PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Dovču pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Sadam Husein sprejel Bushevo vabilo in presenetil svetovno diplomacijo
James Baker in Tank Aziz prihodnji teden v Ženevi
Za JVashington je to »spodbuden znak« za bodoča mirovna pogajanja Huseinovo odločitev je pogojevalo predvsem javno mnenje in ne pritisk ZDA
BAGDAD — Iraška vlada je zadnji trenutek sprejela vabilo ameriškega predsednika Busha, da se iraški zunanji minister Tarik Aziz sreča z ameriškim državnim tajnikom Jamesom Bakerjem. Aziz in Baker se bosta torej 9. januarja srečala v Ženevi. Pozitivni odgovor »in ex-stremis« je presenetil VVashington in vso svetovno javnost, saj bo to še poslednji poskus, da bi na miroljuben in diplomatski način rešili zalivsko krizo. Petnajstega januarja bo namreč zapadel rok, ki ga je določila OZN, za popoln umik iraških čet iz Kuvajta. V obratnem pri-nieru bi puščavski ščit postal operativen, kar pomeni, da bi obvezno prišlo do oboroženega spopada.
Washingtonska uprava je Huseinov odgovor sprejela s skopim komentarjem, da gre »za spodbudno znamenje«. V resnici pa je v precejšnji zadregi še zlasti zaradi težkih ocen na račun Sadama Huseina in njegove politike, ki jih je izrekel Bush. Zadeva je precej zagonetna, saj nekateri opazovalci menijo, da Bush ni pričakoval pozitivnega odgovora iz Bagdada in da je bil zanj oboroženi spopad tako rekoč neizbežen. Washington je kljub zmernemu zadovoljstvu tudi precej previden in opozarja, da ženevski vrh še zdaleč ne pomeni rešitve zalivske krize, saj bo predvsem informativnega značaja. Prav tako pa vrha ni mogoče tolmačiti kot mirovno pogajanje ali celo kompromisno rešitev.
Tudi generalni tajnik OZN De Cuellar je začel po Huseinovem odgovoru mrzlično sklicevati razna srečanja, katerih namen je začrtati novo mirovno diplomatsko Pot. OZN mora namreč upoštevati nekatera Huseinova
pojasnila na račun Bushevega vabila, ki ga je sprejel »v znak spoštovanja do javnega mnenja in ne zaradi pritiska, ki ga nanj izvaja ameriška uprava«. Poleg tega pa se bosta Aziz in Baker pogovarjala predvsem o bližnjevz-hodni problematiki, prednost pa bo imelo palestinsko vprašanje. Preden je dal pozitivni odgovor pa se je Sadam Husein sestal z vojaškim generalnim štabom in iraška tiskovna agencija poroča, da so bili na dnevnem redu »zadnji politični premiki«.
Ameriški državni tajnik Baker bo v Ženevo odpotoval v torek, še prej pa se bo ustavil v Londonu in v Parizu. Obisk v Londonu je bil namreč že načrtovan. V VVashington se namerava vrniti takoj po srečanju z Azi-zom. Po uradnih, a še nepotrjenih napovedih, pa bi moral Aziza v četrtek sprejeti dežurni predsednik Evropske gospodarske skupnosti Luksemburžan Jacgues Poos. Srečanje bi bilo hkrati tudi odgovor na vabilo, ki ga je iraški vladi poslala dvanajsterica.
Po napovedi srečanja se je začela premikati domala vsa svetovna diplomacija, posebno vrenje pa je po mnenju opazovalcev čutiti tudi na zasedenih ozemljih Gaze. Kaže namreč, da »trdi človek iz Bagdada« v zasebnem življenju ne vztraja več tako trdno pri zahtevi, da bi Kuvajt ostal iraška 19. provinca. Neimenovani arabski diplomatski viri so menda izjavili, da se Husein dobro zaveda, da bi ostal v morebitnem oboroženem spopadu popolnoma poražen, v zameno za umik iz Kuvajta pa zahteva nekakšno odškodnino in zagotovilo, da se z mrtve točke premakne tudi palestinsko vprašanje.
