Posamezna številka 1*20 K. Poitnina plačana v gotovini.
Stev. 12IL	V LMaol v torek lioe 31. mola 1921
Leto M.
»SLOVENEC« velja
po pošti na vse itranl Jugoslavije in t Ljubljani: za oelo loto naprej. K 240»— za pol lota „ m 120— za četrt leta „ « > m 90— m en mesec „ ,. „ 28»—
Za iiosamstvo oeloletm K 9Ktn. 5 Sobotna izdala: s
Za oelo leto ...... K 40-—
sa inozemstvo . . . „55 —
m Insarati:
Enostolpna petltvrsta (39 mm Stroka In 3 mm vtsoka aH 0}e
prostor) sa enkrat . . . po K poslana Itd. . . po K 9-—
Pri večjem naročila popust
najmanjši oglas 59/9mm
Izhaja vsak dan Izvzomšf ponedeljka in dneva po praznika ob 5. nI zjutraj./ "
W Uredništvo je v Kopitarjevi oliol itev. 6/HL Rokopisi se ae vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uradu, telei. štv. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
»frTTv*.*.ilii a^Tfl^Cfl1
Uprava je t Kopitarjevi nI. B. — Bačun poštne ljubljanske št. 650 sa naročnino ln št. 349 sa < avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-^ero,
un poštne bran. i 1.349 sa oglase, I
jsn.-bsro, 7563. I
Ob smrti Combesttvl.
Od našega inozemskega dopisnika.
Pariz, 28. maja 1921.
Ravno na dan, ko je Briand imenoval Jonnarta za francoskega poslanika v Vatikanu in s tem činom zopet upostavil di-plomatične odnošaje s papežem, je zatisnil svoje oči sivi starček, ki je pred 16 leti tako brutalno pretrgal vezi med sv. Sto-lico in katoliško Francijo. Umrl je pohabljen, ne zapušča nobenega žarka za seboj, le žalostne spomine na dobo in na strujo, katera je dobila po njem ime kom-"bizem. Z veliko brzino je Francoska javnost, katoliška in nekatoliška, prevrgla to stran francoske zgodovine in napisala na rob »obžalujem in nočem ničesar več vedeti.« Kombizem še plaši tu in tam po hodnikih parlamenta, se še skriva med nekaterimi sivolasimi senatorji, ki so bili svoj "čas Combesovi zvesti pristaši, še koti po nekaterih prefekturah in magistratih, a to ni več življenje, to je vegetiranje, ki je obsojeno na skorajšnjo smrt sredi miselnega preobrata in moralnega preporoda povojne mlade Francije.
Kako hitro in kako strašno sodi zgodovina, in kako neslavno stori konec, kdor išče slavnega imena v boju proti Cerkvi!
Combes se je rodil 1835. leta ter se posvetil sprva bogoslovju, potem pa študiral filologijo in končal nazadnje na medicinski fakulteti. Leta 1895. je vstopil v Bourgeois-jevo ministrstvo v oddelek za prosveto ter že takrat skušal izliti svojo fromasonsko sovraštvo na katoliško mladino. jbeta 1902. je prevzel po Waldeck-Rousseau-u predsedstvo vlade do 1. 1905. Doba, v kateri se je ovekovečil z žalostnim imenom najfanatičnejšega sovražnika katoliške Cerkve. Odpoklical je poslanika pri Vatikanu in dal sprejeti od državnega zbora »laične zakone«, ki so ločili Cerkev od države.
»Temps«, veliki protestantski pariški list, je ob njegovi smrti posvetil njemu in njegovi struji nekaj vrstic, ki so tembolj vredne pozornosti, ker izhajajo iz krogov, ki niso nikdar podpirali katolicizma, in ker kritizirajo metode, po katerih tudi v naši domovini mali epigoni Combesa hočejo ovekovečiti svoje ime v zgodovini.
»Kombizem« — tako piše »Temps« — »to ni samo ime za efemerično prikazen, to ne pomenja samo politike ozkosrčnega sektantstva, kombizem je več kot nestrpnost enega ministrskega predsednika in policijsko ovaduštvo njegovih pristašev, več kot vlada teh »delegatov«, ki so tirani-zirali tako dolgo našo državo v imenu ljudstva, ne da bi bili v to poverjeni. Kom-bzem je bil in je še danes za malo peščico
sistem, ki hoče podvreči državno upravo, zbornico in volitve diktaturi ene stranke. Kombizem je politična koncepcija, kateri bi se lahko dalo ime »radikalizem po božjem pravu«. Ta radikalizem je dolgo let, ki nikakor niso najslavnejša v zgodovini 3. republike, ležal kot mora na francoskem narodu in je onemogočil sveto edinstvo, katerega smo se naučili med vojsko in ld bi nam ne bilo nič manj koristno tudi pred vojsko. Kombizem je vzdržal v deželi neke vrste umetni verski boj, pri katerem je samo nekaj zakotnih politikov našlo svoj interes in svoje zadoščenje. Kombizem je podvrgel celo življenje naroda volivnim interesom radikalne stran-čice. Ostal bo v naših republikanskih analih kot žalosten spomin ... Njegovi politični prjatelji bodo žalovali za njim, in sicer upravičeno, ali najlepšo uslugo, katero mu morejo dati, najlepši način, kako naj
častijo spomin nanj, je, da naj nikdar ne skušajo obnoviti režima, kateremu je dal svoje ime.«
Bolje kot je storil »Temps«, bo težko dati v tako kratkih besedah obsodbo Com-besovega političnega delovanja. Pol človeške generacije je zadostovalo, da se je francoski narod izvil iz roke in poteptal na tla klikarstvo. Danes se zopet zbira francoski narod okrog zastav sv. Ivane Arške, po hodnikih Vatikana pa stopa zopet francoski poslanik, da pove sv. očetu, da je Combes umrl, Francija pa je ostala katoliška.
Velika je Cerkev in nepremagljiva, njena zmagovalna pot v zgodovini pa je zaznamovana s takimi spominskimi ploščami, kakor je ona, na kateri stoji napisano: »Tukaj leži Combes.« Bog bodi mi-lostljiv njegovi duši! Cerkev pa živi do konca vekov in moli za svoje nasprotnike.
Rim, 25. maja 1921. Volitve v parlament so pokazale, da se krščanska misel v italijanskem ljudstvu trajno krepi. Katoliška ljudska stranka je izšla z novimi 10 mandati ojačena iz volivnega boja, v katerem je vlada upala ! streti ne le socialiste, marveč tudi ijudsko stranko. Mesto poraza pa je ljudska stranka dosegla poleg prejšnjih 99 mandatov še 10 novih. Ljudska stranka znači danes bolj ko kedaj prej enotno organizirano in notranje konsolidirano skupino 109 poslancev, kar je tem važneje, čim bolj neenoten in razdrapan je na znotraj takozvani vladni blok. Vladni blok šteje sicer 276 poslancev, ki pa so razdeljeni na toliko skupin in strank in najrazličnejših programov, da je izključeno, da bo mogel odoleti opoziciji dveh tako enotnih in močnih strank kakor je ljudska in socialistična.
O političnih ciljih ljudske stranke je nekaj dni pred volitvami govoril v Genovi Filippo Crispolti. Dejal je, da se ljudska stranka od ostalih italijanskih strank loči
pred vsem v eni točki. Ta točka je: Krščansko moralo in krščansko naziranjc uveljaviti zopet v postavah, v šolah, v življenju. To je čast krščanske ljudske stranke, da odločno in neomajno koraka za tem visokim ciljem z geslom: Za križ in svobodo!
Ljudska stranka v Italiji je danes številno najmočnejša krščanska stranka na svetu, po številu presega že nemški katoliški centrum, s katerim jo spajajo ne le načelne vezi, marveč tudi organizacijski stiki voditeljev.
Zanimivo je, da se tudi že v Španiji pripravlja velika krščanska ljudska stranka po nemškem in italijanskem vzoru. Vse kaže, da so tej novi španski stranki v nekaj letih že prisojeni taki uspehi ko italijanski. Tako se krščanski narodi Evrope pripravljajo, da v novi krščanski orientaciji iščejo poti in sredstev do medsebojnega zbližanja, do ublaženja nasprotstev v znamenju križa.
Z& IJ
LDU Salzburg, 29. maja. (DunKU) Po vesteh, ki so dospele do 23. ure o glasovanju na Salcburškem, je bilo v 119 občinah oddanih za priključitev Avstrije k Nemčiji 86.527 glasov, in sicer 85.406 za in 749 proti. 372 glasov je bilo neveljavnih. Iz 39 občin še manjkajo podatki.
Dunaj, 30. maja. Solnograški deželni odbor je pozval štajerski deželni odbor v Gradcu, naj Štajerska nujno sledi zgledu Solnograške in Tirolske in naj za to brezobzirno izvede plebiscit o priklopitvi Štajerske k Nemčiji dne 3. julija 1921.
