Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt ostamt/ PoStni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. » Zul.-Nr. 34959K50E MIRO GAVRAN VESTNIK KREONTOVA ANTIGOVA f Celovec • četrtek* 13. januar 2000 štev. 2 (3048) • letnik 55 i • cena 10 šil. • 0,73 evra R Slovenija potrdila o" O dinaci is| ti odi bor Prisrčno vabljeni na predstavi, ki bosta v četrtek, 13. 1. 2000, ob 19.30 v dvorani Mladinskega centra Komenda na Rebrci in v četrtek, 20. 1. 2000, ob 20.00 v Felsenteatru v Celovcu Gledališka skupina SPD Zarja Železna Kapla Rezultat pogajanj še vedno povsem negotov Pretekli teden sta predsednika ZSO in NSKS, dr. Sturm in mag. Vouk, predstavila državni sekretarki v zunanjem ministrstvu R Slovenije, gospe Mihaeli Logar, koncept koordinacijskega odbora koroških Slovencev. Potemtakem bo koordinacijski odbor usklajeval narodnostno politiko koroških Slovencev na osnovi člena 7 ADP in veljavnih mednarodnopravnih dokumentov manjšinskega varstva ob upoštevanju vse idejnopolitične in strankar-skopolitične pluralnosti. Koordinacijski odbor je za leto 2000 že uskladil model razdelitve finančnih sredstev, ki so namenjena slovenski narodni skupnosti na Koroškem, v prihodnjih tednih pa bo vodil dogovarjanje glede detajlne razdelitve. Predsednika obeh osrednjih organizacij sta zagotovila, da bo to potekalo transparentno, pregledno in racionalno. Koordinacijski odbor bo za to uvedel tudi sistem kontrole porabljenih sredstev. Državna sekretarka Logarjeva je z zadovoljstvom sprejela na znanje, da sta se obe osrednji organizaciji dogovorili za koordinacijski odbor in poudarila, da bo R Slovenija podprla PREBERITE Celovec Dan odprtih vrat na Dvojezični zvezni trgovski akademiji, ki je prejela Evropski pečat za inovativne jezikovne projekte. Stran 2 Celovec Predsednik Radia Agora dr. Kristijan Schellander v pogovoru. Stran 4 Šentpriinož Društvo »Danica« je tudi letos ob novoletnem koncertu napolnilo svoj kulturni dom, kjer so nastopile skupine iz cele Podjune. Stran 5 Šmihel Domače društvo je vabilo na neobičajen literarno-jazzov-ski večer. Stran 5 Pliberk / Dob Odbojkarji iz Doba so za las zgrešili senzacijo. Stran 8 vse to, za kar se bo manjšina dogovorila. Manjšina je subjekt, ki mora sama vedeti, kaj hoče. Državna sekretarka je še poudarila, da R Slovenija v odnosu do svojih manjšin upošteva norme Evropske unije, ki ravno na tem področju ponuja veliko možnosti za prekomejno sodelovanje, ki je lahko v korist tako manjšin kot tudi večin. Ljudje v tem prostoru živijo ob meji skupaj in tako bodo živeli tudi v bodoče. Sodelovanje v obojestransko korist je torej nujno in potrebno. Slovenija želi, da bi se to sodelovanje razvijalo na vseh področjih v korist ljudi, ki živijo v tem prostoru. V tem je izziv evropske integracije in v te procese naj bi se vključili tudi pripadniki manjšin. -on Pogovori med socialdemokrati in ljudsko stranko o sestavu nove zvezne vlade se bližajo koncu, še vedno pa je odprto, ali se bosta stranki dogovorili za skupen vladni program. Kancler Klima je optimističen, da bi glavne problemske točke lahko razrešili še pred koncem tedna in je ponovno izrazil pripravljenost do skupne vlade, pod pogojem, da bodo možne tudi temeljite reforme. Manj optimističen se kazal pogajalec Sproščeno je bilo vzdušje tudi na letošnjem Slovenkem plesu, ki je bil morda zadnjič v domu sindikatov Stran 3 PREBLISK Menda v tem času med zimo in pomladjo ljudi najbolj stiska. Staro ljudsko izročilo pravi, da jih prav v brstenju rastlinstva in gonjenju živali največ podleže. Slovenska žalo-stinka pravi: Pomlad že prišla bo, ko te na svetu več ne bo, ... Pa vendar ni tako hudo. Resda so pritiski (zračni in nezračni) visoki, biološke in psihične obremenitve prenapete, a vendar bomo menda zdržali. Treba se je nekoliko poglobiti vase, se vprašati, ali nas ne bo pobrala vseuniču-joča gripa, ki že razsaja in pobira davek okrog nas, kako se ji bomo izognili, jo prestali in premagali. Smrt sicer ne pobira samo tistih potrebnih, vedno je nepredvidljiva. Toda kljub temu nikoli ne zaustavi pomladi. Ta bo prišla, pa čeprav je zdaj še v rahlem, skorajda nezaznavnem prebujajočem se stanju. In s pomladjo bomo spet zaživeli, popki se bodo napeli, Pomlad že prišla bo... vzcveteli, živali bodo kotile in menjale dlako. Mi bomo dobili novega zanosa, morda pozabili na stiske v turobnem zimskem, neizglednem času, se odprli, se več ne obmetavali z grdimi očitki. Pondad v letu 2000, prav tako topla, prijetna kot v prejšnjem letu, spodbuda za prihodnjo. Morda pa nam bo res prinesla več pameti? /. R. SPD RADIŠE VABI NA 24. „ RADISKI PLES Igra ansambel STOPAR ^ Pričetek: 20.00 Prisrčno vabljeni! ÖVP Kohl, ki je dejal, da bi bil uspešen zaključek dogovorov do petka pravi čudež in da pogajalce čaka še težko delo. Kot kaže, se še niso edini v nekaj osrednjh vprašanjih kot npr. varnost in sociala. Le glede reforme pokojninskega sistema je prišlo do zbliževanja stališč. Predsednik Van der Bellen je na klubski klavzuri Zelenih kritiziral potek poganj in si pričakuje prirastke svoje stranke pri naslednjih volitvah, med tem ko je sobodnjaška stranka slej ko prej pripravljena poganjati se z ljudsko stranko, če trenutna vladna pogajanja ne uspejo. Za prihodnji teden pa so svobodnjaki napovedali predstavitev svojega vladnega programa. A. L. Presenetljiv preobrat Stvarna koalicija med koroškimi socialdemokrati in ljudsko stranko v vprašanju pospeševanja družin je bila le kratkotrajna. Zdaj naj bi vse tri v deželnem zboru zastopane stranke iskale skupen kompromisni model. Svobodnjaki pa bodo vseeno sprožili podpisno akcijo, s katero želijo na koncu le doseči uvedbo otroškega čeka. . Pod j tinski PLES 2000 15.1., 20.00 W W CACTAD Globasnica 9vJI Ali Globasnitz ftaTTGi Ginr«^rrnrhr~i1_ Lojzeta Slaka POLNOČNI VLOŽEK MITTERNACHTSEINLAGE: nepozabni plesi I unvergeßliche Tänze Predprodaja: 50,-Večerna blagajna: 70,- ! SREČOLOV / TOMBOLAl POSOJILNICA-BANK PODJUNA Poslovalnice / Zweigstellen: ülobosnica/Globasmu. Metlova/Mmlem. Šmihel/St. Michael. Žvabek/Schwabegg Odnos nekdanjega in sedanjega deželnega glavarja Haiderja do ustanov in inštitucij koroških Slovencev in narodne skupnosti same ter obratno ne označuje ravno zaupanje. Haiderjevo spogledovanje z ideologijo tretjega ra-jha, njegova bližina do domovini zvestih organizacij, njegovo postopanje v zvezi Z ravnateljskimi mesti na dvojezičnih ljudskih šolah in njegove bežne napovedi, da je spet enkrat treba odpraviti krivice, ki jih baje morajo trpeti otroci nemško govorečih staršev zaradi dvojezičnega pouka - vse to in še kaj kaže deželnega glavarja v sporni luči. Zato so pomisleki glede njegove osebe in politike s strani mnogih koroških Slovencev, pa ne samo njih, še kako razumljivi. Pa vendar, rečejo drugi, on je deželni glavar in ne moreš mimo njega. Da je stvar zapletena, se je že pokazalo. Ko je postalo znano, da bo imel pokroviteljstvo na plesu dvojezične trgovske aka- demije, ki se je je nekoč tako branil, so nekateri grozili celo Z bojkotom. Pred plesom Višje šole v Šentpetru je prav tako prišlo do razhajanj, a so ga nazadnje le povabili. In kako bo s plesom slovenske gimnazije? Prokoviteljstvo Slovenskega plesa je lani še imel deželni glavar, letos pa ne. Morda je Ali naj pride? lahko odločitev Slovenske prosvetne zveze, da v današnjem deželnem glavarju sicer vidi pristojnega referenta za kulturo in se bo z njim po potrebi pogajala, da pa Haiderju ne bo nudila dodatnih možnosti za nastope, spodbuda tudi tistim, ki še prav ne vedo, na kakšno osnovo naj postavijo stike z deželnim glavarjem na eni in predsednikom svobodnjaške stranke na drugi strani. Da je to potrebno, je očitno. KOMENTAR Andrej Leben RAVNE NA KOROŠKEM Množično obiskali kraj zločina Minulo nedeljo je spominski park iz časa NOB pri Sv. Neži na Koroškem Selovcu obiskalo okrog tristo domačinov. Iz raznih smeri so člani borčevskih in veteranskih organizacij, svojci pobitih, mladi taborniki in planinci s starši ter učenci OŠ Ju-ričevega Drejčka, razen najstarejših udeležencev, peš prehodili zimsko pot. Ob sedmih spominskih kamnih v gozdu postavljenih možem, ki so jih nemški policisti januarja 1945 iz dravograjskih gestapovskih zaporov na ta kraj prišli mučit in pobit, je zbranim o tem dogodku pripovedovala aktivistka Lojzka Pavlin-Cvetka. Sodelovala je pri skritem pokopu trupel nesrečnih talcev, med katerimi so bili tudi sedemnajstletni kurir Juričev Drejček iz bližnjih Dobrij, pa Gostenčnikova iz Jurčkove domačije pod Uršljo goro, kjer so bili partizani izdani, ujeti in v zapore prepeljani jeseni 1944. leta. Kulturni program s partizanskimi pesmimi so izvedli šolarji, zapeli so tudi udeleženci svečanosti in se s petjem ogreli. 