vernenll. Pri naduhi se more pol ure po plinovej exhalaciji laglji sopsti. — Ako se exhalacija pravilno rabi, se naduha n« povrne več.
Prof. Dr. Dujardin Beaumetz: Kronični bronhialni katarh je bil podpolno ozdravljen
Prof.i.Frantzel in dr. Statz : Mrzlica, potkaš-lj se izgubo • ____nastane velka lakota. — Bolnik se zredi do 5 klg.
Dr M. Laughlin je vporabil plinovo exhalacijo pri 30. bolnikih, koji bo bili nže v najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli
Vsaki dan pa se množe zravniška Doroč U o srečnim ozdravljenju, ter je razun navadcnlh spričeval S« mnogo druzih od slavnih profesorjev. — Imamo mnovo spričeval odtravelih. C. kr. Izklj. priv. stroj za plinovo eznalacijo (Rectal-Jnjector) se do-oiva z vsemi pripravami za pripravljanje plina in z popisom za vporavo za zdravnike ter ga more rabiti tudi vaak bolnik sam ter stane gld. 8 - z merilnim strojem za plin 10 gl. — proti gotovem novcu ali provietju Dobi se pri	1—50
Dr. KARLU ALTIHANN, Wien VII., Mariahilferstasse N. 80/A
PRI JULIJU GRIMMU
dežnikar, Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za go spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	41—104
Tovarno sklact|šče blaga iz ovčje volne.
A. SAMEK & Co
Brno (Briinn), Bahnring 16., (poleg vrta „Grand Hotel".
Ugodne naročbe najnovejšega in najbol jšega modernega blaga za gospe, gospode in deco, toliko za zasebnike, kolikor za krojače.
W Usorkt aa lahtevanjo.
Harijaceljske
želodečne kapljice.
izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive do broto je posebno vpliv njihov pri notočnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeč-
nem kataru, gorečičo /rzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu* vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lokar-ničar „k angelju varhu*.	53-53
Di*. Brady Kremsier,
Morava V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju 1 Seravatlu blizo starega sv. Antona
Najnovejše
letno blago
iz prave ovčje volite
pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in so* lidna tvrdka
J. W. SI E G E L
BRNO Briinn.
Gospodje krojači, kateri še nimajo mojih vzorkov, ter želć razširiti krog svojih naročiteljev v porabo jako solidnega blaga, naj se obrnejo z dopisnico zaupno name.
Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko.
„Slovanski Svet/'
polumesečnik, obsezajoč po 16 velikih stranij, razpravlja kulturna in politična vprašanja slovanska, opisuje važne dogodke iz vseh slovanskih krajev, naznanja važnejša slovanska književna dela in prave slovanske časopise ter objavlja tudi boljša leposlovna dela slovanskih pisateljev v slovenskem prevodu. Sotrudniki so listu odlični Slovani iz raznih delov slovanske zemlje. Gena je nenavadno nizka.
Naročnina znaša:
za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 gld. 50 kr. za četrt leta ... — 75 kr.
Za ljubljanske naročnike in dijake pa celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr. in četrsletno 70 kr.
Naročnina so pošilja po nakaznicah upravništvu „Narodne tiskarne" v Ljubljani.
Isto upravništvo utegne postreči še z vsemi številkami, ki so doslej izšle.
Uredništvo in upravništvo Slovunskege Sveta.
si lehko prislužiti na leto najmanje
1200 gld.
s prodajo raznovrstnih postavnih
w sreček na obroke
Vprašanja naj se pošiljajo pod naslovom: Wechselhaus H. Fuchs Budapest, Do-rotheerpasse 0. 9	1—00
TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lastnej hiAi) pošilja proti povzetji:
_	Češljano sukno
fza ostanek z4 celo rnožko ob!*k-->, more se prati. 6.10 m •■t. d >leo f. IS —
Valjano volneno sukno
dvostroko l.roko, za e-lo obleko za gospe v barvah 10 met. f -4,—
Tkana ovčja volna dvoatrok« 5iroko*ti, trpežna, cela obleka lOm^t f fl.SO
Indijski Foule
volne, dvo-troke Širok, cela obleka __10 mel f. R.-
Francozkl atlas Iz volne
v vs»»h enostavnih barvah, tuli progast in kariran; najnovejSe, dvoairoko širok, 10 met. f. O SO
Črni Terno
sakaonoki Izvod, dvostroko Širok, za celo ___bleko^lO m-trov f 4.SO
Terno veloure
dvostroko širok, čista volna, v vseh modernih barvah za celo obleko 10 met f. t.—
Progasto blago za obleke
60 ctm. Široko, najnovejši vzorki, »0 met f. 2.50
Volnati ryps
v vs^h barvah, 0,0 ctm širok, 10 metrov f 3.80
Breidrath (Trožičje)
najboljša vrsta, «0 ctm. široko, 10 metrov f. 9.90
Aquard blago
60 ctm široko, najnovejši vzorki, 10 met ov f. 3.HO
Francoski Voal
10 metrov, elegantna obleka, ki se daje prati, far. 3,—
KosmanoSki Kreton
10 metrov, za pranj'', podpolna obleka for, 9.ISO
Žen?ke košulje
Iz močnega platna sfiipknml 6 komadov f. 3.35
Bom«če platno
1 komad, 30 vatlov */4 for; -ft.&O J_» 30 »_______<y4 • R.SO
Kiug-Webe
boljše nego platna 1 komad *it širok. 30 vatlov f. O -
Sifon
1 komad, 30 vatlov, I.a f. S.SO, najboljše vrste f. O. SO
Kannafas
1 kom. 30 vatlov, lila f. 1 NO 1 . 80 . j-udeč . s «o
Kannafas iz niti
1 komad, SO vatlov lila in rudeč _ for. •.—
Angl Oksford
najboljši, i«ko preporoffljiv, \ komad, 30 vatlov f « SO _
Oksford
se more pr«ti, dobra vrsta, 1 kos 30 val lov f. 4 SO
Garnitura Iz rip«a
seatoječa iz ? postelj nih pregrinjal in namiznega prta sč svilnatimi čipkami for. 4 SO
Garnitura iz jute
2 namizna prta in posteljno pogrinjalo m čipkami f 3.SO
Jute zastor
jurŠki vzorek; podpolul
for 3 30	_
Holandski opstanki praproti
10-19 metrov dolsri ostanek t*r. s 60
Letni oprnjć
9'4 dnle, for 1 tO
Konjska plahta
jako dobra, 190 ctm. dol?a, 130 ctm. široka, f. l.SO
Košulje za gospode. U?tnn i^ln
bele aH barvane 1 kos I a f. 1 »O, II.a (. l.to
Ženske koŠulie
lz Sifona in platna, fino pletene, 30 kom lor. 3 SO
Tovarno skladišče suknega blaga
Brnsko sukno
Odst >nek 3. 10 m- trov zapo Ipolno moŽko obleko f, 3 75
Ostanki Brnskega sukna
Ostanek 7a podpolno moŽko obleko 3.10 m»trov dolpo for. 4 SO
Brnsko moderno blago
Ostanek, 3 10 metrov dolg za podpolno _možko obleko for S i»0
Blago za površnje suknja
najlinejše vrste, za celo snknj f.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".

Vzorki brezplačno in franco. Kar komu ni všeč se sprejme brez ugovora naiaj.
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.