Dunaj, 30. maja. Priprave za poletno zasedanje državnega zbora so v polnem teku. Danes sta zborovala finančni in ustavni odsek, katera sta razpravljala o krušnih cenah in o krušnih pristojbinah Poslanci so živahno razpravljali o izidu plebiscita na Solnograškem. informirani parlamentarni krogi sodijo, da vsled plebiscita ni aktualno vprašanje demisije drž. kanclerja Mayrja. Vprašanje Mayrjeve demisije in vladne krize je odvisno od vprašanja, kako se bo rešilo vprašanje plebiscita o priklopitvi Avstrije k Nemčiji v
Jože Pibers
ursiefcraosla razstava v
Pričujoči spis je napisal dijak, ki ravnokar končuje gimnazijo. Priobčujem ga in dajem moj parere njegovi vsebini prvič zato ker so sodbe, ki jih izreka, z mojega stališča nedvomno pravilne in ker -preveva celo razmotrivanje ne oporečna enotnost stališča napram moderni in starejši umetnosti, drugič pa posebno zato ker je ta spis jasen dokaz vsem tistim, ki pogosto nasprotno trdijo, za to da moderna ima svoje občinstvo, ki jo razume, da je to občinstvo naša naraščajoča generacija in da ta generacija živi in čuti ob ti umetnosti, kakor smo živeli in čutili svoj čas mi ob mladem Mešku, Ivanu Cankarju, nerazumljenem Župančiču in obso-janem impresionizmu. Pričujoči spis pa je poleg tega dokaz še za drugo važno dejstvo, da naraščajoča generacija tudi trezno razmišlja o ti umetnosti, si skuša pojasniti tudi teoretsko njeno bistvo in nikakor ne sprejema vsega brez kritike. To je vesel pojav in dobro poroštvo za bodočnost. Dijak, ki je ta članek napisal, je očividno v mnogem in bistvenem odvisen od tega, kar se ie dosedaj o moderni in o umetnosti sploh pisalo pri nas in drugod, te odvisnosti prav nič ne taji ampak jo sam navaja s citati, priznati pa mora vsak, da kjer je mislil dalje, kakor njegovi viri in sklepal in presojal samostojno, kar se kaže posebno pri važnem vprašanju bratov Kraljev, ie sklepal in presojal neoporečno logično in pravilno in to daje ceno njegovemu spisu. Da ie izrazil nekatere sodbe sicer pravilno s svojega stailšča, a
jji	po.-.
vdarja, da ni strokovnjak ampak v prvi vrsti bojevnik gotove smeri, človek, ki se zaveda nedvomne duhovne skupnosti s celo intelektualno občino svoje struje. Že beseda »fotograf«, »fotografija« zadosti označi njegovo stališče in ne bi bilo prav, če bi se radi te sodbe žalostil n. pr. Vavpotič, ker naj bo prepričan, da mu neben resen človek ne bo odrekal znanja, pa tudi ne okusa; vse to dokazuje samo, da gre okus mlade generacije v drugo smer, ki je ni mogoče izpremeniti in kdor ni rojen v nji, ne more za njo. Ta bo ostala sebi zvesta, kakor bo nedvomno ostalo zvesto Vavpotičit njegovo občinstvo, strokovnjak pa, ki primerja njegova dela z deii iste razvojne stopinje drugod, bo moral priznati, da v svojih dobrih stvareh ni slabši, kot marsikak njegov tovariš po poklicu n. pr. iz dunajskega Kunstlerhausa, ki uživa ugled in znano ime. — K drugemu nimam kaj posebnega pripomniti.
Toliko se mi je zdelo potrebno povedati vsem onim, ki ne bi mogli razumeti, zakaj resen list v važni zadevi (vsak javen nastop domače umetnosti je nedvomno važna zadeva!) daje besedo človeku, ki stoji šele na pragu v
življenje.	Dr. F. Šteli.
. . •
Morda se bo komu čudno zdelo, da hočem govoriti o slikah, ko vendar nisem slikar, da bom razpravljal o kipih, ko vendar niti od daleč nisem kipar, še manj pa poznavalec lesa in kamna, ki stoji oduhov-ljen na XIX razstavi v Jakopičevem paviljonu. Stališče, da bi me kdo obsojal, bilo napačno, ker so pravi umetnik' niči vsi pesniki, pa naj je že pis. nik, godbenik, slikar ali karkoli so zato vsi v najožjem medseboj umevanju, v najtesnejši zvezi, k<
Gradcu z ozirom na Štajersko.
LDU Belgrad, 29. maja. Presbiro pt>-roča z Dunaja: Državni kancelar dr. Mayn je pozval predsednika parlamenta, naj nujno skliče odsek za zunanje stvari. V odseku je kancelar podal ekspoze o položaju in o morebitnih posledicah propagande za združitev z Nemčijo. Poročal jei obširno o tem, kako so velesile protestirale in kak je položaj po tem protestu. Vi parlamentarnih krogih verujejo, da bo ententa tolerilala glasovanje na Salzbur-škem, ker ima popolnoma zaseben značaj. V nasledstvenih državah pa se pripisuje temu glasovanju večji pomen ter delajo vse na to, da se že v početku zatre.
LDU Belgrad, 29. maja. Presbiro poroča z Dunaja: Državni kancelar je izjavil v svojem ekspozeju: Francija je zahtevala, da se ustavi vsaka akcija za združitev z Nemčijo ter smatra to kot pogoj za nadaljevanje pomožne akcije za Avstrijo. Sodi, da je sanacijska akcija Avstrije bolj finančnega kakor pa političnega značaja. Avstrija s efinančno ne more podpirati, pravi Francija, dokler bo zahtevala združitev z Nemčijo. Anglija sicer ni naravnost protestirala, vendar pa je sporočila, da bo Anglija tako dolgo v opoziciji, dokler se poskuša ustvariti združenje, in da bo potem s Francijo skušala zadušili vsak tak poizkus. Češkoslovaška, Rumunija in Poljska so ravnotako energično protestirale. Dr. Mayr jc posebno naglašal govor ministrskega predsednika Nikole Pašiča o popravku meje na Koroškem, ki je velika nevarnost za Avstrijo. Dalje je omenjal pisanje srbskega tiska, ki zahtevajo južno Avstrijo do Semeringa (Severnika) ter primerja to zahtevo z udejstvovanimi aspira-cijami Italije, ki je došla do Brcnnerja. — Kancelar je izrazil bojazen, da bi ta jugoslovanska zahteva mogla zbudili aktivne namere tudi v drugih državah. Omenjal je poročilo iz Rima, po katerem se more računati s konkretno možnostjo, da se nekateri deli Avstrije zasedejo v slučaju propagande za priklopitev k Nemčiji. Končno je dr. Mayr sporočil, da izjavljajo nemški službeni krogi, da nimajo ničesar skupnega z akcijo za priklopitev, ki je nc odobravajo.
LDU Belgrad, 29. maja. Presbiro poroča z Dunaja: Deželni glavar v Salzburgu je včeraj po mestnem županu objavil poročilo kancelarja dr. Mayrja glede glasovanja za priklopitev k Nemčiji. V tem poročilu javlja dr. Mayr, da je položaj zelo kritičen za vso Avstrijo in da se s tem mnenjem strinja tudi odsek za zunanje posle. Ako se izvede glasovanje, odklanja vlada vsako odgovornost, ter bo padla odgovornost na stranke, ki hočejo izvesti glasovanje.	, . ■ . • i'r
sre.duje njihov intelekt, njihov duh.
Govoril bom o razstavi kolikor se da kratko; prej pa bom še podal malo iskrico idejnega uvoda, ki je nujno potreben za razumevanje naše zdinamitizirane struje:
Umetnost živi. Kot človek. Kot duša, Ona je večno nezadovoljna sama s seboj, s svojim ustvariteljem. Danes govori tako, jutri ji je isti zvok daljen in nepoznan. — Umetnost je večno iskanje izraza, izraz pa je misel vklesana v kremen, izdolbena v les, utelešena v platnu in razodeta na papirju.
In svet ne pozna epohe, v kateri nc bi človek v umetnosti iahko zrl gibanja in prenavljanja. Včeraj je bilo to presnavlja-nje mirnejše, danes hiti s silo najhujšega motorja — bogvekam, jutri bomo morda pot poznali z vso jasnostjo. In ko je pot najdena, potem je obsojena v smrt. ln za njo pride novo iskanje. Novo gibanje. Novi pokreti.
Mi, spccielno — mi, danes iščemo. Staro nam jc staro, novo še ni novo in nas ne zadovoljuje; in pričakujemo, kar je pred nami. Odrekli smo se impresionizmu, da ustvarimo ono, kar jc pred nami, t. j. futu-rizem v najširšem in najboljšem pomenu. Pa je vstal kubizem, ekspresionizem in polno drugih linij, po imenu različnih, a v svoji notranjosti vseskozi in povsem slič-nih. Poslednja novost — govorim s splošno evropskega stališča — je pred nami * «* • .Atli-	JiS7**
dadaizcm. On je najradikalnejša komponenta nove umetnosti, ki se ustvarja. On je — kot zatrjujejo izjave — negacija umetnosti. Umetnost je nepotrebna, Prah, infekciozna kal — pravi nekdo. Treba je zato, da jo ohranimo. Način po, po katerem naj to dosežemo — je, da rabimo njena lastna sredstva. »Umetnost je treba ubiti z njenim lastnim orožjem.« Tako da-daizem.1
In druge smeri dttigače. In vsaka smer rodi novo smer. Kjer ni žc stare smeri, ne more nastati nova, ne nasprotna smer. Zato so rojstva novih smeri le tam, kjer so stare. One: ki jih je ustvaril njihov čas. In: katere bo nc.vi zavrgel za prihodnjo dobo.
1	d -
rri nas — zastopam specielno slovcn-| sko stališče — v resnici nismo zadnjih toliko in toliko let imeli nobenega svojega precizno umetniškega pokreta. Bili so, a ne umetniški. Kristalno umetniškega nam prilike niso dale. Kar jc bilo, je bilo le cvetje z raznih vrtov; povečini še s tujine prisejano. To vemo predobro.
Mi nismo imeli svojega umetniškega pokreta, ki bi se bil razvil na podlagi kakega že obstoječega. Moderna je bila v tem oziru premalo izrazita. In Zupančič je delal kompromise. Pred nekaj mescci pa so oznanile bele roke, črna stremljenja, modra hrepenenja in rumeni vali po pisa-


Držaua u razmerlii ds» ueret cerhue in šole.
Na seji konstituante 23. maja 1.1. je g. poslanec dr. Hohnjec o tem predmetu govoril sledeče:
Oddelek II., o katerem sedaj razpravljamo, ima za predmet osnovna prava in dolžnosti državljanov. To so velevažne stvari, ki globoko posegajo v zasebno in javno, politično in gospodarsko, kulturno in versko življenje državljanov. Ne more se reči, da bi bile vse določbe, ki jih tozadevno prinaša naš ustavni načrt, zadovoljive. Nekatere stvari so take, da daleč zaostajajo za duhom časa, ki je duh svobode in demokracije. Druge so take, ki celo daleč zaostajajo za nekdanjo srbsko ustavo. Ni tukaj čas, da bi se ozrl na vsa vprašanja, ki so v našem ustavnem načrtu sprožena. Naj mi bo dovoljeno, da se ba-vim samo s tistimi stvarmi, ki globoko posegajo v kulturna vprašanja, da se tukaj nekoliko obširneje bavim s tistimi določbami ustavnega načrta, ki razpravljajo o svobodi vere in vesti, o razmerju cerkve do države in o razmerju države do šole.