5 .Š. V božični številki SV je prof. Miran Komac poročal o manjšinski zaščiti v današnji Evropi na osnovi razvoja varstva manjšin v zadnjem destletju. Na tem mestu sledijo njegove misli o pravici do različnosti, nekem idealu manjšinske zaščite. Definicija manjšin Problem definicije manjšin se je tudi v 90-ih letih pojavil kot permanentno obstoječi sindrom. Mnogi so poskušali najti čudežno formulo obče sprejemljivosti. Neuspešno. Kajti do sedaj še nobenemu mednarodnemu forumu ali organizaciji (še manj znanstveniku) ni uspelo pripraviti nekaj, kar bi bilo za vse ali vsaj za pretežni del držav sprejemljivo. Vsekakor pa ima vsaka družbena skupina, ki jo je mogoče uvrstiti znotraj okvira, ki gaje priporočila parlamentarna skupščina Sveta Evrope 1. 2. 1993 (živi na ozemlju dotične države in so njeni državljani; ohranja dolgotrajne, čvrste zveze s to državo; ima različne etnične, kulturne ali jezikovne značilnosti; je številčno dovolj reprezentančna), pravico do priznanja, kar je razvidno še iz množice drugih mednarodnih listin. Pripadnost določeni etnični skupini mora biti stvar individualne izbire, kot so to poudarili tudi na srečanju KEVS v Kopenha-gnu leta 1990. Iz teh pravic je izvedena še ena določba: države se morajo vzdržati ukrepov nasilne asimilacije. Od tu dalje pa je le kratka pot do tistega, kar običajno imenujemo sklop »narodno manjšinskih pravic«, ki bi jih veljalo razdeliti na: splošne temeljne pravice, posebne temeljne pravice in temeljne proceduralne pravice. Med splošne temeljne pravice velja uvrstiti pravico do obstoja in pravico do samoodločbe. Ta pravica je, vsaj kar zadeva narodne manjšine (v primerjavi z narodi) okrnjena, saj pravica do samoodločbe ne vsebuje previce do odcepitve. Pravica do samoodločbe za manjšine pa pomeni, da mora biti oblikovan takšen spekter zaščite, da bo etničnim manjšinam omogočeno ohranjanje in razvijanje manjšinske samobitnosti, narodnostnih posebnosti in pravica o domovine. Pravica do pripadnosti skupini pomeni, da ima posameznik absolutno in DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA Solidna izobrazba je zanesljiv temelj Dvojezična trgovska akademija v Celovcu, ki uspešno opravlja svojo vlogo na poklicno-izob-raževalnem področju, bo 15. marca letos proslavila 10. obletnico delovanja. Angažirana ravnateljica Maja Amrusch-Hoja, profesorski zbor in dijaki pa so bili nedavno nagrajeni za svojo prizadevnost, saj je šola meseca decembra prejela odlikovanje s strani ministrstva za pouk in ministrstva za znanost in promet, in sicer Evropski pečat za inovativne jezikovne projekte. TAK je bila edina šola na Koroškem, ki je prejela to odlikovanje in simbolno vsoto v višini 10.000 šilingov. Na razpisuje sodelovalo 77 organizacij in oseb iz cele Avstrije. Na šoli trenutno poučuje 24 učiteljev v sedmih razredih z 128 dijaki in dijakinjami. Danes, v četrtek, 13. januarja, od 9.30 do 13. ure pa šola vabi na dan odprtih vrat, kjer bodo vsi interesenti imeli možnost spoznati učiteljski zbor, si ogledati razrede, učne firme, računalniške prostore in prisostvovati pri pouku. Na sporedu je še prezentacija projektov, info-film o TAK, predstavitev telekominikacije, pogovori, prigrizek in še kaj. M. Š. Z leve: Odlikovana šola z ravnateljico Majo Amrusch-Hoja, Lovrencem Müllerjem in dijaki foi»:stukeij 58. OBLETNICA DRAŽGOŠKE BITKE Spoštovanje do moralne zmage Še so v Sloveniji kraji in prireditve, kjer se ogovarjanja s tovarišice in tovariši nihče ne izogiba. Pravilo je že, da je tako tudi na vsakoletni obeležitvi spomina na partizansko bitko na obronkih Jelovice v času druge svetovne vojne. Slavnostni govornik je bil Janez Stanovnik. »Dražgoše ostajajo slovenske Termopile, kamor prihajajo ljudje zaradi spoštovanja do moralne zmage. Gre za duh samospoštovanja hrabrosti in moralne moči, iz katere je zrasla naša država«. Kljub hladnemu vremenu in megli je preteklo nedeljo Dražgoše obiskalo več kot pet tisoč ljudi. Med tistimi, ki so na prireditev prišli iz različnih pohodniških smeri je bil - kot že večkrat -tudi predsednik države Milan Kučan. Sicer pa je tradicionalen tudi 40 km dolg zimski nočni pohod, ki se ga je letos udeležilo kar 348 pohodnikov. Med udeleženci proslave je bilo največ nekdanjih borcev NOB, veliko mladih, pa tudi nekaj znanih obrazov iz političnega življenja Slovenije. Srečale so se številne generacije in ponosno ugotavljale, da se je zavedni del slovenskega naroda med drugo svetovno vojno postavil na stran tistih, ki niso priznali premoč okupatorja. »Smrt fašizmu - svoboda narodu« tudi danes nosi v sebi sporočilo, da prevladujoči duh evropeizma odklanja vsak fanatizem enoumja in prisega na dialog med vsemi, s tem pa tudi na svobodo misli in demokracijo, je bilo glavno sporočilo Dražgoš 2000. A. Kardelj EVROPSKO MANJŠINSKO PRAVO DANES Pravica do različnosti neodtujljivo pravico, da se priznava kot pripadnik določene skupine, kakor piše v v osnutku Konvencije o temeljnih pravicah etničnih manjšin v Evropi. Pravica do kolektivne zaščite je zaščita, ki presega koncept zaščite posameznika pred diskriminacijo. Ta pravica se le počasi uveljavlja, kar je nenavadno, saj se množica individualnih manjšinskih pravic sploh ne da realizirati drugače kot v skupnosti. Poleg tega pa zgolj zaščita posameznika pred etnično, kulturno ali narodno diskriminacijo ni zadavoljiva garancija za ohranjanje etnične in kulturne identitete skupine in jamstvo za svoboden razvoj njene kolektivne individualnosti. Možen ideal celovite zaščite Drugi sklop manjšinskih pravic predstavljajo tako imenovane posebne temel jne ali kompenzacijske pravice. To so tiste pravice, ki omogočajo pripadnikom manjšin, da nadoknadijo diskrepance v štartnih osnovah s pripadniki večinskega naroda. Prav zato je sklop posebnih pravic manjšin neodtujljiva temeljna pravica manjšin. Različ- ni viri navajajo različno zbirko posebnih manjšinskih pravic, relativno celovit, idealen spisek pa bi bil naslednji: raba jezika manjšin; pravica do izobraževanja; pravica do ustanavljanja lastnih združenj in organizacij; pravica do ohranjanja svobodnih stikov; pravica do informiranja; zaposlovanje v javnih službah; oblike in nivoji avtonomije; soodločanje; raba osebnih in krajevnih imen; ohranjanje domovinskega teritorija; raba narodnostnih simbolov. Končno je potrebno vsaj omeniti še tretji sklop pravic manjšin, ki smo ga imenovali Temeljne proceduralne pravice, morda bi bilo bolje govoriti o pravici do soodločanja. Etnične skupine morajo imeti pravico do resnične in učinkovite participacije v javnih zadevah, ki so povezane z razvojno problematiko teritorija, na katerem manjšine živijo. S tem pa direktno zadevajo problematiko razvoja narodnih manjšin. Sestavljala različnih zaščitnih zakonov omenjajo vsaj dve metodi za dosego omenjenih ciljev: a) celoten spekter norm. ki zadevajo zaščito manjšin naj bi bil Miran Komac izdelan v dogovoru med manjšino in državo »večinskega naroda«, in b) za uresničevanje že sprejetih določil in pripravo novih, naj bi se oblikovale mešane paritetne komisije, katerih mnenje naj bi bilo obvezujoče. Poleg tega notranjega vidika se skuša vse bolj uveljaviti mednarodni vidik participacije: pripadniki manjšin naj sodelujejo (tako ob pomoči ustreznih inštitucij večinskega naroda, kot tudi z lastnimi organizacijami) pri kreiranju tistih odločitev iz sfere mednarodnih odnosov, ki jih še posebej zadevajo. Še posebej izraziti so navadno ti interesi v odnosu do sosednjih držav, ki jih pogosto in ponesrečeno imenujemo države »matičnega naroda«. Miran Komac NOČ GLASBE, ATRAKCIJ IN Slovenski ples naj še dolgo živi! Foto: Štukelj ples, ki so se ga udeležili tudi številni častni gostje. Med njimi ambasador R Slovenije na Dunaju Ivo Vajgl s soprogo, šef koroških Zelenih Michael Johann s soprogo, državni po- praznovanje novega leta, ki je za nami. V mali dvorani so Sentjanščani točili peneče vino, razne druge pijače in servirali okusen pršut s sirom in olivami. Tik pred polnočjo pa so se predstavili mladi plesalci in plesalke plesne šole »Mojca Horvat«. Ljubka dekleta in fantje so očarali s pestrim show dance programom in popeljali publiko v svet plesov raznih kontinentov. Po vložku so osvojili parket spet plesov željni pari in ga zapustili šele proti svitu. Najbolj priljublejna garderoba pri ženskah je bila dolga obleka v raznih barvah, pri moških pa temna obleka. Nasvidenje na 49. Slovenskem plesu, v novem tisočletju. Mirko Štukelj Kljub nizkim temperaturam in konkurenci drugih plesov v Celovcu (ples SPÖ, Garni-sonsball) so prišli preteklo soboto številni ljubitelji in ljubiteljice Slovenskega plesa iz vseh južnokoroških dolin in Celovca na to osrednjo slovensko družabno prireditev. Ob vhodnih vratih so prijazni društveniki in kulturniki SPD Šentjanž goste pozdravili s Šilcem domače kapljice in majhnimi darilci. Organizator tradicionalne plesne prireditve. Slovenska prosvetna zveza, je že lani ubral novo in trendu časa ustrezno pot. Tudi letos je poskrbel za posebno atrakcijo s polnočnim vložkom vrhunske plesne skupine »Mojca Horvat« iz Ljubljane. Od Zilje do Podjune Točno ob 21. uri je predsednik Slovenske prosvetne zveze Gustav Brumnik pozdravil vse navzoče in jim zaželel zabavno plesno noč. Nato je glasbena skupina »Victory« iz Slovenije z valčkom odprla 48. Slovenski Prosvetarji SPD »Šentjanž« so skrbeli za blaginjo gostov Plesalci in plesalke skupine »Mojca Horvat« so očarali publiko Mladi z Roža in Podjune so bili Židane volje Tudi veleposlanik RS na Dunaju Ivo Vajgl se je pridno vrtel na parketu slanec Dieter Antoni s soprogo, podpredsednik NSKS Vladimir Smrtnik s soprogo, predsednica ZSZ Milka Kokot s soprogom, predsednik SGZ Matevž Grilc s soprogo, vodja manjšinskega šolstva Tomaž Ogris s soprogo, predsednik ZSO Marjan Sturm ter predsedniki in predsednice kulturnih društev in drugi. Ob zasedenih mizah je bilo videti odlično razpoložene rojake iz Zilje, družino Wiegele, družine s sončnih Radiš z novim predsednikom SPD »Ra-diše« Nužejem Wieserjem, skupino mlajše generacije iz Pliberka z Vero Sadjak na čelu, družine z Gur in Roža in seveda Obirčane, ki so tudi tokrat izkazali svojo dolgotrajno zvestobo plesu. Na parketu so se ob zvokih ansambla »Victory« zabavali in vrteli plesni pari in bilo je prav prijetno, ker ni bilo tiste gneče in prerivanja, ki je na primer na šolskih plesih trgovske akademije in ZG za Slovence. Od mraka do svita Tudi predstavniki mlajše generacije, študenti in dijaki so prišli in se kar dobro počutili. Prav to starostno skupino pa bo treba v bodoče še bolj nagovoriti in vključiti v pripravo plesa. Na plesu je bilo tudi dovolj časa in priložnosti za medsebojne pogovore, skupno veselje in Le o čem se je pogovarjal ta trio? V dobri družbi je bil tudi konzul RS Jure Žmavc Dobro vzdušje Vzdušje na Slovenskem plesu je bilo dobro. Tako ansambel »Viktory« kot plesna skupina »Mojca Horvat« sta k temu bistveno prispevala. Razveseljivo je, da so se obiskovalci dobro počutili. Take reakcije smo slišali od večine obiskovalcev. Kljub temu pa je treba reči, da stroške, ki so nastali v zvezi s plesom, nismo mogli pokriti. Lani so nam priskočili na pomoč gostilničarji iz Roža, ki so nam dali izko-piček od prodanih pijač, da smo lahko brez bistvene izgube izvedli Slovenski ples. To je bila izredno pozitivna in hvalevredna gesta s strani gostiln Ogris v Bilčovsu, Seher v Velinji vasi, Zerzer v Svečah in Schaschel-Pe-tritsch iz Glinj pri Borovljah. Letos to ni bilo mogoče, ker ima »Hirter Botschaft« s pogodbo vezano pravico do prodaje pijač v domu sindikatov. Zadeva pa bi bila za nas tudi nekoliko lažja, če ne bi pred temi leti povišali najemnine za dvorano, in to v nedopustni višini: najemnina je narasla z 20.000 na 35.000 šilingov. Ni čuda torej, da je v domu sindikatov vedno manj plesov. Zato bomo morali za bodoče premisliti, kakšno pot bomo ubrali, da bomo brez izgube izvedli Slovenski ples, na katerem ne bo zadovoljna samo publika, ampak tudi organizator. Sicer pa bomo tudi zelo veseli, če bomo dobili pobude, kakšne atrakcije bi Slovenski ples lahko še popestrile. tanko Malte NOVA PESNIŠKA ZBIRKA CVETKE LIPUŠ POGOVOR S PREDSEDNIKOM RADIA AGORA DR. KRISTIJANOM SCHELLANDROM Geografija bližine Kvota ni tako odločujoča ... Pred nami je tretja samostojna pesniška zbirka v Železni Kapli rojene avtorice Cvetke Lipuš. Njene najnovejše pesmi se že zunanje nekoliko razlikujejo od prejšnjih. V »Pragovih dneva« in »Dobi temnenja« so bili prosti, pogosto ciklično naravnani verzi kratki, pesmi zvečine se-stavljenje iz skopih, prečiščenih stavkov s skrivnostno magično metaforiko morja, narave in erotike. Za svoje nove poezije v knjigi »Geografija bližine«, ki so nastale v času njenega bivanja v Združenih državah Amerike od leta 1995 dalje, se je odločila za daljšo verzno obliko. Spremenil se je tudi jezik pesnice, ki je postal prožnejši, bolj oprijemljiv. Pesmi so bolj dorečene in (pri)povedne, kar napoveduje tudi naslov zbirke, saj pojem geografije sega v prostor in čas, v konkretnejši svet bivanja. Bivanja, ki ga lirski jaz opredeljuje z eksistencialnimi izkušnjami v odnosu do ljudi in spoznanji glede lastne percepcije sveta med iskanjem bližin in samoprevaro na osi, ki je časovno odprta, saj sega od preteklosti, mimo ostrin sedanjosti v (ne)znano prihodnost. Metaforika tudi tokrat v cikle zaobjetih pesmi je jasna, prodorna in ob-nenem enigmatična in bralca vedno spet preseneti. Tematsko se Cvetka Lipuš torej spet loteva bivanjskih položajev minulih, trenutnih in mogočih prihodnjih, toda na osnovi doživetih izkustev, izza katerih pronica občutek osamelosti, razočaranj in neukrotljivega večnega iskanja ljubezni. »Geografija bližine« Cvetke Lipuš hkrati izhaja tudi v nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa. (Glej tudi prireditve) A. L. Cvetka Geografija Lipuš blfe Cvetka Lipuš: Geografija bližine. Poezije. Klagenfurt - Wien -Ljubljana - Sarajevo: Založba Wieser, 2000,64 str. 228,- šil. KOROŠKI MUZEJ -RAVNE NA KOROŠKEN / SPZ Razstava o lanu potuje naprej Razstava »Ko bo cvetel lan«, ki je bila pred štririmi leti prvič na ogled v k & k centru v Šentjanžu, je postala prava uspešnica v dejavnosti Slovenske prosvetne zveze, ki se sicer le redkeje ukvarja z etnografijo in ljudsko kulturo. Tokrat bo razstava, ki je prepotovala že mnogo krajev v Sloveniji, postavljena v Koroškem muzeju na Ravnah na Koroškem. Otvoritve, 14. januarja, ob 10. uri v Likovnem salonu, Na Gradu 1 se bosta udeležila tudi dr. Janko Malle in avtorica razstave Irena Destovnik. Razstava bo odprta do 3. 2. 