Religija je bistven temelj države. Država se opira na štiri glavne stebre: na avtoriteto in pokorščino, na pravo in pravičnost Da se avtoriteta ne izprevrže v despotizem, pokornost v odpornost, pravo v nasilje in pravičnost v samovoljnost, je potrebno, da so tisti, ki vladajo, in tisti, ki so vladani, prešinjeni s čustvom odgovornosti in dolžnosti, z duhom prava in pravičnosti. Ti pojmi pa imajo bistven in nujen stik z religijo.
Kot oseben odnos človeka do Boga je religija sama po sebi privatna zadeva. Toda človek ni samo privatno bitje, ampak tudi socialno bitje; in kot socialno bitje je človek član familije, družbe, države. Religija je središče familije, ki je temeljna stanica družbe in države. Zato je tudi religija družbotvorna, zato je religija podlaga zasebnega in javnega življenja. Poedincu ni mogoče ločiti religije od življenja; ker pa poedinci tvorijo družbo in državo, zato tudi v državi ni mogoče, da bi se religija in življenje ločila med seboj. Vsled tega je tudi družba in država v istem bistvenem razmerju odvisnosti od religije in stvarnika kakor poedinec.
Čimbolj je religija potrebna za državo, tembolj je tudi dolžnost države, da jo podpira. Brezverska država nasprotuje opemu odločilnemu mestu, ki ga zavzema religija v življenju, delovanju in mišljenju posameznikov in v zgodovini držav, narodov in človeške družbe. Sedanja država ni vec konfesionalna država srednjega veka, marveč je interkonfesionalna, pravna država, ki zavzema proti vsem priznanim veroizpovedim na svojem teritoriju pravno stališče in zajamčuje vsem tem veroizpovedim isto svobodo, isto pravo in isto pravno varstvo.
Državni princip je torej svoboda religije. V čem je ta svoboda?
Pred vsem v svobodi vere, kakor to zajamčuje predloženi ustavni načrt. Svoboda vere je osebno pravo človekovo, da si sam ustvari tisto notranje religiozno prepričanje, katero on smatra za pravilno. Ker država s svojimi predpisi in s svojimi zakoni ne more prodreti v svetišče vesti, zato svoboda vere v tem smislu ni državnopraven pojem in zaradi tega je imelo starorimsko pravo načelo: De internis non iudicat praetor. Za državo velja torej geslo: vsak državljan je za svoje notranje duševno življenje odgovoren
nih deskah — ne vem, če pravi čas! —-avizo mlade umetnosti, ki je izzivajoče, smelo, v zanosu razpela roke in dala svoje srce: Nate in preklinjajte in ljubite! Za vas sem rojena! Za — človeka! Za — duha! Težnja človeštva je v tem, da človek najde ponovno samega sebe — človeka, v vsem veličanstvu. Suženj je bil in je, suženj impresij; uboren in teptan v duhu od materializma je korakal po poti brezdu-ševnosti —; sedja seza v daljo po inte-lektu, da vstvari zgradbo z močnim temeljem. Nikdar ni bilo svetu grobno razpoloženje tako lastno kot danes. Človek nikdar še tako majhen. Nikdar še mu ni bilo tako tesno. Radost in svoboda še nikdar tako mrtva. Človek vpije po duši. In umetnost kriči v daljno temo, kliče po duhu® .— to mislim, da je dovolj razumljiv program mladih, povedan na dolgo in v globoko zamišljenih — če hočete — frazah. Kadar se namreč poje tako o programih, je vsaka še tako resna pesem fraza, ker ima realnost šele pred sabo. Najbolje je, če označim novo strujo z ekspresionizmom v najširšem pomenu, in da navedem tri njegove glavne postu-late: —
prvega: veliko dozo duševnosti,
drugega: popolno podrejenost materije, ki pride v pošte v le toliko, kot je nujno (!) potrebna — in
tretji postulat: absolutna svoboda.
In s tem sem povedal vse. kar sem hotel v uvodu. *	(Dalje.)
.« Po Hermanu Bahru (samo delno — seve!).
samo Bogu in svoji vesti. Vera kot notranje razmerje človeka do Boga je za državni forum nedostopna, torej svobodna.
Drugače je s cerkvijo. Cerkev je od Boga postavljena varuhinja moralnega reda in oznanjevalka zveličane resnice. Njena dolžnost je, da zaklad verskih resnic varuje, da avtoritativno te resnice oznžt-njuje in da jih brani pred izkrivljenjem in zatemnjevanjem. Vsled svoje duhovne oblasti ima pravico, da posega v področje vesti in da nalaga človeku dolžnost resnične, od Kristusa predpisane vere. Ta vpliv na vest ljudi ni nikake fizične pri-rode, marveč je etične prirode. To ni nikaka intransigentnost ali trdovratnost, ampak samo dosledno vršenje od Boga sprejete dolžnosti v službi resnice in človeštva.
Svoboda vere zahteva nadalje tudi svobodo veroizpovedi, ki je osebno pravo človekovo, da sme svoje notranje versko mišljenje tudi na zunaj pokazati z besedo in pismom, ne da bi ga pri tem oviral zunanji pravni red. Kot del individuelne svobode za objavo notranjega mišljenja je privatnopraven pojem, ki le toliko spada v sfero javnega prava, v kolikor mora javno pravo zajam-čiti in zagotoviti individuelno pravo človekovo.
Kar se tiče cerkve, zahteva svoboda veroizpovedi popolno svobodnost cerkve v tem, da propoveduje tiste resnice, ki jih je prejela v svoje varstvo; ta svoboda obsega obenem tudi pravo cerkve, zahtevati od svojih vernikov odkrito izpoved vseh verskih resnic brez izjeme. S tem pravom popolne svobode propovedi in s pravom do verske pokorščine svojih vernikov stoji in pade cerkev.
Kristus, sin božji, oznanjevanja evangelija ni storil odvisnega od dovoljenja javne oblasti. Ako bi se bilo to zgodilo, potem bi se Evropa ne bila najbrže nikdar pokristjanila. Toda apostoli se niso nič brigali ne za prepoved pridiganja, izdano od judovskega sinedrija, in tudi ne za verske edikte rimskih cezarjev; čutili so se v svojem poslanstvu popolnoma neodvisne.
Svoboda vere zahteva nadalje tudi svobodo bogoslužja. Notranje prepričanje in zunanja izpoved sama od sebe vodita k tvorbi cerkve in do zunanjega bogoslužja. Brez zunanjega kulta je religija nemogoča. Zato je svoboda bogoslužja sestavni del svobode religije. To je pravo, od katerega cerkev nikdar ne more odstopiti. Država bi mogla to pravo skrajšati, kakor je to storila n. pr. Avstrija v dobi Jožefinizma; država bi tudi mogla to pravo več ali manj kasirati, kakor je to storila nekdaj Anglija in Švedska proti katoliški cerkvi. Toda odstraniti se to pravo ne da. Priznati moramo, da sta šele velika francoska revolucija leta 1789. in potem evropska revolucija leta 1848., ki sta štrli verige absolutizma in prinesli človeštvu! dragocene prostosti in pravice, v veliki, meri pripomogli k temu, da je v evropskih državah zavladal princip verske svobode. > ^ Poželjno bi bilo, da bi vladni ustavni načrt bolje izrazil in poudaril svobodo veroizpovedi in bogoslužja, kakor je to učinjeno v ustavi drugih držav. Da navedem samo en zgled, ima n. pr. nova ustava Nemčije iz leta 1919. to-le določbo: »Nemoteno izvrševanje religije se ujamčuje z ustavo ter stoji pod varstvom države.«
Istotako bi bilo želeti, da bi se vladni ustavni načrt nekoliko bolj izrazil o nedelji in njenem praznovanju. Ustava sicer določa, da »niko nije dužan, da sudeluje u verozakonim aktima, svečanostima, obredi-ma i vežbama.« Statuira pa izjemo za državne praznike in svečanosti. Mi nimamo ničesar proti temu. Vendar pa moram reči: s socialnega stališča bi bilo dobro in potrebno, da bi se tudi nedelja kot dan miru od dela in dan duševne povzdige postavila pod zaščito zakona.
Za primerno bi tudi smatrali, da bi se v ustavo sprejela določba, naj se da aktivno služečim vojakom potrebni prosti čas in prilika, da lahko zadostijo svojim verskim dolžnostim po predpisih svoje veroizpovedi.
(Dalje.)
PBferajisssiil zbor Jm§ss-slovansMe matice.
Iz skromnega začetka se je ideja enotnega obrambnega društva razširila po vsej Jugoslaviji, predvsem pa je našla umeva-nja v srcih zavednih Slovencev. Danes je v Sloveniji 52 podružnic, od teh 28 na Kranjskem, 17 na Štajerskem in 3 na Prekmurskem. Vse te podružnice so poslale v nedeljo svoje delegate v Ljubljano, da osnujejo pokrajinski odbor in se pogovore o važnih nalogah, ki jih mora vršiti Jugosl. Matica. Zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 200 delegatov iz vsed delov naše ožje domovine in mnogoštevilni člani, se je vršilo v nedeljo, dne 29. maja v dvorani Mestnega doma.
Dopoldne od 10. do 13. ure se je vršilo zborovanje zaupnikov. Na tem zborovanju se je vsestransko pretresal položaj in so bili storjeni važni sklepi.
Ob 2. popoldne pa je bilo javno zborovanje, ki se je pretvorilo v mogočno manifestacijo naše narodne zavednosti. Zborovanje je vodil predsednik ljubljanske podružnice g. dr. Ravnihar, ki je v lepem govoru orisal pomen te kulturne narodno-obrambne organizacije in poudarjal nje veliko važnost. V svojem govoru se je spominjal volitev na Primorskem in v imenu vseh izrekel zasužnjenim bratom tam preko najiskrenejšo zahvalo in ožgosal neču-ven teror, ki ga izvajajo Italijani na Primorskem, Nemci na Koroškem. Poudarjal je, da so meje, ki nas danes ločijo od naših bratov, samo prehodne in da se bo3b prej ali slej zrušile. Zahvalil se je vsem navzočim in onim, ki jih zastopajo, za njih požrtvovalnost in jih pozval, da tudi v bodoče zastavijo vse svoje sile za uresničenje programa Jugoslov. Matice.