2000 (tor. do pet. od 9. do 16. ure; pon. in sob. od 9 do 13. ure). A. L. CELOVEC Zanimiva pot Jurija Trunka Mohorjeva založba v Celovcu je kar ob začetku novega leta predstavila svoj najnovejši izdelek; »Jurij Trunk med Koroško in Združenimi državami Amerike«. Obsežno knijgo je napisal zgodovinar in raziskovalec Matjaž Klemenčič in je sad dolgoletnega dela in zbiranja materijala o tej znameniti osebnosti iz Koroške. Knjiga je predvsem mišljena kot dokument o Trunku, o njegovi dobi in o krajih njegovega delovanja. Poseben poudarek je dal avtor Trunkovemu delu v mirovni delegaciji v Parizu po I. svetovni vojni in njegovemu razočaranju po plebiscitu. Pretežni del knjige pa je posvečen odhodu Trunka v ZDA, njegovemu delovanju v novi domovini na različnih področjih družbenega življenja in zgodovinskemu fenomenu slovenskih emigrantskih izkušenj. Avtor knjige se je z ameriško stvarnostjo srečeval na svojih števil- nih poteh, zadel je nanjo v dokumentih v ameriških raziskovalnih centrih, pa tudi v kleteh in na podstrešjih skromnih hiš slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. Obširneje bomo knjigo prestavili v eni od prihodnjih številk SV. Knjiga je opremljena z bogatim slikovnim materijalom in stane 478 šilingov. M. Š. Matjaž Klemenčič Ji;KIJ TRUNK MED KOROŠKO IIN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE m zooocvn* «ovmuM muium v imoviiu, kcxqmoo. rvun i uncucj, Pred nekaj več kot letom dni sta žačeli oddajati na skupnih frekvencah prvi zasebni dvojezični oz. slovenski radijski postaji Agora in Korotan v Celovcu. Pot do zakonske ureditve in začetka zasebnega radia v Avstriji je bila zaradi nekdanjega radijskega in televizijskega monopola dolga. Za radijske postaje, ki zdaj oddajajo v manjšinskih jezikih, je avstrijska vlada ustanovila poseben sklad. Poleg Agore in Korotana je to še Radio Mora na Gradiščanskem. Nedavna odredba finančnega ministra, daje treba t. i. izdatke po presoji krajšati za 20 odstotkov, pa zadeva tudi ta sredstva. Pri Radiu Agora kljub temu z optimizmom in novimi načrti stopajo v leto 2000. Nekaj več kot eno leto je Radio Agora zdaj že v etru. Kako ocenjujete dosedanje delo? Uresničujemo zastavljeno koncepcijo dvojezičnega odprtega radia. Krog sodelavk in sodelavcev, posebno mladih, ki tudi brez ali brez znatega plačila delajo oddaje, narašča. Program je svež in pester, nudimo tudi glasbo, ki je na drugih valovih ni mogoče slišati. Kvaliteta oddaj se zboljšuje, čeprav še dolgo nismo z vsem zadovoljni. Čeprav so finančna sredstva omejena, nam je uspelo tudi dobro gospodariti in nimamo dolgov. Mislim, da smo lahko kar zadovoljni. Ali ima odločitev finančnega ministra o krajšanju sredstev iz državnega proračuna za 20 odstotkov posledice tudi za radio? Seveda. Dobili bomo za petino manj sredstev, še bolj bomo morali obrniti vsak šiling, ki ga mislimo izdati. Sodelavke in sodelavci bodo morali tudi naprej delati z dobro porcijo idealizma, ker drugače kot v drugih podjetjih ne moremo poviševati plač ali izplačevati nadur. Nekoliko nam bodo na drugi strani pomagala sredstva, ki nam jih je za projekte odobrila EU. Tudi upamo, da bomo našli sponzorje iz gospodarstva, ki bi podprli posamezne oddaje ali projekte. Boste dobili tudi kakšno podporo iz Slovenije? Lepo bi bilo, toda na to se ne zanašamo. V preteklem letu sem dvakrat pisal pristojni državni sekretarki in vljudno prosil za informacijo, ali lahko računamo s kakšno podporo. Na obe pismi do danes ni bilo odgovora. To je nekoliko svojevrsten odnos do ustanove, ki z angažmajem deluje tudi v korist slovenske narodne skupnosti. Vem, da imajo politiki veliko dela. Toda celo avstrijski zvezni kancler si je tik pred vrhunskim srečanjem EU v času avstrijskega predsedovanja vzel pol ure časa za pogovor z zastopniki našega radia. V Sloveniji stvari pač tečejo očitno drugače. Kaj je za vas doslej največji uspeh Radia Agora? To, da se naša koncepcija dvo-in večjezičnosti, spoznavanja in sodelovanja predvsem zelo mladih ljudi obeh narodnih skupnosti na Koroškem pri radijskem delu uveljavlja. K nam prihaja več in več mladincev, ki hočejo delati oddaje in ki verjetno sicer ne bi prišli v stik s Slovenci. Pri tem ne nastajajo le zanimive oddaje, raste tudi medsebojno prijateljstvo in sodelovanje, odpravljajo se znani težno ljudje, ki radio v glavnem poslušajo, preden zjutraj gredo na delo, potem je jasno, da jih je več reklo, da bolj posluša Radio Korotan, ki ima za te poslušalce dosti boljši oddajni čas kot Radio Agora. Tudi Korotanova ljudska glasba bolj ustreza podeželskim poslušalcem. Celovec, Beljak in drugi predeli Koroške, kjer ima Radio Agora po telefonskih reakcijah tudi poslušalce, niso bili zajeti. S tem se rezultat raziskave seveda bistveno relativira. Neodvisno od tega zame kvota ni vse, saj smo se ravno zaradi tega odločili biti nekomercialen svobodni radio, da se nam ne bo treba podrejati diktatu okusa Predsednik Radia Agora dr. Kristijan Schellander koroški prastrahovi, preko teh osebnih stikov se širi krog poslušalcev in novih potencialnih sodelavcev. Radio Korotan je pred božičem objavil podatke radijskega testa, kjer Radio Agora odreže znatno slabše kot Radio Korotan. Kako gledate na to raziskavo? Radio Korotan se pojmuje kot komercialni radio in potrebuje takšne raziskave za pridobivanje naročil za reklamo. Po navadi je seveda tako, da tisti, ki da naročilo, ne želi dobiti slabih rezultatov. Na to ima bistven vpliv izbor povprašanih oseb. Po objavljenih podatkih je bilo povprašanih po 150 oseb iz kroga nemško govorečih in slovensko govorečih iz Podjune, Roža in Zilje. Kako je raziskovalni inštitut, dunajsko hčerinsko podjetje angleške multinacionalke za testiranje izdelkov široke potrošnje, katerega doslej kot strokovnjaka za raziskave medijev še nisem zasledil, za to raziskavo izbral Slovence, mi ni znano. Enostavno iz telefonskega imenika, ki se po navadi pri telefonskih povpraševanjih uporablja, jih verjetno ni mogel imeti, ker tam ne piše, kdo je Slovenec in kdo ne. Ampak za rezultat je seveda važno, kašen krog ljudi je bil vprašan. So lahko recimo tudi ljudje iz seznama naročnikov kakega lista ali člani kake organizacije, društva. Če so to dodatno pre- največjega možnega povprečja. Tudi ne pričakujem, da nas vsak Slovenec vsak dan posluša. Verjetno ljudje poslušajo, kar jih zanima, potem pa preskočijo na druge postaje. Sicer me pa tudi ne moti, če ima radio Korotan na podeželju več poslušalcev. Nas program in naša glasba je verjetno dejansko manj prirejena za tipično podeželsko publiko, in Ö 1 ali FM4 imata na podeželju tudi manj poslušalcev kot pa Ö 3 ali Radio Kärnten. Kljub temu imata oba omenjena kvalitetna programa z nižjo kvoto velik pomen v radijski sceni. Osebno sploh mislim, da operiranje s kvotami in medsebojno preštevanje za manjšinske medije in tudi druge manjšinske inštitucije ni posebno koristno. Kakšna težišča bo imel Radio Agora v letu 2000? Poleg nadaljnjega zboljšanja kvalitete in širjenja kroga sodelavcev odprtega radia imamo za novo leto posebno sledeče načrte: po prvem uspešnem poskusu decembra bomo imeli več oddaj v živo, več pozornosti bomo posvetili kulturnemu sodelovanju v prostoru Alpe-Jadran, v okviru evropskega prostovoljskega projekta bomo poudarili našo večkulturnost z dodatno sodelavko iz Francije, in za krepitev dvojezičnosti na Koroškem pripravljamo radijski tečaj slovenščine. Hvala za pogovor. NOVOLETNI KONCERT DANICE S kvaliteto in novostmi v leto 2000 Šmihelski kvintet je nakazal umetniško prihodnost Vsako leto znova, letos pa menda še posebej, šentprimo-ško društvo »Danica« napolni svoj kulturni dom ob novoletnem koncertu. Med poslušalci je bilo videti cel kup ljubiteljey pevske kulture iz širše Podjune, ki so jih seveda privabile tudi nastopajoče skupine tja do pli-berškega kraja. Lepa tradicionalna navada SPD »Danica«, da si njegovi člani prijatelji in širše občinstvo v mladem letu seže v roke, izreče želje in si jih oplemeniti s kulturo. Novoletni koncert je začel simpatični otroški zbor »Danice », ki ga vodi prizadevna Barbara Mistelbauer-Stern. Za intimno in čustveno razpoloženje je zapel ljudsko Ptičja svadba in Kovačičevo Zvonček veselo zvoni. Otroci so bili res pravi zvončki! In že se je na oder zgrnil mogočen mešani pevski zbor »Danica«, ki ga krepko na vajetih drži Stanko Polzer. Obiskovalcem je voščil z Vrabčevo koled-niško, nato koledniško iz Krope, Bachovo Freundschaft in Prešeren-Premrlovo Zdravico. Skupine so v programu objele goste iz Pliberka, mešani zbor Podjuna. Bil je sicer nekoliko okrnjen, a zborovodja Tone Ivartnik je iz njega izvabil dokaj kvalitetno petje. Program je obsegal Kernjaka, Vremšaka, Lebiča, Maklakievvicza, Mo-kranjec-Suplerskega in Vrabca. Kot gibalna poživitev je bil nastop domače plesne skupine Marjete, Tanje in Rebeke. Prava novost v visoki kakovosti plesnega