Za njim je podal g. Mahkota tajniško in blagajniško poročilo. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela Matica do 1. maja t. 1. dohodkov 1,016.671 K in 29 vin., izdatkov pa 525.987 K 80 vin., torej ima prebitka 490.683 K 49 vin. G. rač. svetnik Zaje je nato predlagal staremu odboru absolutorij z zahvalo. Predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet.
Nato je bil soglasno izvoljen za predsednika pokrajinskega odbora g. dr. Vlad. Ravnihar, za odbornike pa: za Ljubljano: dr. Fornazarič, ga. dr. Debeljakova, dr. Lončar, Mahkota, dr. Dinko Puc, dvorni svetnik Regally, dr. O. Rybar, dr. Srebrnič, ga. dr. Franja Tavčarjeva, vladni svetnik dr. Vodopivec, inž. Kosmač, Kopač in Ri-barič; za Maribor: Joško Mohorko, načelnik postaje, in učiteljica gdč. Ljudmila Poljan-čeva, za namestnika Julče Novak in gdč. Stupica; za Ptuj: Vinko Šarona (nam. prof. Vajda); za Savinjsko dolino: nadučitelj A. Skala, Šoštanj (nam. Vinko Stopar); za Celje: Ludvik Černej (nam. prof. dr. Dor-nik); za Gorenjsko: Ivan Masten (nam. ob. kom. Kolar); za Kamnik: I. Slatnar (nam. Jože Čeh); za Dolenjsko: ravnatelj J. Wester (nam. notar H. Završnik); za Notranjsko: notar I. Tavzes (nam. postaje-načelnik Gornik).
Po volitvah se je razvila o raznih predlogih živahna debata in je bilo na predlog g. dvornega svetnika Fran Re-gallyja soglasno in z odobravanjem sklenjeno, da se odpošljeta udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru in regentu Aleksandru. Ob pol 6. je bilo to važno zborovanje zaključeno.
Kdor je prisostvoval tej manifestaciji, je videl, kako navdušenje je vladalo v vseh in kdor je pazljivo poslušal referate, se je moral uveriti, da to delovanje ne more ostati brez zaželjenega uspeha: Združitve vseh danes še zasužnjenih Slovencev, Hrvatov in Srbov z Jugoslavijo.
Socialni vestnik.
XT Delovna skupnost med delavci in delodajalci.
V Nemčiji čimdalje bolj prodira misel, da ae morata delavec in delodajalec zbližati in sporazumeti, ako naj ne propade celokupno gospodarstvo. V to svrho morata popustiti oba in si iti do polovice poti nasproti. Delo se mora zasnovati na skupnosti interesov obeh delov, delavcu se morajo zagotoviti vsi življenjski pogoji in udeležba na čistem dobičku. Te misli so zagovarjali zastopniki delavcev in delodajalcev na nedavnem kongresu za prebivalstveno politiko v Kolinu.
Za nravno obnovo ljudstva. Na kongresu za prebivalstveno politiko, ki se je te dni vršil v Kolinu, so obravnavali tudi vprašanje o boju proti spolnim boleznim. Posebno globoko se je dojmilo poročilo berlinskega profesorja dr. Fafibenderja, iz katerega podajamo tu nekaj glavnih misli. Govornik je opozoril na nravno škodo, ki jo povzroča umazana erotika v izložbah, spisih, slikah, kinih in gledališčih ter zahteval strogo cenzuro, ki naj bi jo izvajali sodniki po svojem objektivnem prepričanju in ne po mrtvih črkah predpisov. Poseben osrednji urad naj bi nadzoroval oglasni del listov in preganjal tiste, ki se poslužujejo te poti za zavajanja in izkvarjenje najširših krogov. Omejiti se mora zloraba alkoholnih pijač in zavajanje k pitju po krčmah. Stanovanjsko vprašanje prostitutk se mora preurediti in rešiti tako, da bosta mladina in družina kolikor mogoče zavarovati pred kužnim dihom prostitucije in da se obisk teh brlogov kolikor mogoče otežkoči. Vsaka kršitev dostojnosti na ulici in vsako očito zapeljevanje v pregreho se mora kazenskopravno prepovedati. Nravstvena policija se mora ločiti od kriminalne policije in se preosnovati v so-cialno-zdravstveni urad. Padle mladoletne osebe se morajo izročiti posebnemu skrbstvu. Za spolno bolne se mora uvesti obvezno zdravljenje in prepoved zakona, dokler ne morejo predložiti zdravniškega izpričevala, da so ozdraveli. Za spolno okuženje kake druge osebe se morajo določiti težke kazni. — Končno je predavatelj naglasil, da je najzanesljivejše sredstvo v boju proti spolnim boleznim: duševna obnova potom samozataje. Moški naraščaj se mora vzgajati za ascetični ideal spolne zdržnosti pred zakonom in skladnega obvladanja nagonov v mono-gamiji. Katoliška miselnost, ki visoko časti devi-štvo, a ob enem tudi materinstvo, obsega globoko ljudslco-vzgojno modrost.
Proti reglcmentirani prostituciji. Na kongresu za prebivalstveno politiko v Kolinu so se vsi govorniki strinjali v tem, da je sedanja naredba prostitucije prinesla splošnosti mnogo več škode nego koristi, ker napravlja reglementirana prostitucija vtis zakonite državne ustanove. Vsi govorniki so se izrekli za to, da mora novi državni zakon reglemen-tiranje prostitucije odpraviti in nastanitev prostitutk na drug način urediti. Poslanka ga. dr. Liiders je naglašala, da je treba nasproti temu vprašanju zavzeti versko-vzgojno in ne samo sociološko stališče. Ako bo država s svojimi predpisi še dalje sankcionirala prostitucijo, izgubi pravico, da govori o nravnosti ljudstva in reševanju mladine.
V obrambo spočetega življenja. Nemška in avstrijska socialna demokracija je uvedla akcijo, da se iz kazenskih zakonov izključijo določbe, ki govore o kaznjivosti dejanj za odpravo spočetka tekom prvih mesecev. S tem vprašanjem so se pečali tudi na kongresu za prebivalstveno politiko y Kolinu ter
se je večina govornikov odločno izrekla za zakonito zaščito spočetega življenja. Posebno lepo je govoril prof. Muckermaun, ki je opozarjal na veliko sapo-ved: »Ne ubijaj!« Ni ga razloga, ki bi nas mogel odvezati od dolžnosti, da se pokorimo tej zapovedi.
Polltline novice.
t Dr. Milenko Vesnič. V Parizu ie nenadoma umrl dne 28. maja ob 16. uri dr. Milenko Vesnič, naš poslanik v Franciji in bivši ministrski predsednik. Truplo pokojnikovo bo pokopano na državne stroške v Parizu, naknadno pa se bo uredilo vprašanje prevoza v domovino. — Dr. Milenko Vesnič se je rodil leta 1863, v novopazar-skem Sandžaku. Doktorat prava si je stekel na monakovski univerzi. Od leta 1891. je bil v diplomatski službi. Njegovo glavno delo je rapallska pogodba. Pokojnik si je v prvi vrsti prizadeval za dobre odnošaje s Francijo. V notranji politiki je prvi stvo-ril vlado iz radikalov in demokratov po navodilih Nikole Pašiča, kojega smeri je sploh sledil v vseh ozirih.
-f Vendar enkrat jasna beseda. V nedeljo je imel občinski odbor občine Podgorje pri Kamniku sejo, na kateri je sklenil z večino glasov resolucijo za avtonomijo Slovenije. Pri seji so bili navzoči tudi štirje odborniki samostojne kmetijske stranke, ki so glasovali proti resoluciji z motivacijo, da je njihova stranka proti avtonomiji. Sedaj je prišel čas, ko morajo ti ljudje vendar enkrat z barvo na dan. Razmere so jih prisilile, da postavljajo same sebe na laž. Pred volitvami so lagali naSe-mu kmetskemu ljudstvu, da so tudi za avtonomijo in so res vjeli na ta račun marših kak glas. V Belgradu kujejo centralistično ustavo, slovensko ljudstvo slovesno oporeka nasilju, ki nam ga pripravljajo, samostojneži pa prihajajo zdaj s svojo pravo barvo na dan in se izjavljajo za centralizem. Dvojne vloge je konec. Sedaj se samostojneži oficijelno izjavljajo, da so ravno taki sovražniki avtonomne Slovenije kakor njihovi očetje liberalci.
+ Socialdemokraškega župana Lozin-ška v Ptuju je deželna vlada kljub ugovorom ptujske demokratske stranke potrdila.
+ Sprejem pri kardinalu Dubois. Dne 21. majnika je kardinal Dubois, nadškof pariški, sprejel v posebni avdijenci klub jugoslovanskih katoliških akademikov v Parizu. Kardinal se je živo spominjal lepih vtisov, katere je dobil od naših mladinskih organizacij povodom svojega potovanja po Jugoslaviji Klub mu je obširno razložil sedanji položaj kato$p]zma in ga prosil, naj zastavi svoj vpliv, .da protikatoliška politika v Jugoslaviji preneha. Govorilo se je tudi o poWeM po-množitve katoliškega jugoslovanskega dijaštva v Parizu. Avdijenca je trajala tri četrt ure,
+ Procesija sv. Rešnjega Telesa ▼ Belgradu. Belgrajski katoličani so obha-jali praznik sv, Rešnjega Telesa na nedeljo 29. maja. Mala cerkvica je bila vse premajhna, da bi mogla sprejeti veliko množico vernikov, ki so se udeležili lepe cerkvene slovesnosti. Pri slovesni božji službi, ki jo je daroval ob asistenci g. župnik Wagner, sta se epistola in evangelij pela v narodnem jeziku. Po božji službi se je razvila veličastna procesija, ki se je je udeležila velikanska množica vernikov. Med procesijo so se prvič pele cerkvene pesmi v narodnem jeziku. Godba kraljeve garde je igrala religiozne komade. Božje službe in procesije so se udeležili zastopniki cerkvene in svetnih oblasti, kakor papežev nuncij Cherubini z avditorjem msgr, Felicijem; kraljevi dvor je zastopal g. general Zečevič, vlado minister ver g. Mili-voj Jovanovič in slovenska ministra gg, dr. Kukovec in Pucelj. Predsedstvo konstituante so zastopali gg. dr. Ribar, pred-sedink konstituante, in tajnika dr. Janič in Agatonovič. Jugoslovanski klub se je udeležil korporativno. Od zastopnikov tujih držav smo opazili poljskega konzula šte-fanskega, nemško-avstrijskega dr. Hoffin-gerja, mažarskega in španskega. Uradni-štvo vseh ministrstev je bilo zelo častno zastopana, belgrajska občina je poslala1 dva zastopnika. V vrsti duhovščine je bil tudi g. vojni vikar msgr. Ferdo Rožič. Vojaška četa je oddala običajne salve. Akav demiki in gimnazijci so tvorili posebni skupini, ljudskošolsko mladino so vodile sestre usmiljenke. Zelo pohvalno moramo omeniti policijo, ki je vzorno skrbela za red, in mestno občino, ki je že ob 4. uri zjutraj dala očistiti in poškropiti ulice, po katerih se je pomikal cerkveni sprevod. Evangeljske postaje so bile provizorično, pa zelo ukusno napravljene, Tvrdka A. čaklovič je podarila za oltarje lepe religiozne slike. Nad vse vzorno, vzgledno dostojno se je vedlo občinstvo pravoslavne vere, ki je tvorilo po ulicah špalir, kar moramo izrecno pohvalno povdaritL
Dnmne novice.
— Vprašanje solunskega pristanišča.
Presbiro poroča iz Aten; Med konzulom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in generalnim guvernerjem za Grško in Ma-cedonijo je sklenjen sporazum, Ju ureja po-
drobnosti glede uporabe solunskega pristanišča za jugoslovansko trgovino,
_Finančni minister je izdal naredbo,
po kateri ni nihče dolžan sprejeti pri izplačilih v državnih blagajnah ali posameznikov več kot 50 dinarjev v novčanicah po 1 dinar, niti več kot 25 dinarjev v novčanicah po pol dinara in več kot 10 dinarjev v novčanicah po četrt dinarja. Glavne državne blagajne, pokrajinske, okrožne in srezke teT finančne in davčne uprave so dolžne na zahtevo posameznikov zamenjati ta drobni denar v neomejenih količinah z večjimi novčanicami Narodne banke. _
—	Št. Vid nad Ljubljano. Dne 30. maja je bil za župana izvoljen Valentin Babnik, odločen pristaš SLS. Tudi vsi svetovalci so pristaši SLS.
—	Cerklje pri Kranju. Za župana ie bil s 17 glasovi izvoljen občespoštovani posestnik in lesni trgovec Andrej Murnik, od nekdaj vnet pristaš SLS. Tudi vsi svetovalci (8) so pristaši SLS. Da so mogli naši nasprotniki sestaviti kandidatno listo, so vporabili vse liberalne manire. Skoro nobeden ni vedel, kako se imenuje stranka, za katero so dali svoje ime. Brez vednosti in brez dovoljenja so podpisali našega somišljenika Franca Dolinarja, vulgo Šlosarja iz Poženka št. 13. Mož se je pritožil na okrajno glavarstvo, kar se pa seveda ne bo vpoštevalo v današnjih časih demokratske svobode. Naši ljudje so pokazali, kako sodijo te »napredne kmete in delavce«. Krog 200 naših volivcev se ni udeležilo volitev, dočim so nasprotniki spravili vse, kar je bilo zanje. Dobili so pet odbornikov, SLS pa 19.
—	Umrla je pred kratkim gospa Marija Do-lenSek iz Dol. Laknic pri Mokronogu. V preteku 10 mesecev sta umrla oče in mati. R. I. P.
—	Ukraden konj. Posestniku Jakobu Poklu-karju v Zejah pri Naklem je bil ukraden 11 let stari žrebec. Tat je odgnal ukradenega konja na Koroško.
—	Ovčji tat. France Kozjek je meseca septembra 1918 ukradel na Sevški planini 10 ovac. Zato bo sedel 2 meseca v težki ječi.
—	Izgred v Soli. Nadučitelj Julij Mayer je 1. aprila lteos pridržal učenko Frančiško K. za kazen po pouku v šoli. Ko je to učenkin oče izvedel, je prihrumel v šolsko sobo iu zapovedal hčerki, naj zapusti šolo in odide domov. Ko ga je Mayer opozoril, naj se dostojno obnaša, ga je grdo ozmerjal in rekel med drugimi psovkami: »Jaz sem tukaj šolo zidal, jaz bom tukaj komandiral, ne pa Vil« Hudi oče je bil zato obsojen v 4 dni strogega zapora.
—	Tatvine. Orožniki iz Skoflnce so aretirali Marijo Dolinšek iz Zg. Blata in Angelo Jakič iz Ilovice, ker sta v zvezi s tatvinami, izvedenigmi pri posestniku Jožefu Košaku, s katerimi je bil lastnik oškodovan za 18.522 K.
—	Zgubila sc je dne 27. t. m. v vlaku Zagreb —Ljubljtimi1 listnica s potnim listcm in vozno karto ia Ameriko in večjo vsoto denarja. Pošten najditelj naj požlje potni list in vozno karto, ki sta zanj itak bre*„vnednosti, ker sta preklicana, na naslov: dr. Jenkova, Jurčičev trg št. 8.
—	Izgubljena je bija dne 17. maja v mešanem vlaku Rakek—Ljubljana torba z zelo važnimi dokumenti. Prosi se najditelja, da pošlje vasj dokumente na uredništvo »Slovenca«. Ostalo lahko obdrži.
—	Našla se je zlata ženska ura-zapestnica. Dobi se: Cesta na loko št. 3.
—	Opozarjamo na tvrdko stavbenega pohištva Josip Jug, pleskar in ličar, Ljubljana, Rimska cesta. Več v današnjem inseratu.
—	P. N. ŽUPANSTVA sirom Slovenije prosi založništvo »Družinske Pratike«, da mu čimpreje naznanijo morebitne pre-membe v »Sejmih« ozir. napake, ki so naštele v tisku. Ker je naznanilo pravilnih sejmov v veliko korist občin in občanov, smo prepričani, da bomo dobili več tozadevnih pojasnil. Tozadevno apelujemo tudi na naše somišljenike.
lj Ljubljanska porota bo danes razpravljala pod predsedstvom g. dvornega svetnika Regallyja obtožbo proti Andreju Staretu iz Sp. Bernika, ki je obtožen, da je z vilami ubil Blaža Jenka in zoper Franca Baraga iz Pudoba, ki je obtožen, da je zaklal svojega očeta.
lj Ljubljanski tatovi. Zaprli so 'oda Zerov-nika in Jakoba Učakarja, ker sta ukradla v Ihanu voz, katerega sta v Ljubljani poskušala prodati za 250 kron. — Tereziji Dolčič v Šmartnem je bilo ukradeno razno blago v vrednosti 8000 kron. — Alojziju Accettu na Trnovskem pristanu je bila ukradena vozna plahta vredna 3000 kron. — Modra suknja in črne hlače so bile ukradene tehniku g. Pavlu Gostinčiču.
lj Prodaja z vodo pomešanega mleka. Nad-stražnik Ladič je aretiral Marijo Seliškar, ker je prodajala mleko, v katerem je bilo dve tretjim vode.
lj Zveza služkinj vabi vse članice na skupni felet, ki se vrši v četrtek 2. junija na Rožnik. (Ob 5. uri se bo brala sv. maša.)
lj Vstopnice za Bormestrov koncert, ki se Vrši dne 1. junija v Unionu, dobivajo se tudi čez opoldan v anončni ekspediciji Al.' Matelič Kon-
Sesni trg 3, I. nadstr. Na večer koncerta se otvori agajna že ob 7. uri zvečer.	(k)
lj Koncert, ki ga priredi Podružnica Fer. Saveza na realni gimnaziji v Ljubljani se vrši v torek zvečer ob 6. uri v telovadnici realne gimnazije na Poljanski cesti. Vabimo vse, da se tega koncerta udeležite. Vstopnina: sedeži 3 din., stojišča 1 dinar.
lj Manjša vsota denarja se je našla na Martinovi cesti. Dobi se: Poljanska cesta 10. I. nadstr.
lj Dotična ženska iz Brezovice, ki je pozabila svoj solnčnik, ko je kupovala »Slovenca« na frančiškanskem mostu, ga dobi nazaj pri upravi lista.
lj Dotični dijak, ki je na orlovskem sestanku na Rakovniku, prejel od nekega dijaka pelerino, s« prosi, da jo prinese na Rakovnik k vratarju 1
Snooiiolalte se »Slovenske straže'
Cerkveni vestnik.
c Pastoralna konlerenca za Ljubljano bo v četrtek, 16. junija ob 16. uri v semenišču.
c Kongregaeija gospodov pri oo. jezuitih ima svoj sestanek v sredo 1. junija ob pol 8. uri zvečer.
o Kongregaeija moških pri oo. jezuitih zboruje v soboto 4. junija ob pol 8. uri zvečer.