izraza ob znanih in priljubljenih melodijah. Kar tako naprej! Pravo presenečenje je bil tudi prvi nastop Šmihelskega kvinteta. Mladi fantje, ki jih združuje in pevsko vodi Toni Piko, je zapel glasovno in inter-pretacijsko spodbudno, usklajeno, všečno. Tudi izbor skladb (Ipavec, Bučar, Dev, Prelovec) izkazuje njihovo tenkočutnost in resnost. Glasovno je skupina sicer še nekoliko neizdelana, ko pa bo postala sekstet z vključitvijo dobrega basa, jo bo bo veselje poslušati. Novoletnemu koncertu je s svojo številčnostjo, glasovno izenačenostjo in ustrezno interpretacijo zahtevnih pesmi dal piko na »i« mešani zbor »Danica«. J. R Plesna skupina iz Šentprimoža je že ob prvem nastopu dvignila temperaturo v dvorani KPD »ŠMIHEL« Čas, prostor, svetloba in glas Pesnik Krasa, lirik in esejist Srečko Kosovel (1904-1926) je kljub rani smrti ustvaril v zboru slovenske lirike novo, izvirno melodijo ter z njo, z družbenokritičnimi eseji in s čisto, privlačno osebnostjo globoko deloval in vplival na vrstnike in razvoj modernega slovenskega pesništva. Kosovel je bil izrazita lirska osebnost, nadarjen in rahločuten. Kljub temu ga je izredno mikalo stvarno in borbeno življenje. Kulturni večer v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku je bil posvečen njegovi poeziji. Mladi Slovenjgrajčan Seku-mady Conde je s performansem zelo čutno in v mistično zasnovanem prostoru približal publiki globoko poezijo iz pesemske zbirke »Integrali«. Kosovelove konstruktivistične pesmi so, kot se je izkazalo, šele leta po avtorjevi smrti globoko posegli v slovensko pesništvo, saj so izžarevale večno aktualnost in hkrati prinašale razmišljanja o najglobljih vprašanjih človeko- vega bivanja. Kosovelovo poezijo so literarni kritiki ocenili kot »vznemirljivo revolucionarno, pravično človekoljubno ter nevenljivo lepo«. Nadstropje niže je nato bral znani prevajalec Ivana Cankarja v nemščino Erwin Köstler iz svojega nemškega prevoda »Integralov«, ki je nadavno izšel pri založbi Drava. Predstavitev esnika Srečka Kosovela v mihelu je bil dokaz, kako aktualne in izpovedne so njegove pesmi tudi v današnjem času. (»Depresija«, »Odprto«, »Prestreljeno srce« itd.). Za Šmihel povsem nenavaden, vendar pogumen, inovativen kulturni večer je začinil »Miha Vavti kvartet« (Damir Fenrih, Robi Novak, Miha Vavti in Marko Zaletelj) z znanimi jazz skladbami in lastnimi kompozicijami. P. S.: Kakovostni kulturni večer bi si vsekakor zaslužil več pozornosti s strani starejše generacije in nemško govorečih občanov. M. Š Sakumady Conde Foto Fera/Nt DUNAJ / KSŠŠ Puntarija se nadaljuje Že deseto leto izhaja na Dunaju glasilo tamkajšnjih slovenskih študentk in študentov, kar je v današnjem kratkoživem, vse-bolj projektno orientiranem času prava redkost. Tako je Punt slej ko prej edino (bolj ali manj) redno izhajajoči slovenski študentski list v Avstriji. Po občnem zboru KSŠŠ na Dunaju pa ni prišlo le do delne zamenjave starega odbora, ki mu zdaj predseduje Marko Sušnik, tudi glavni urednik Punta se je preo-rientiral. Zdaj klubaši iščejo novega urednika in seveda tudi nove dopisnike. Kljub temu so pravočasno izdali božični Punt, z lepim poročilom o občnem zboru, povednimi slikami iz študentskega življenja in temeljitim člankom o turneji klubskega zbora, ki se že pripravlja na naslednjo turnejo, tokrat v Nemčijo k lužiškim Srbom in v Švico k Retoromanom. In kaj je sicer novega na Dunaju? Snuje se gledališka skupina, klubski zbor išče nove pevke in pevce in sobane v Mondscheingasse so spet dotrajane: na programu je obnova klubskih prostorov. Poleg tega so načrti za inštalacijo interneta že pripravljeni, kamor naj bi priključili tudi klubsko knjižnico. Spomladi je na sporedu pomladanska likovna kolonija, ki jo klubaši pripravljajo skupaj z ljubljansko študentsko organizacijo. božični Punt! CELOVEC Konec za »Take It« Bila je pisana mladinska revija, ki naj bi štirikart letno nudila mladim na Koroškem zanimivosti s področja kulture, družbe, športa in zabave. Pod novim deželnim referentom za mladino Mathiasom Reich-holdom, pa je bila revija Take It, ki jo je izdajal deželni refe- rat za mladino, konec decembra ukinjena. Kot razlog za ukinitev revije navaja pristojni sodelavec pri deželnem referatu Alfred Wrulich, da je prišlo zaradi nekaj vsebinskih sprememb tudi do notranjih strukturnih prerazporeditev in da nadaljevanje tega medija ni več zdelo smiselno. Kako bodo odslej skrbeli za pretok informacij mladim, pa še ni jasno. GOSTOVANJE »MOJEGA GLEDALIŠČA« IZ SLOVENIJE »Rekviziter« - E. Streul in 0. Schenk Preteklo nedeljo, 9. januarja, je v celovškem Mestnem gledališču nastopal Otto Schenk v originalni predstavi »Die Sternstunde des Josef Bieder« in z isto predstavo s podnaslovom »Zvezdniška ura Jožka Vrleža« v prevodu Vande Vremšak-Richter bo v petek, 28. 1.2000, v k & k centru Šentjanž gostoval igralec Bogomir Veras v vlogi gledališkega rekviziterja. Rekviziter Jožko Vrlež stopi na oder v mnenju, da je danes gledališče na ukaz direkcije zaprto, blagajna o zaprtju ni bila informirana in tako se nenadoma znajde pred polno dvorano ljudi. Začne se zvezdniška ura starega rekviziterja. Kot pevec, igralec in plesalec zabava publiko. Protagonist monokomedije »Rekviziter« Bogomir Veras ob sodelovanju režiserja Iztoka Valiča, koreografa Iva Kosija in lektorja Jožeta Faganela duhovito nakazuje in parodira razdalje med banalno vsakdanjostjo in redko dosegljivo umetniško vzvišenostjo vsake odrske umetnosti. Na lahkoten humoren in parodičen način omogoča občinstvu ne le pogled v gledališko zaodrje, ampak tudi v ozadje slehernega gledališkega dogodka. Petek, 28. 1.2000, ob 20. uri v k & k Šentjanž. T. W. LJUBLJANA / DUNAJ Intercult in Cankarjev dom Festival Dunajski slavnostni tedni pod umetniškim vodstvom Luca Bondyja, Klausa-Petra Kehra in Hortensie Völckers) se bo letos odvijal od 12. maja do 10. junija. Od 23. do 28. maja bo na ogled gledališki projekt Hotel Evropa, pri katerem sodeluje Cankarjev dom iz Ljubljane z iniciatorjem projekta, švedskim producentom Intercult. Hotel Evropa je ambientalni projekt, ki ga oblikuje osem mladih evropskih režiserjev in koreografov, med njimi Slovenec Matjaž Farič. Vsak bo umetniško -oblikoval en prostor, v katerem živimo. Projekt podpirajo Dunajski slavnostni tedni, Festival v Avignonu, Bologna 2000 in Rotterdam 2000, zato bo letos in prihodnje leto na ogeld v številnih evropskih mestih. PRIREDITVE ČETRTEK, 13. 1.________________ CELOVEC 8.00 Dan odprtih vrat na Dvojezični zvezni trgovski akademiji REBRCA, Mladinski center komenda - SPD »Zarja« 19.00 Gledališka predstava Kreontova Antigona (Miro Gavran). Režija: Polde Zunder CELOVEC, Musilov dom -Musilov dom 20.00 Dvojezično branje »Geografija bližine - Geographie der Nähe«. Bere Cvetka Lipuš PETEK, 14. 1.__________________ RAVNE NA KOROŠKEM, Koroški muzej - Koroški muzej, SPZ 18.00 Otvoritev razstave »Ko bo cvetel lan« TINJE, Katoliški dom Sodalitas 19.00 Intenzivni tečaj slovenščine za uslužbence gospodarskih podjetij. Voditeljica: dr. Tatjana Feinig in dr. Miha Vrbinc; tečaj traja do nedelje, 16. januarja, do 13. ure CELOVEC, Grad Krastowitz -Bäuerliches Bildungshaus Schloss Krastowitz 19.00 Otvoritev razstave »Die Kraft der Erde«. Razstavlja Josefine Pichler ŠENTJAKOB, Kulturni dom -Maturantje VŠGP 20.00 Maturanski ples Višje šole Šentpeter. Igra: ansambel Rosa SOBOTA, 15. 1._________________ ŠKOCJAN, Dvorana Kassl - KD Škocjan 19.30 Komedija: Škocjianska-00 ali mar Pepelke še živijo«. Nastopa gledališka skupina KD Škocjan GLOBASNICA, Pri Šoštarju - SPD Globasnica 20.00 Podjunski ples. Igra ansambel Lojzeta Slaka PLIBERK, Kulturni dom - MoPZ Kralj Matjaž 20.00 Pevski večer s prijatelji RADIŠE, Kulturni dom - SPD Radiše 20.00 24. Radiški ples. Igra ansambel Stopar ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž 20.00 Novoletni koncert. Sodelujejo: MoPZ Trta, Kvartet Borovlje, Duo Albert & Pavle VELIKOVEC, Jazzcafe Sanuk 20.30 Wolfgang Reisingers Spirits. Jazzkoncert NEDELJA, 16. 1.