Dijaški vestnik.
d Diskusijski večer »Danice« (krščanski svetovni nazor v luči ruskih mislecev) se vrši danes ob 8. uri zvečer. Nadaljevanje: Sočutje etična osnova za socialno soživljenje. Pridite vsi!
d Poživljam vse »Razore« v Sloveniji, da
mi nemudoma odpošljejo natančno statistiko vsega poslovanja v 1. 1920/21 ter da mi odgovore na vprašanja glede počitniškega zborovanja S. D. Z., referatov in referentov pri zborovanju Razorov in povprečno število udeležencev. — Lojze Č., načelnik S. S. S-
Prosveta.
pr Pevski zbor Glasbene Matice. Vsled zaposlenosti pevovodje v opernem gledališču se pevska vaja ne vrši danes, ampak v petek 3. junija in sicer za ženski zbor ob četrt na 7. uro, za moški zbor ob 8. uri zvečer. Polnoštevilno 1 — Odbor.
pr Iz gledališke pisarne. Dnevna blagajna opernega in dramskega gledališča se preseli dne 1. junija na desno stran opernega gledališča (ob Aleksandrovi cesti). Vstopnice za obe gledališči se dobivajo vsak dan od 10 do pol ene in od 3 do 5 ure za iste cene, kakor zvečer pri blagajni. Vstopnice se morejo rezervirati tudi telefonično (štev, 231),
UčiteljsSU vestnik.
Učiteljsko zborovanje na Viču. Dodatno na že objavljeno poročilo o zborovanju ljubljanskih in okoliških članov »Slomškove zveze«, ki se bo vršilo na Viču, dne 2. junija t 1. naznanjamo še,da se nam pridružijo tudi člani litijske podružnice, ki bi sicer zborovali v Ljubljani — tako pa pohite na Vič. Po preda' vanju g. poverjenika dr. Skaberneta prisostvo-vanje pouku v osmem razredu. Začetek ob 10. uri dopoldne.
Podružnica Slom. zveze za kranjski in radovljiški okraj ima v pondeljek, 6. junija, ob 10. uri občni zbor na Brezjah. Predava tov. F. Lužar o srbskih narodnih pesmih s posebnim ozirom na kraljeviča Marka. Glede kosila se je prijaviti g. Faturjevi v Mošnjah. K polnoštevil-ni udeležbi vabi — odbor.
Društvo vpokojenega užiteljstva vabi člane na svoj občni zbor v sredo dne 8. junija t. 1. ob 14. uri v šolo na Ledini. Predlagan bode povišek vplačevanja in določitev starosti za sprejem v društvo. Pridite vsi! — Tajnik.
Orlovski vestnik.
Vrhnika. Odsek »Orel« 'in krožek »Orlic« priredita v nedeljo 5. junija na vrtu Rok. doma veselico z javno telovadbo. Spored vsebuje poleg raznovrstnih telovadnih točk še srečo-lov, šaljivo pošto i. t. d. Prvovrstna zaloga jestvin in peciva. Začetek javne telovadbe in vrtne veselice ob 3. uri pop. Dopoldne ob 9. uri je slovesna staroslovenska peta sv. maša pri sv. Pavlu. Sodeluje dijaški orkester iz Ljubljane. Prijatelji vrhniškega »Orla« vabljeni! — Odhod zadnjega vlaka zvečer ob 9 ih iz Vrhnike.
POLITIČNI POLOŽAJ.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Zanimivo je dejstvo, da se ustavni odbor zadnje čase ne sestaja več k sejam, kar se v političnih krogih smatra za jasen dokaz velikih diferenc med vladnimi strankami. O teh diferencah se širijo v kuloarjih parlamenta najrazličnejše vesti.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) V zadnjem času se v političnih krogih neprestano raz-motriva o položaju, ki bo nastal po sprejetju ustave. Z ozirom na to, ker je popolnoma gotovo, da bo Pašič, ki smatra, da je s sprejetjem ustave njegova naloga izvršena, odstopil, se pojavljajo najrazličnejše kombinacije. Kriza, ki bo nastopila, bo gotovo ena najtežjih, kajti nasprotje med sedanjo vladno večino, specialno v vprašanju administrativne razdelitve države, zavzema od dne do dne ostrejše konture. Razumljivo je torej, da se vodilni krogi že sedaj trudijo ustvariti v zvezi s sorodnimi elementi platformo za skupen nastop. Posebno demokrati, ki bi se na vsak način radi obdržali na površju, hočejo potom svojega časopisja ustvariti čim ugodnejšo pozicijo. Veliko se govori o skupnem nastopu demokratov, zemljoradnikov in socialistov, katera kombinacija izhaja očividno iz demokratskih krogov. Na vse le dogodke gledajo bosanski muslimani z največjo skepso, ker se boje, da ne bodo dobili obljubljenih milijonov.
SEJA KONSTITUANTE.
Belgrad, 30, maja. (Izv.) Današnja dopoldanska seja konstituante se je pričela ob pol 10. uri. Prvi je govoril zemljoradnik Jovo P o p o v i č, ki se je v imenu zemljo-radniškega kluba izjavil proti nekaterim členom (42 in 43) III. oddelka in dejal, da bodo on in njegovi tovariši glasovali proti temu odstavku. — Hoteč pobiti ali vsaj oslabiti izvajanja predgovornika, je napadal radikalec Miloš Č o š i č vso opozicijo, predvsem zemljoradnike. — Komunist Todorovič je nastopil za delavske interese, ki da se v tem oddelku ne vpošte-vajo, in zahteval, da se vpelje osemurni delavnik. — Musliman Šemsudin se je navduševal za določbe III. oddeli je bila seja prekinjena in se je na ob pol 6. uri. Nastopil je Milan P r V i č (dem.), ki je v napadanju zen
kov prekosil dopoldanskega govornika rad. Čošiča in izvajal, da so zemljoradniki s tem, da se niso pridružili demokratsko-radikalni kliki, samo škodovali kmetom, mesto da bi jim koristili. — Za njim sta govorila še poslanca Djonovič in Kristan, na kar je bila seja zaključena.
DEMISIJA JANKOVIČA.
LDU Zagreb, 30. maja. »Riječ« dozna-va iz Belgrada, da je poslal minister Jankovič ministr. predsedniku Pašiču pismo, v katerem izjavlja, da radi raznih nesoglasij, ki so nastala, ne more ostati dalje v kabinetu. Parlamentarni krogi mislijo, da je to končnoveljavna demisija. Kot njegov naslednik se imenuje Andrej Stanič.
KDO BO VESNIČEV NASLEDNIK ?
Belgrad, 30. maja. Demokrati delajo na to, da bi postal Vesničev naslednik za poslaniško mesto v Parizu Lujo Vojnovič, Ker pa radikali tega mesta ne bodo dali iz rok, je skoraj gotovo, da bo za poslanika v Parizu imenovan dr. Velizar Jankovič,
VPRAŠANJE ZDRUŽITVE AVSTRIJE Z NEMČIJO.
LDU Salzburg, 30. maja. (DKU) Po dosedaj došlih poročilih je v 144 občinah izid glasovanja za priključitev k Nemčiji nastopen: od 96.070 oseb je 94.859 (98-7%) glasovalo za, 833 oseb (087%) proti priključitvi, 378 oseb ni glasovalo. Udeležba pri glasovanju je bila približno 83 %.
LDU Belgrad, 29. maja. Presbiro poroča z Dunaja: »Politische Korrespondenz« poroča, da je predsednik jugoslovenske delegacije v mednarodni podkomisiji za razmejitev predložil predsedniku komisije zahtevo, v kateri se zahteva Drava kot meja med Jugoslavijo in Avstrijo. Obenem je izjavil, da je podobna zahteva že predložena tudi poslaniški konferenci v Parizu.
LDU Gradec, 30. maja. (DKU) Konferenca načelnikov klubov štajerskega deželnega zbora, ki se je vršila dopoldne in popoldne in na kateri so voditelji strank skoro vsi govorili, ni mogla obravnavati vprašanja glede glasovanja za priključitev k Nemčiji, ker se nekateri klubi še niso danes končnoveljavno odločili. Deželni zbor bo jutri ob 11. zopet sklican, da sklepa o ljudskem glasovanju,
VPRAŠANJE NAŠEGA NOTRANJEGA DRŽAVNEGA POSOJILA.
LDU Belgrad, 29. maja. (ZNU) Po končanih posvetovanjih s svojimi upravami so se delegati bank, ki vodijo pogajanja s finančnim ministrom radi notranjega drž. posojila v znesku 500 milijonov din., vrnili v Belgrad, Včeraj so se pogajanja ponovno nadaljevala. Na seji je došlo do popolnega sporazuma, po katerem bo vsaka banka sodelovala pri posojilu z zneskom, ki bo odgovarjal višini njenih vlog. Banke iz Hrvatske in Slavonije bodo kot največje udeležene pri tem državnem posojilu s 53%, iz Slovenije z 20%, iz Srbije s 15%, iz Bosne z 8%, iz Dalmacije z 2.5% in iz Vojvodine z 1.5%. Država se obveže, da bo plačevala bankam 7% obresti. Razen tega se bo notranje državno posojilo, ko bo realizirano, porabilo v prvi vrsti z zboljšanje prometa, cest in drž, zgradb. Finančno ministrstvo je prejelo iz inozemstva mnogo drugih ponudb za sklep investijskega posojila. Zdi se pa, da niso pogoji, pod katerimi se ta posojila ponujajo, posebno ugodni. Tako bi se moral nabaviti materijal v dotičnih državah mnogo dražje kakor pa bi se mogel nabaviti na drugih trgih. Razen tega zahtevajo banke in konzorciji, ki ponujajo ta posojila, da bi bili pri delih, ki bi se pričela v naši državi, zaposleni samo njihovi ljudje. . O podobni ponudbi nekega angleškega konzorcija se je danes razpravljalo na seji gospodarsko - finančnega komiteja in se je ta ponudba radi omenjenih razlogov tudi odklonila.
OBČNI ZBOR JUŽNE ŽELEZNICE.
Dunaj, 30. maja. Občni zbor južne železnice bo zboroval dne 7. julija 1921. Ak-cijonarji, kateri se nameravajo občnega zbora udeležiti, morajo založiti akcije 14 dni pred občnim zborom pri upravnem svetu južne železnice.
VPRAŠANJE ZLATEGA ZAKLADA AVSTRO-OGRSKE BANKE.
Dunaj, 30. maja. Danes se je pričel posvet zastopnikov nasledstvenih držav, na katerem sc bo ugotovilo, če in kako sc bo razdelil zlati zaklad Avstro-ogrske banke v višini 50,000.000 kron v zlatu med nasledstvene države.