________________ LEPENA PRI ŽELEZNI KAPLI, pri Kežarju - Športna sekcija SPD »Zarja« 11.00 Veleslalom PLIBERK, Župnišče Pliberk -Katoliška prosveta, Župnišče Pliberk, Univerza v Celocu 19.30 Prezentacija videofilmov »Orodje s koroških podstrešij« in »Kruh iz črne kuhinje«. Predstavlja dr. Herta Maurer-Lausegger SREDA, 19. 1.__________________ TINJE, Katoliški dom Sodalitas 19.30 Koroška bol Slovenije. Predavatelj: dr. Igor Grdina CELOVEC, Felsenth. - SPD »Zarja« 20.00 Kreontova Antigona; Gledališka predstava. Režija Polde Zunder VIDETI / SLIŠATI K & K CENTER [L®{M®(£dMFD,D[! LOMO je ruska kamera, ki jo še dandanes iz več kot 450 kosov ročno izdelujejo v St. Petersburgs Uporabniki te kamere lomografirajo, to pomeni, da na sprožilec pritiskajo vedno in povsod, ne da bi pri tem preverjali, kaj ujamejo v objektiv. Ne zanima jih kako, kaj in kje, kajti lomo je pravzaprav filozofija o opazovanju sveta preko preproste majhne ruske kamere. Temu se je zapisala tudi Eva Mo-schitz iz Šentjanža v Rožu, ki bo razstavljala svoje lomografije oz. fotografije v k & k centru v Šentjanžu. Otvoritev razstave bo v petek, 22.1. 2000 ob 19. uri. 100 LET SRD CELOVEC - RAZPIS; »Planine v sliki« Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 40 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo; slike pošljite do 15. 2. 2000 na: Slovensko planinsko društvo, Traviser Straße 16, 9020 Celovec Od 14. januraja dalje bo v Celovcu-Feschnig, Pracelsusgasse 14 odprt biološki kmečki trg Vsak petek od 14. do 17. ure Iniciativa združenja ERNTE für das Leben ŠPORTNA SEKCIJA SPD »ZARJA« vabi na smučarsko tekmo v veleslalomu ki bo v nedeljo, 16. januarja 2000 pri Kežarju v Lepeni pri Železni Kapli Štartne številke: do 10.30 Štart: ob 11.00 Vsi prisrčno vabljeni Vsak tekmuje na lastno odgovornost SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA VABI od 13. do 19. februarja 2000 na smučanje, carving in snowboarding v Stuben na Arlberg Udeleženci bodo bivali v »Hotel Gasthof Mondschein« v Stubenu (dvo- in triposteljne sobe). Odhod v Stuben bo v nedeljo, J 3. februarja 2000, ob 6.30 uri z vlakom iz Celovca, povratek v Celovec pa bo v soboto, 19. februarja 2000. Cene: odrasli 7.350 ATS odrasli (ženske nad 60, moški nad 65).........................7.050 ATS otroci do 14 let (v sobi pri starših) ........................ 5.200 ATS otroci do 6 let (v sobi pri starših) .........................3.500 ATS V ceno je vključeno: 6 polovičnih penzionov, savna, kopanje v hotelskem bazenu, veselica s prigrizkom in pijačo, 5-dnevna vozovnica, skibus, prevoz, avtobusni transfer, šola v smučanju, carvin-gu in snowboardingu (izleti) pod strokovnim vodstvom prof. Antona Malleja, dipl. inž. Riharda Kunčiča, Severa Pušnika, Christiana Zeichna, Toma Weissa in Danila Prušnika, testiranje carving-smučk in snowboardov firme ELAN. Prijave sprejema z naplačilom 1000 ATS POSOJILNICA-BANK BOROVLJE, poslovalnica Celovec, Bahnhofstraße 1 (konto štev. SŠZ 103.029.113, bančna štev. 39102) PRAZNUJEJO! Neži Olip iz Sel - 85. rojstni dan; Hanzej Kanzian iz Rožeka - 62. rojstni dan; Leni Kajžnik iz Rožeka - osebni praznik; Eli Knez z Lobnika - rojstni dan; Marjan Jernej iz Šentvida - rojstni dan; Pavel Grilc iz Velikovca - rojstni dan; Stanko Wrulich z Radiš - rojstni dan; Mihi Olipitz in Mici Martinjak iz Šentjakoba - rojstni dan; Nežka Hudelist iz Grabštanja - okrogli jubilej; člani upokojencev Podjuna: Marija Kowatsch, Marija Cidej, Blaž Kordesch, Albert Sm-rečnik in Tončej Rutar - rojstne dneve; Pavla Zalesnik s Šmarjete nad Pliberkom - rojstni dan; Tonej Pesjak iz Malčap -rojstni dan; Pavel Sadjak, Neža Opet-nik, Hilda Krajger in Franc Markitz -člani društva upokojencev Pliberk - rojstne dneve; Pavel Mak s Kota v Selah -rojstni dan; Jožefa Lampichler z Radiš -65. rojstni dan; Nani Feinig iz Sveč - roj- stni dan; Ferdi Kullnig s Svaten pri Šentjakobu - rojstni dan; Andrea Notsch s Čemcrnice - 20. rojstni dan; Doroteja Lesjak iz Gosel-ne vasi - 40. rojstni dan. Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 UREDNIKA dr. Andrej Leben (-34) ..........Jože Rovšek (-30) Tajništvo......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ................Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih orgahizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec VESTNIK čestita! RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 Četrtek, 13.1.118.10 Rož - Podjuna - Žila Petek, 14. 1.1 18.10 Utrip kulture Sobota, 15.1.118.10 Od pesmi do pesmi ... Nedelja, 16.1.16.06 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica Ponedeljek, 17. 1.1 18.00 Kratki stik Torek, 18. 1.1 18.10 Otroški spored Sreda, 19. 1. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored ________________ DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 16.1.11330 0RF 2 • Dr. Pavel Apov-nik prejme za izredne zasluge na narodnopolitičnem, kulturnem in znanstvenem področju letošnjo XXI. Tischlerjevo nagrado. • Kraški svet v najbolj strnjeni obliki -mojster Lojze Spacal v galeriji Porcila v Spittalu ob Dravi • Bo Dobljanom uspela v Celovcu revanša za poraz v domači dvorani? • Maturantski ples Višje šole v Šentpe-tru • Po gozdu Lovec s košem hodi... Ponedeljek, 17. 1. | 3.05 0RF 2 - Ponovitev 16.30 TV SL01 - Ponovitev RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 PO-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Živa 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 koroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO I 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Žborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PETEK, 14. 1. | 10.00 Kalejdoskop 11.00 Kärnten unten durch (pon.) 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura: »Fremde« (pon.) 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Soundcheck 21.00 DJ-Line 24.00 Po Koroškem: Maria Saaler Verhin- derungen (pon.)_____________________ SOBOTA, 15.1.110.00 Po Koroškem: Maria Saaler Verhinderungen (pon.) 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Die Welt ein Dorf: 2. Kärntner Armutskonferenc 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Majki Šikoronja (pon.) 20.00 Vugo-Rock 23.00 Siesta NEDELJA, 16. 1.1 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special 18.00 Topel veter v koroški eter 18.45 Poročila 19.00 Alpe-Adria 20.00 Sunday Loops 22.00 For those ab-out to Rock 24.00 Glasba PONEDELJEK, 17. 1.1 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe-Ad- ria 18.00 Kärnten unten durch 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Blazno resno o seksu 20.00 Take the Jazz Train: Muthspiel LIVE 22.00 Die Wett ein Dorf (pon.) 23.00 Šoja & Elster (pon.) 24.00 Glasba________ TOREK, 18. 1.110.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divap 13.00 V pogovoru 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Noche Latina 22.00 Literarna, kavarna (pon.) 23.00 Nachtfalter 1.00 Šport (pon.)____________ SREDA, 19. 1. | 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Stay tuned 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Glasba____________ ČETRTEK, 20. 