TELEFONIČNI RAZGOVORI MED DUNAJEM IN TRSTOM DOVOLJENI.
Dunaj, 30. maja. Nemško avstrijska vlada je dovolila telefonične razgovore preko Jugoslavije med Dunajem in Trstom. Pristojbina navadnemu razgovoru se jc določila s 525 n. a K; za nujne razgovore se pristojbina potroji.
SPLOŠNA STAVKA ZDRAVNIKOV NA DUNAJU IN V NIŽJI AVSTRIJI.
Dunaj, 30. maja. Danes so zborovali i zdravniki na velikem shodu, na katerem
so sklenili vprizoriti generalni štrajk vseh zdravnikov, ker so se podelile zobotehni-kom velike obrtne svoboščine. Štrajka se bodo udeleževali vsi zdravniki na Dunaju, tudi vseučiliški profesorji in zdravniki na klinikah in v bolnišnicah. Zdravniki bodo med štrajkom zdravili le smrtnaneivaroe slučaje.
VELIKA TATVINA.
LDU Salzburg, 30. maja. (DKU) V samostanu Michaelbeuern je bila na Telovo izvršena velika tatvina. Neznani tatovi so pokradli denarja v gotovini in dragocenosti v skupnem znesku okrog 3,000.000 K, Kriminalna policija je vzela vso zadevo v svoje roke in poizkuša najti sled za zločinci.
IRSKO VPRAŠANJE. LDU London, 30. maja. (Reuter) Kakor poroča »Daily Chroniclec, je sklonila vlada podaljšanje obsednega stanja na Irskem.
KONGRES ČEŠKIH IN NEMŠKIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ.
Praga, 30. maja. Z ozirom na gospodarsko krizo in na brezposelnost delavstva nameravajo češke in nemške stro-kovne organizacije enotno nastopati po načelih, ki se bodo določila na v ta namen sklicanem posvetu.
BORZA.
LDU Zagreb, 30. maja. (ZNU) Devize: Berlin 210.50—211, Budimpešta 45—51, Italija 692—695, London (izplačilo) 505 do 512, London (ček) 500—508, Newyork (kabel) 129.25—130, Newyork (ček) 127 do 127.50, Pariz 1084—1098, Praga 191 do 192.50, Švica 2250—0, Dunaj 21.50—22,70. Valute: Ameriški dolarji 125.75—126.75, avstr. krone 22.50—0, carski rublji 36—4o[ češkoslovaške krone 188—190, napoleondori 434—435, nemške marke 213—215, rumunski leji 0—225, italijanske lire 675 do 682.
Ljubljanska porota.
Drugo letošnje porotno zasedanje jo otvoril včeraj dopoldne predsednik deželnega sodišča g dr. Papež, votanta sta bila svetnika Mladič in Pernus, državno pravdništvo je zastopal prvi državni pravdnik g. Domenico. Predsednik je naznanil, da bo razpravljal dopoldne o zadevi Sattler, popoldne ob 4. uri se bo pa razpravljalo o zadevi Cvetko.
»Črna roka« pred poroto.
Dno 16. februarja 1921 ob pol 11. uri dopoldne je prinesel postrešček Jurij Cesar tovarnarju Karolu Polaku ml. pismo, v katerem je ne-T znani pisec naznanil, da je njegov sin v oblasti društva »Črne roke« in da' mora precej na>J> kasneje do četrt na 12. uro poslati pod številko 9999, 60.000 dinarjev v Keršičevo gostilno v Šiško, nakar bo dobil sina nazaj. Če lega ne bo storil, je njegov sinko izgubljen in ga ne bo nikdar več videl ne živega in ne mrtvega. Smrtno obsodbo svojega sina bi podpisal, če bi se zatekel k policiji za posredovanje. Karla Polaka jo pismo silno presenetilo. Svojega uradnika Josipa VVebra je poslal v šelo poizvedet, če sta njegova dva dečka še tam. Weber so je kmalu vrnil s poročilom, da je 6 letnega Antona ob pol 11. uri dopoldne neki neznani mož s črnimi očali iz šole odpeljal. Neznani mož je nalagal učiteljico Frančiško Suharjevo, da se ej dečkov oče z avtomobilom smrtno nevarno poškodoval in da želi Tončka še enkrat videti, zato ga mora on precej domov odpeljati. Suhar-jeva je neznancu verjela, mu izročila sinčka in ga še vprašala, če bo tudi še starejšega otroka vzel s seboj. Neznanec ji je odgovoril, da bo prišla po starejšega sinčka stara mati in je s Tončkom odšel. V silnih skrbeh za usodo svojega otroka je izročil Karol Polak precej Josipu NVobru zahtevani denar in mu naročil, naj ga nese v Keršičevo gostilno, da dobi svojega sina nepoškodovanega nazaj. Natakarica v Keršičevi gostilni Greti Ilni-kar je Webru povedala, da je pravkar neki razcapani deček prinesel na gostilničarko naslovljeno pismo, v katerem se zahteva, naj se izroči dečku zavojček, katerega je morebiti neki gospod na naslov št. 9999 tam pustil. Ker v Keršičevi gostilni o tem ni nihče nič vedel, je natakarica na zadnji strani izročenega pisma napisala, da zavojčka ni nikdo prinesel in je pismo vrnila dečku, ld je nato odšel po Frankopanski cesti. Weber je nato stopil pred gostilno in se oziral naokrog, če bi videl kakega sumljivega človeka. Koncem ulice je videl v bližini kolodvora človeka, ki je počasi stopal ob hišah in se oziral proti Keršičevi krčmi. Weber je zasedel kolo in hitro pognal proti rampi. Ko je neznanec fo videl, je zbežal, Weber ga je kmalu dotekel in spoznal v njem nekdanjega Po-lakovega uslužbenca ključavničarja Rud. Šattlerja. Weber ga je poklical z imenom, Sattler je obstal in priznal, da ima dečka spravljenoga na varnem. Po kratkem prerekanju je Sattler izročil Webrii malega Tončka, katerega je imel v Ferfilovi gostilni. Weber je dečka odpeljal domov in ga jo izročil nestrpno pričakujočim staršem. Sattler se mora zagovarjati zaradi huhodelstva javne nasilnosti z odpel jevanjem in izsiljevanjem po § 96. in 98 b k. z. Šattlerja je zagovarjal g. dr. Zupane. Na vprašanje predsednika, če se čuti krivega, je Sattler odgovoril, da ne ve, če je kriv. Predsednik mu^je predočil njegovo izpoved pri policiji in naglašal, da je govoril drugače pri sodišču kakor na policiji. Predsednik je rekel obtožencu: »Marsikdo je že tukaj lagal, toda tako hudo pa še nihče kakor Vil« Tudi na pismo pisano g. Pollaku se ni-hotel spomniti. Satler je rekel, da je bolan, odkar je bil od granate zasut in da je bil v bolnici leta 1015. Predsednik opozarja, da je bil Sattler v Avstriji narednik, večkrat odlikovan, v Jugoslaviji je pa dezertiral k Italijanom in se na to vrnil v Jugoslavijo. Poskusni orožnik je Sattler tudi bil. Zaslišane priče so potrdile, kar je navajala obtožnica. Gospod Pollak je povedal, da je umevno, da se je bal, ko je izvedel, da fantka ni v šoli. Štirikrat je omedlel in je moral poklicati zdravnika. Po zaslišanju priče Webra, je Sattler potr-' dil, do je vse res, kar je priča povedal, medtem ko je pri prejšnjih pričah rekel, da se ne spominja več nu podrobnosti. Sodna izvedenca dr. Goestl in dr. Tičar sla izjavila, da jo sicer Sattler duševno omejen, toda oba izvedenca sta izključila, da bi bil dejanje izvrši) v stanju duševne omra-čenosti aii duševne odsotnosti. Senat je stavil po-rotnikoin dye glavni in dve ovcutuolnl vprašanji.
Prvi državni pravdnik Domenico je v svojem govoru poudarjal, da dokazuje današnji slučaj, da se naš narod nahaja še vedno v bolestnih krčih, kar dokazuje sedanje porotno zasedanje, ki se bo pečalo ne samo s tatvinami, ampak tudi z uboji, umori, požigi in z današnjm slučajem, ki je edin te vrste, v kolikor se on spominja. — Zagovornik dr. Zupane pa je poudarjal, da je Sattler storil svoje dejanje, ne da bi se zavedal, kaj da dela. — Predsednik g. dr. Papež je v svejem resumeju poudarjal, da je Sattlerjev slučaj zelo grd slučaj in je pojasnil pravni položaj vprašanja. — Porotniki so na njim stavljena vprašanja odgovorili tako: Prvo in drugo glavno vprašanje, tičoče se hudodelstva javne posilnosti z odpeljevanjem in z izsi-licvaujem, so porotniki soglasno potrdili; 3. dodatno vprašanje, če je Sattler žugal z umorom, so
miiiii—il
ir-n dvakratno objavo v tednu se računa 55 kron.)
ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO.
T?X'}Mou Filip, »Hotel Malic«. BARVNI TRAKOVI. ČRNILA.
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3
FOTOGRAFSKI ATELIJE:
Grabicc Franjo, Miklošičeva c. 6.
IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA.
T. Novotny, Opekarska cesta 26.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkon«, 1. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor, ul. 13.
zanikali z 10 ne in 7, 2 da; 4. glavno vprašanje, če je storil Sattler svoje dejanje v zmedenosti duha, so porotniki potrdili z 8 da in s 4 ne, nakar je razglasil predsednik g. dr. Papež oprostilno razsodbo navajajoč v razlogih, da je nekriv, ker je po pra-voreku porotnikov storil Sattler svoje dejanje v dušni zmedenosti. — Občinstvo in porotniki so bili presenečeni. Prvomestnik porotnikov gosp. Hafner je stopil k gospodu predsedniku g. dr. Papežu rekoč: >Mi nismo pravilno umeli na nas stavljeno vprašanje. Mislili smo, da smo potrdili vprašanje v tem smislu, da je storil svoje dejanje v popolni zavesti!« — Predsednik g. dr. Papež: >Zdaj ni mogoče nič več spreminjati!« Zakon namreč določa, da ko zapuste porotniki porotno posvetovalnico, svojega pravoreka ne morejo več spreminjati.
Popoldne je razpravljala porota o sledečem
slučaju:
Ranjeni čuvaj na glavnem kolodvora.
France Cvetko iz Zaloga pri IX M. v Polju je letos 8. februarja delal na železniškem tiru in je ob tej priliki odrezal v železniškem vozu 3 kg svinjine. Pri tatvini ga je zasačil čuvaj Franc Unger, ki je takrat stražil kolodvor. Cvetko je bežal, Unger ga je dohitel, na kar je Cvetko Ungerja z nožem vbodel v vrat. Pred poroto se mora zato Cvetko zagovarjati zaradi hudodelstev tatvine in težke telesne poškodbe. — Cvetka je zagovarjal g. dr. Jerič. Obtoženi Cvetko je svoje dejanje v polnem obsegu priznal. Porotniki so na nje stavljeni vprašanji soglasno potrdili, nakar je razglasil predsednik g. dr. Papež sodbo, s katero je bil Cvetko obsojen na 9 mcsccev težke ječe.
Meteorologlčno poročilo.
' LJubljana 306 m n. m. vtt.
Oaa opazovan ia	Baro-motor v mm	Tormo-motor v 0	Paibrom. v-k^ ditorenoa v q vetrovi		Pad.nnu ▼ nun
29./5. 21 h	732-4	14-9	1-4	obl.	1-3
30./B. 7 h	732-7	1 16	1	megla	
30./5. 14 h	731-1 205 1-4 Il 1			d. jas. v.	
Priporočalo se sledeče domače tvrtike:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje.
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNI SALON ZA OBLEKE: Rodič Zdenka, Gradišče 8/B, I. n,
PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Selenburgova ulica
4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9.
SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. 2uran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik,
Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi.
TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom).
TOVARNA FURNIRJA,
žaga in trgovina z lesom, J Podrečje, p. Domžale.
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L, Mestni trg 15.
(Za dvakratno objavo v tednu M računa 8 kron.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud,, Wolfova ulica 3u Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM, Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valvazorjev trg št, 7* Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 2f«
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Schnster Anton, Stritarjeva ul R.
SJinjsaina posebne vrste, emajlir. ko-elUpJllSI palna banja, veliki in mali štedilnik in 2 meterske traverze ceno naprodaj. — Naslov pove uprava pod Številko 1895._
Nazranjam, da kupujem stare
K, čevlie in poti
uo najvišjih cenah Martin Drame, Sv. Jakoba nabrežje št. 29.
Kupim orlovski
(sokolskij kroj ali saj surko. Velika postava. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Kroj« 1899. _
Iščem
m* zaL.__
(gaterista) Žaga je na vodiripogon. Stanovanje in cela oskrba v liiži. Ponudbe naj se pošljejo na: Pilana Hovaki, kraj Jaške, Hrvatsko.
Prsna kopel
je vsako sredo in četrtek od 2—6 popoldne odprta, Kopališče v hotelu, Slon'.
Za takojšen nastop iščeva
knfigovodkinjo
z daljšo prakso. Potrebno je znanje stenografije, strojepisja, slovenskega, nemškega in italjanskega jezika. Hrana in stanovanje v hiši. Jos. Terpln & Komp., Rakek.
BBBHEHfflSKEfaBBBBBHBBB
Ilaroialle .Slovenca"!
IBBBBBBBEBiaBBBBBBBBB
"LEPA VILA ~
V Ebenu št. 19, pošta Kočevska Reka v Jugoslaviji se proda takoj enonadstropna vila, pripravna za gostilno in obrt, ima 5 sob 2 kuhinji nekaj pohištva s kompl. posteljami, hlev, sadni vrt z dobrim sadjem, senjak, 2 senožeti, 2 njivi, 1 gozdič, dobro kapnico. Vprašati pri lastniku I. Grabner-jn, Celovec, Uahnhofstrasse 47 ali pri okr. gozdarju Ed. Diletz v Ebenn, pošta Kočevska-Re-5ia pri katerem naj se kupci pred ogledom oglase. — Posredovalci izključeni.
Sprejme se
krojaški pomočnik
pri Franc Malavašič, Vrhnika.
Hlapec h konjem
priden, pošten in zanesljiv se sprejme takoj pri Ivan N. fldamič, Ljubljana, Sv. Petra c. št. 31.
Sprejme se deklica poštenih starišev kot
učenka v trgovino
stekla in porcelana. — Poizve se pri
tvrdki ilvg. Agnola v Ljubljani. Vsa
preskrba v hiši. — Deklice revnih staršev imajo prednost.
in EFEKTE
kupuje in prodaja: Banka In meniaSnica
L. K&hn I drug
Zagreb, Pferadoviževa 2.
Telefon: 23-88. Brzoiavi: KOHHBaSKfl.
S 1. junijem sprejmem 20 do 30
Popolnoma samostojen
na hrano (trgovci, obrtniki) sedanjemu času primerno kar mogoče po najnižji ceni. Hrana bo prav dobra; točim pristni Ljutomerčan in vsak dan sveže pivo. — Krasen vrt gostom na razpolago.
Za obilen obisk se priporoča
Antonija Burger,
gostilničarka, Prisojna ulica št. 5.
dinamo
Proda se:
1 parni stroj Tipi.
45 k. s. 110 volt, 330 amp., enakomerni tok in nova kompletna naprava za izdelovanje marmelade. Kolinska tovarna v Ljubljani.
vešč vseh vrst panog, se sprejme takoj v stalno službo. Izkušene moči s prepisi spričeval ter plačilnimi pogoji naj se ponudijo: Oskrbn. grofa Chorinsky grad Gor. Radgona.
Sprejme se dobro izurjen
čevljarski pomočnik
na Martinovi cesti številka 8.
Hotelska družba v Celju
razpisuje mesto
za hotelsko in kavarniško podjetje v hotelu Evropa v Celju.
Reflektanti naj pošljejo najkasneje do 7. junija svoje ponudbe opremljene s spričevali o šolski izobrazbi in dosedanjem službovanju ter z zahtevo plače Ljudski posojilnici v Celju.
Sprejme se le zanesljivo, energično, trgovsko naobraženo kakor tudi knjigovodstva veščo moč.
Nastop službe 30. junija 1.1.	_
Štev. 1864.
Razglas.
tm
m
Vsem, kl so čutili z nami prebridko izgubo vsem, ki so spremili na zadnji poti mišega predobrega soproga ,.i preskrbnega očeta gospoda
i ca
vsem, vsem, naitoplejša hvala 1
Posebno in izrecno hvalo izrekamo šolski mladini od Sv. Duha in njeni voditeljici, gospej Steblaj-Sirnik, prostovolinsnu gasilnemu društvu Bloke in prečastiti bloški duhovščini za častno spremstvo in darovane moiitve. — Bog plačaj I
Laliovo, 28. maja 1921.
ŽaSufoei rodbini Medic-Trobiš.

JCostanjev les
vsako množino
kupi
M
lesna industrijska deln. družba
Dne 4. junija 1921 ob devetih bo pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg št. 1. II. nadstr., soba št. 3
potratna obravnava
za prevzem adaptacijskih. del v podstrešju St. Peterska vojaS-f niče v Ljubljani in blaznice na Studencu.
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odd. IV. b gradbene direkcije.
Ponudbe morajo biti zapečatene, pravilno kolekovane. opremljene s potrdilom, da je vplačan pri finančni deželni blagajni vadi j v znesku 5% ponudne vsote in izjavo, da ponudnik v celoti sprejme stavbne pogoje.
Gradbena direkcija si izrečno pridržuje pravico da odda dela brez ozira na ponudeno vsoto.
V Ljubljani, dne 25. maja 1921.
Gradbeni direktor: Ing. MlTOil HLaNSIR L r.
miliš 0 pr
lesa.
anbor, Jlleksandcova cesta štsv. 51.
SPEDSSSJS&ft V
z znanjem stenografije slovenske in nemške, ter slovenskega, hrvat-skeaa in nemškega po možnosti italijanskega jezika, se išče. Nastop akoj — „IMPEXU, družba z o. z., Ljubljana, Krekov trg 10.
na RAKEKU
izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjenje,
Ilica 28.
I_
GraSCSna Gornllgrad odda na podlagi sekalnega načrta za leto 1921 potom pismene ponudbe okoli 4000 plm3 trdega in okoli 23.000 plm.3 mehkega lesa na panju, razdeljenega po raznih gozdnih oddelkih.
Ponudbe je poslati v zaprti kuverti najkasneje do dne 14. junija 1.1. kn. šk. gozdni upravi v Gornjemgradu, kjer se tudi dobe potrebne informacije in prodajni pogoji.
Uprava ni vezana na najvišjo ponudbo.________
JOSIP JU G
LkJUBLJAHfl, Rimska cesta 16
pleskat« in ličar za stavbe in pohištvo
se priporoča si. občinstvu za Vsa v to stroko spadajoča dela. - « Izvršitev točna, cene zmerne. Za vsa izvršena dela jamči dve leti.
J
i Trgovina kož OBLftTT I PIK
I	-- —	"n,?ttc,J	Ilica 28.
ZAGREB
Naznanjamo, da smo otvorlll trgovino vseh vrst kož kakor tudi vseh Čevljarskih in opančarskih potrebščin in jo hočemo voditi na strogo solidni podlagi. — Naročbe se izvršujejo najhitreje in najtočneje po pošti in po železnici po najnižjih cenah.
Kapital: K 20,000.000.
SL0VENSKR ESKOMPTNR BRNKR
Rezerve okrog K 6,000.000.
interesna skupnost s hrvatsko eskompt- nilBLlRNR, ŠELENBURCiGVR UUCR ŠTEV. 1
" vq 3\nko tn srbsko ranko v zagrebu	' j	'
" ' * denarne vloge - nakup in prodaja: efektov, deviz, valut - eskompt menic, terjatev, faktur - akreditivi
izvršuje vse bančne transakcije naj-________._«__kulantneje
borza ■■
izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani,,
Jugoslovanska tiskarna m Ljubljani,