1. | 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Planet mušic 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Yesterday & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Freak Show 1.00 Soundtrack RAZSTAVA OB 100-LETNICI MISLINJSKE ŽELEZNIŠKE PROGE Bodo tirnice znova položili? Ko so v drugi polovici decembra v prostorih Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec odprli jubilejno razstavo, ki prikazuje drobce iz življenja in dogajanja ob progi med Velenjem in Dravogradom, ki je bila za mnoge pred tridesetimi leti neupravičeno ukinjena in tračnice pobrane, so se številni udeleženci spraševali, ali bo res prišlo do ponovne gradnje te železniške povezave? Srednjeročni razvojni načrt namreč to možnost obljublja! To bi med drugim pomenilo dobro povezavo tega dela z Evropo in seveda razbremenitev cest s preusmeritvijo tovornega prometa na železniškega. Potniški železniški promet pa najbrž, ob množičnemu avtomobilizmu in bolj prilagodljivemu avtobusnemu prometu, ne bi bil več mogoč. Vendar pa ni bil namen te prireditve oz. razstave napovedati obnovitev proge. Nastala je zaradi slučajnega odkritja albuma 16 fotografij pred tremi leti, med urejanjem arhivskega gradiva mestnega župnika Jakoba Sokliča. Te fotografije »dokumentirajo gradnjo proge, zlasti odsek med Hudo luknjo in Slovenj Gradcem ... za takrat- ne čase pravi inženirski podvig«, je dejala avtorica razstave Valerija Grabner. Dodatno gradivo so prispevale še druge ustanove in posamezniki, med njimi posebej domačin Jurij Simoniti. Obiskovalci si bodo do konca marca 2000 lahko ogledali mejnike v razvoju železnice v Evropi in Avstriji, oris življenja v Slovenj Gradcu na prelomu stoletja, utrip na železniški postaji, prizadevanja za gradnjo proge od leta 1856, ki je bila zahtevno delo. Sledi prikaz življenjskega utripa ob progi do druge svetovne vojne, ko je bila proga večkrat poškodovana; od leta 1945 obnovljena je bolj ali manj životarila, in bila 1968 ukinjena za potniški in leto pozneje tudi za tovorni promet. Ob koncu razstavnih prostorov je prikaz današnjega stanja na trasi in priljubljena maketa z vlakci članov Društva ljubiteljev železnic. O vsem tem je izšel katalog ob 100-letnici otvoritve mislinjske železniške proge, ki ga bodo predvsem domačini z zanimanjem prebirali. 5. Š. 100-let od otvoritve mislinjske železnice JESENICE Umetnost kot reklama za podjetje Slikar in oblikovalec kovin Marjan Židanek je redno prisoten na vseh skupinskih razstavah in pri delu v likovnem klubu DOLIK na Jesenicah. Že to dovolj zgovorno potrjuje, da se odgovorno ukvarja s slikarstvom ob rednem delu kot spre-cializirani varilec. Ob svoji ustvarjateljski domišljiji, ki mu je ne manjka, se zaveda, da mu je potrebna tudi spretnost, se pravi potrebna tehnika, ki pa si jo lahko pridobi le z vajo in izkušnjo. Zato je njegovo tesno stanovanje prenapolnjeno s slikami v akvarelu, pastelu, kredi ... med njimi pa so tudi zelo dopadljive železne varjene skulpture, s katerimi se je v svojem likovnem iskanju tudi uspešno spoprijel. Židanekova zadnja mala varjena plastika pa je mini maketa za potrebe jeseniškega Acronija (na sliki). Celotna skulptura je namreč izdelana iz materialov (profilov), ki jih izdeluje Acro-ni, maketa pa je namenjena za predstavitev materialov omenjene tovarne na sejmih doma in v tujini. Oblikovalec kovin in slikar Marjan Židanek z Jesenic je omenjeno maketo izdelal v delavnici obrata Elektrode in je tudi reklama za do-dajne materiale (elektrode), ki jih izdelujejo v omenjenem obratu. L. K. Varilec in umetnik Marjan Židanek CANKAR IN SPARAVČEVA NAJBOLJŠA Športniki leta v Sloveniji V Festivalni dvorani v Ljubljani so podelili priznanja najbolj- dvakrat daljši razdalji šim slovenskim športnikom za leto 1999. Po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije je postal športnik leta atlet Gregor Cankar, ki je na svetovnem prvenstvu v skoku v daljino osvojil bronasto kolajno ter bil četrti na dvoranskem SP v Ma-ebašiju, medtem ko je bila za najboljšo športnico izbrana plavalka Metka Sparavec, tretja na 50 metrov hrbtno in četrta na na evropskem prvenstvu v Carigradu. Na drugo mesto sta se uvrstila teniška igralka Katarina Srebotnik (zmagovalka med mešanimi dvojicami v Roland Garrosu in polfinalistka med ženskimi dvojicami v Wimble-donu) ter Zlatko Zahovič, član slovenske nogometne reprezentance. Tretje mesto je pripadlo plavalki Nataši Kejžar (srebrna na EP v kratkih bazenih) in alpskemu smučarju Juretu Koširju (dve zmagi v svetovnem pokalu). Slovenska nogometna reprezentanca je bila izbrana za najboljšo ekipo v kolektivnih športih, saj se ji je uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo. Veslača Iztok Čop in Luka Špik pa sta prejela priznanje kot najboljša ekipa v individualnih športnih panogah. Posebno priznanje za uspešen vzpon na južno steno Dhaulagirija v alpskem slogu je dobil alpinist Tomaž Humar. Damijan Toplak CELOVEC-BILČOVS Slovenski planinci pred 100-letnico V torek, 18. januarja, t. 1. bo minilo natančno sto let, odkar je bila ustanovljena prva podružnica Slovenskega planinskega društva v Ljubljani (tedaj še v Avstro-Ogrski), t. i. Ziljska podružnica SPD. Njeno delo, ki je bilo predvsem narodnoobrambnega značaja, je v glavnem krojil navdušeni planinec Alojzij Knafelc (Knafelčeve markacije), predsednik pa je bil poslanec Fran Grafenauer. Po letu 1907 seje v novi Koroški podružnici močno prizadeval dr. Josip Oblak, odvetniški koncipient v Celovcu. Prva svetovna vojna in razpad avstro-ogrske monarhije sta potegnila meje na Karavankah. Bilo je še nekaj poskusov slovenskih planincev, vendar le kratkotrajnih. Planinstvo med našimi ljudmi je nadalje živelo, čeprav ni bilo organizirano. Leta 1953 pa so navdušeni planinci pod vodstvom Luba Urbajsa ustanovili Slovensko planinsko društvo Celovec in ga pripeli na tradicijo dotedanjih koroških podružnic. Pred dobrimi tridesetimi leti so si uspeli postaviti svojo planinsko kočo na Bleščeči, ob tem pa v teh letih razviti številne dejavnosti. Ob stoletnici se bodo planinci zbrali v torek, 18. januarja, ob 19. uri pri Miklavžu v Bilčovcu, se ob tem spomnili stoletnice in zaznamovali začetek široke dejavnosti v tem jubilejnem letu. Vabljeni ste tudi vi! PREGANJANA IN NAGRAJENA Slovenka leta -Milena Močivnik Pomemben medijski dogodek ob začetku novega leta v Sloveniji je razglasitev Slovenke leta. Letos so bralci revije Jana največ glasovnic (kar četrtino od 10.285) za ta laskav naslov podelili ženski, ki ima v oskrbi ca. 200 pritepenih, zavrženih, pohabljenih ali pregnanih psov. Milena Močivnik iz Dola pri Borovnici se skozi življenje prebija z nizko pokojnino in neizmerno ljubeznijo do psov. Živi zelo skromno in ves denar, ki ji ostane, porabi za mleko in hrano za živali. Večino hrane za živali tudi naprosi, nekaj pa primaknejo tudi številni »dobri ljudje«. Milena Močivnik je preganjana ženska, saj zaradi velikega števila živali zbuja odpor v številnih okoljih, kjer je do sedaj živela. Milena Močivnik je postala Slovenka leta med 15 ožjimi finalistkami v izboru, kjer so bila številna zveneča imena žensk, ki so dnevno prisotna iz področja politike, športa, kulture, novinarstva. Naziv Slovenka leta je bil letos podeljen že dvanajstič. A. Kardelj MARIBOR Umrl eden zadnjih Maistrovih borcev Na oddelku za pljučne bolez- gi Alojziji Kralj, v katerem je ni v mariborski bolnišnici je v med drugim poudaril pomen, 100. letu starosti umrl Mai- ki ga ima boj Maistrovih bor-strov borec Friderik Kralj, cev za osamosvojitev in na-Kralj je bil član prve sloven- stanek samostojne republike ske vojske generala Maistra, Slovenije. Sožalno brzojavko ki se je borila za severno je ženi pokonega poslal tudi državno mejo. Zdaj so živi še šef vlade dr. Janez Drnovšek. Predsednik R Slovenije Milan Kučan se rokuje z 99-letnim Maistrovim borcem Friderikom Kraljem na osrednji proslavi ob dnevu državnosti 25. 6. 1999 v Velenju trije nekdanji borci: Simon V boju za severno *nejo je Sodja, Alojz Poličnik in Alojz generalu in pesniku Rudolfu Igličar. Ob smrti 99-letnega Maistru v letih od 1918 do 1919 Friderika Kralja je predsednik z vojaško potezo uspelo Mari-Slovenije Milan Kučan poslal bor in okolico priključiti tedanji sožalno pismo njegovi sopro- kraljevini Jugoslaviji. A. 0. Dunja Lukan koroška viceprvakinia Šahistka Slovenske športne zveze (SŠZ) in avstrijska mojstrska kandidatka Dunja Lukan je na ženskem deželnem prvenstvu Koroške osvojila naslov viceprvakinje. V petih partijah je osvojila 3,5 točke in na turnirju ostala neporažena. Nova koroška prvakinja je - drugič po letu 1987 - s štirimi točkami postala štirikratna državna prvakinja mag. Margit Hennings iz Šentvida. Prireditelj deželnega prvenstva je bila Koroška šahovska zveza, organizator pa šahovski klub Feistritz-Paternion-Weißen-stein na čelu s predsednikom Alfredom Hoferjem. Podelitvi nagrad so prisostovali predsednik Koroške šahovske zveze diplomirani inženir Herald Piber, župan občine Patemion Georg Eder ter deželni poslanec Gallo. Končni izid deželnega prvenstva: 1. mag. Margit Hennings (ŠD Šentvid) 4 točke, 2. Dunja Lukan (SŠZ), Martina Kump (ŠK Feistritz-Paternion) - obe po 3,5 točke, 4. Christine Ertl (ŠD Spittal/ Femdorf) 3, 5. Renate Leitner, Sissi Edlin-ger - obe po 0,5 točke. /. L. Uspešna šahistka SŠZ Dunja Lukan SMUČANJE Mladi smučarji spet na lovu za točke V zadnjem času ima smučarski naraščaj v naših krajih poln program in bilo je dosti priložnosti za zmage! Rezultati so bili vsekakor obetavni: Tekma za Rožanski pokal (Poden) Na tekmi je sodelovalo kar 84 smučarjev šestih društev! Dekleta I: L Kerstin Lattacher (SV Faak), 2. Lisa Stangl, 3. Vanessa Kruschitz (obe ŠD Šentjanž) Dečki I: 1. Benjamin Struger, 2. Philipp Eriautz, 3. Alexander Ametz (vsi SK Borovlje) Dekleta II: 1. Andreja Partl (ŠD Šentjanž), 2. Christina Bergmann (SK Borovlje), 3. Desiree Žnidar (ŠD Šentjanž) Dečki II: L Alexander Krainer, 2. Philipp Bergmann, 3. Christoph Brandner (vsi SK Borovlje) Šolarke I: 1. Janine Hafner, 2. Melanie Wolf (obe SV Faak), 3. Manuela Scharnagl (SC Rož) Šolarji I: 1. Armin Michenta-ler, 2. Stefan Horn, 3. Florian Scheriau (vsi SK Borovlje) Šolarke II: 1. Stefanie Fritz (kaderska tekmovalka - najboljša dneva) Šolarji II: 1. Michi Sablatnik (ŠD Šentjanž), 2. Markus Steiner, 3. Thomas Guetz (oba SK Borovlje) Landesraiffeisencup (Golica) V svojem prvem letu tekmovanja pri šolarjih II je Michi Sablatnik postal 1. svojega letnika in 4. v skupnem seštevku, prvi vsakega letnika pa so pozneje upoštevani v kadru. Tudi na vseavstrijskem tekmovanju v Salzburgu je Sablatnik pokazal svoje zmožnosti - kar dvakrat je namreč postal najboljši svojega letnika! Veleslalom v Weißbriachu Michi Sablatnik je bil spet bil najboljši svojega letnika in 5. v skupnem seštevku, Brigitte Esel pa je v mladinski skupini postala dobra tretja. Bad Kleinkirchheim Michi Sablatnik - 1. letnika, 5. v skupnem seštevku! Brata Quantschnig sta postala 1. (Patrick) in 3. (Marcel) v svojem letniku, v skupnem seštevku pa 11. oz. 13. Turrach - Landesversicherungscup 170 otrok na štartu, najboljša tekmovalka ŠD Šentjanž pa je postala Desiree Žnidar. Pri otrocih II je osvojila 2. mesto (9. v skupnem seštevku), s čimer bi se pravzaprav kvalificirala za kader. ELAN-masters seniorjev Dobre rezultate so dosegli Gu-sti Zablatnik (3/IL), Toni Oraže (3/III.) in Tomi Lapusch (2/IIL). T. C. SANKANJE Obirčani sankali v novo leto Društvo »Valentin Polanšek« je na Svete tri kralje priredilo na progi pri Šobru sankaško tekmo - prvo zimskošportno prireditev letošnje zime v kapelških grapah. Na odlično pripravljenem sankališču se je zbralo 40 posameznih tekmovalcev in 15 dvojic, med drugim iz Slove-njega Plajberka, Šmarjete in Železne Kaple. Tekma pa je postala pravi festival za vse Smrtnikove, ki jih je bilo na štartu kar 17! Uvrstili so se namreč skoraj brez izjeme na prednjih mestih in polna miza nagrad ter pokalov je tako rekoč šla v njihove roke. Edino Jan Brumnik pri mladincih in dvojica Ošina Paul/Žura Walter so še odnesli pokale za prvi mesti. Na razdelitvi nagrad pri Kovaču se je dr. Brumnik zahvalil vsem sodelujočim, nato pa je Miha Traunik zbrano publiko informiral o odličnih uspehih domačih ekip pri Super-trim-sedmeroboju koroških vasi. Športne aktivnosti pod Obirjem se nadaljujejo že 16. januarja. V Šmarjeti v Rožu je na sporedu sankaška tekma, v Lepeno pa vabi SPD Zarja na veleslalom. M. T. SMUČANJE Užnik tekmuje s polno paro V nedeljskem veleslalomu v Kranjski gori, na progi, ki šteje med najtežje proge v svetovnem pokalu, je Daniel Užnik osvojil dobro 12. mesto. Po številnih napakah in »le« 29. mestu v 1. jeku, ko je med drugim podrl vrata, je v drugem teku vozil odlično in je na 12. mestu zaostajal le za 7 desetink. Spored v naslednjih treh tednih pa bo naporen - 10 tekem v evropskem pokalu. Najprej gre na Arlberg na 2 smuka in 1 superveleslalom, nato sledijo tekme v Adelbode-nu, Franciji in Gannischu. T. C. ODBOJKA Dob za las zgrešil senzacijo Le 2 točki sta v soboto manjkali do poznega božičnega čudeža v športni dvorani Kulturnega doma v Pliberku. SK Dob je pred 400 navijači namreč nastopil proti vodečemu lige Ha-gebau Tirolu in ekipa je igrala svojo tekmo sezone! 2 uri je trajal boj, v katerem je ob koncu bilo po točkah 109 : 107 za Tirol, v setih pa je se je rezulat glasil 3 : 2 (-19/18/25/-22/14:16). Dobljani so celo že vodili z 2 : 1, končno pa le še izredno tesno oddali dva seta gostom iz Tirola. Vseeno je kapetan ekipe Martin Micheu po tekmi kazal izredno zadovoljstvo: »Tekma je ob koncu bila le še stvar sreče, žal nam le-ta pa ni bila naklonjena. Čestitati pa moram celi ekipi, ki je pokazala izredno razpoloženje.« Kapetan pa ni našel lepih besed le za moč moštva, temveč tudi za posameznike. Tako se je »novi« slovaški legionar Miroslav Balala (31 let, 1,95 m) izkazal kot »dobra kupčija«. Balala, ki je v teku svoje kariere igral že v Belgiji in Švici, je v svoji sprejemni poziciji ter kot zunanji napadalec dal ekipi potrebno zbranost v igri. S svojim pregledom je tudi lepo podajal žogo Nedvomno najboljši ekipe pa je bil spet Robert Chocho-lak. Drugi slovaški legionar Doba je pridobil kar 28 točk in s tem potrdil svoje mesto med najboljšimi v zvezni ligi. V sobotni tekmi je v primerjavi s Chocholakom celo tirolska zvezda ekipe Čeh Primož Kuhala ostal neopazen. Na lestvici vodi Tirol (28) pred Bayernwerkom (28) in Salzburgom (26). Dobljani pa so še vedno na 6. mestu (10). Sedaj je na sporedu le še 3 krogov v osnovnem tekmovanju zvezne lige - Dob mora nastopiti še v lokalnem derbiju proti Hypo Celovcu (15. L, 18.00 v Celovcu - športna dvorana Šempeter), na domačem terenu proti Feldkirchu (29. L, 19.00 v KD Pliberk) in proti SVS Sokolu (5. 2., 18.00 na Dunaju - BSH Rennweg). 1. zvezna liga (moški) T. C. 1. Tirol 15 14 1 43:8 28 2. B. Dunaj 15 14 1 42:10 28 3. Salzburg 15 13 2 42:11 26 4. Enns 15 7 8 28:27 14 5. Feldkirch 14 5 9 19:30 10 6. SK Dob 15 5 10 21:33 10 7. H. Celovec 15 5 10 21:33 10 8. Sokol 14 5 9 18:31 10 9. Fürstenfeld 15 3 12 17:39 6 10. Hartberg 15 3 12 11:40 6 TEK NA SMUČEH Bakle so spremenile noč v dan V petek je kulturno društvo »Bokvarji«, ki skrbi za kulturno in športno raznolikost v Globasnici, priredilo nočni tek na smučeh. Proga po globaških poljih je bila v celoti razsvetljena z baklami, v tem lepem am-bientu pa se je zbralo mnogo navdušenih športnikov, ki so se vsi potegovali za lepe nagrade in pokale. Veliko število gledalcev, ki so dali prednost pasivni podpori športa, pa je lahko od štarta pri Šoštarju zasledovalo tekmovanje. Tekmovanje je potekalo v petih skupinah, kot najhitrejši večera pa se je izkazal Butej Valentin, ki je za celotno progo potreboval le 8:42,93 minute. Nič slabšo zmogljivost pa je pokazala najboljša ženska Butej Elisabeth, ki je pretekla progo v 11:57,93 minute. Nagrado za najbolj počasnega tekmovalca je prejel globaški župan Paul Robnig sam, ki bo do naslednjega tekmovanja še malo treniral. Za to pa ne bo imel veliko časa, saj bo naslednja zimskošportna prireditev v organizaciji globaških »Bokvarjev« že 23. januarja 2000 - in sicer bo to že tradicionalna in zelo priljubljena tekma na dogeh. T. C. ŠAHOVSKI OREH ŠT. 94 Silvo Kovač Makagonov - Flor / SZ 1942 Bele figure nevarno ogrožajo črnega kralja, ki je ostal sredi šahovnice. Ali bo belemu, ki je na potezi, uspelo pravočasno zasesti odprto d-linijo? Črni skakač se pripravlja na skok na polje d5, obenem pa omogoča črnemu kralju vstop na sedmo vrsto. To možnost pa beli z učinkovito potezo prepreči in zmaga. Kratka analiza vam bo pokazala kar nekaj možnosti belega! Rešitev št. 93 Z udorom bele dame v črni tabor s potezo l.Da7! se hitro zrušijo črne želje po uspešni končnici. Črni je takoj spoznal kritičnost pozicije, ki nastane po l...Tdc8 2.Dc7: Tc7: 3.Td8+ z matom. Ne pomaga tudi nadaljevanje I...Td5: 2.Da8:+ z matom. Prav tako ne gre jemanje bele dame na polje a7, ne s trdnjavo ali damo. Črni je spoznal, da mu ni rešitve in se vdal!