Po obisku v Krminu in v Čedadu
Predsednik Kučan v Trstu spregovoril o Sloveniji in SFRJ
Gverila čaka na okrepitev in težko oborožitev za poslednji napad proti Bareju
Tujci še vedno čakajo na evakuacijo položaj v Mogadišu pa je dramatičen
UrRIM — Somalija še vedno doživlja p 6 9r°ze, krvoprelitja in kaosa. Ob poslovnih vesteh je jasno samo, da hisv sP0Padi med Barijevimi predsed-s kimi gardisti in gverilci Kongresa ^/fialske enotnosti nadaljevali tudi n eraj- Po podatkih italijanskega zu-D kJega ministrstva so se sinoči spo-9! še stopnjevali, gverila pa že trdi, DJe v Mogadišu v šestdnevnih spo-Wi iz9ubil° življenje več kot 2 tisoč
Zabarikadiranih v svojih domovih kalLh veleposlaništvih je v Mogadišu čav i- tujcev, ki so včeraj zaman p ,. t ua letala in ladje, ki bi jih od-0h|. ,* somalskega pekla. A kaj, ko P iPuljenega premirja, ki sta ga na-hnVecjaIa tako režim kot gverila, ni di«° ,bjanski veleposlanik v Moga-* ^ario Sica je izjavil, da »ni dobil sn ,rebnih jamstev«. Italijanska letala
\/°rej ostala v KeniJi-
včerajšnjih dopoldanskih urah je p Vse kazalo, da bodo dosegli začasno ekinitev sovražnosti, saj so le redki
streli parali zrak. Ko pa je gverila sporočila, da vsak čas pričakuje okrepitev s težko oborožitvijo, se je vse začelo znova. Siad Bare je v izredno kočljivem položaju, saj je včeraj predlagal neposredna pogajanja z gverilo in opozicijo pod pokroviteljstvom Italije in Egipta. Po vsem sodeč pa je ta predlog prišel prepozno. Gverila čaka le na težke topove in minomete, da stre odpor Bareju zvestih gardistov.
Medtem pa se Mogadiš spreminja v pravo grobišče brez vode, luči, plina in hrane. Tujci si ne upajo pogledati niti skozi okno. Po mestu se širi nevzdržen smrad po razpadajočih truplih. Ker bodo vsak čas izbruhnile epidemije, je včeraj iz Bruslja odletelo letalo francoske humanitarne ustanove »zdravniki brez meja«, ki ima na krovu 14 ton zdravil in zdravstveno ekipo.
Medtem pa prihajajo vesti, da se je državljanska vojna iz Mogadiša razširila skoraj na vso državo.
Varnostni svet OZN ponovno obsodil nasilje izraelske vojske
NEW YORK — Varnostni svet Organizacije združenih narodov je ponovno kritiziral Izrael zaradi zlorabe sile nad Palestinci, ki so demonstrirali na zasedenem območju Gaze. V izjavi, ki jo je v skupščini prebral predsednik Zaira Bagbeni Adeito Nzengaya, med drugim piše, da varnostni svet »obsoja predvsem poboj civilistov«; prejšnji teden in v začetku tega leta so izraelske varnostne sile ubile vsaj pet palestinskih demonstrantov.
Izjavo varnostnega sveta OZN bi morali objaviti v ponedeljek, vendar se vseh petnajst članov skupščine sveta ni moglo sporazumeti glede terminologije, ki naj bi jo uporabili v obsodbi. Z izvirnim besedilom se ni strinjal predvsem predstavnik Združenih držav Amerike.
Nekateri izraelski funkcionarji v Jeruzalemu so izjavo OZN odločno zavrnili. Odločitev varnostnega sveta, da obsodi Izrael, je po njihovem mnenju vredna obžalovanja, kajti na tem področju predstavlja pravo krizo zalivska vojna in ne palestinsko vprašanje.
TRST — Po plebiscitu čakajo Republiko Slovenijo in njene ustanove zahtevne naloge, saj morajo izoblikovati novo ustavo, rešitev vprašanja odnosov z ostalimi jugoslovanskimi republikami in doseči mednarodno priznanje Slovenije. Tako je poudaril v pogovoru s predstavniki Slovencev v Italiji v Narodni in študijski knjižnici v Trstu predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan.
Kučan, ki je bil dopoldne na obisku v videmski pokrajini (o tem poročamo na 3. strani) se je zvečer ustavil v Trstu, kjer se je udeležil žalne seje za pokojnim Dušanom Hreščakom, nato se je srečal z zastopstvom manjšine in končal obisk v Kulturnem domu na novoletnem koncertu, ki so ga priredili denarni zavodi Slovencev v Italiji.
Kučan je v daljšem govoru orisal zastopnikom manjšine situacijo v Sloveniji in v Jugoslaviji in pri tem poudaril, da po plebiscitu v Sloveniji Jugoslavija ni več taka kot je bila prej, saj je s plebiscitom slovenski narod poudaril, da je v Jugoslaviji šele samo pogojno.
Zastopniki manjšine pa so Kučanu orisali položaj narodnostne
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Bologni ubili tri karabinjerje
i. BOLOGNA — Sinoči so neznanci v Bologni ubi-sli karabinjerje, ki so bili v izvidnici s svojim uzbenim avtom. Po prvih ugotovitvah so karabinjerjem pripravili pravo zasedo, saj so preko Ulice evo v predmestni četrti Pilastre postavili prevrnjene zabojnike za smeti, tako da je karabinjerski avto trčil vanje. Istočasno so neznanci z leve in Prednje strani prerešetali avto in takoj nato zbeža->• ne da bi mrtvim karabinjerjem odvzeli orožja. l;a kraj atentata so takoj prispeli policijski agenti, Karabinjerski častniki in prefekt Rossano.
Trojni umor meče nove sence na varnostno stanje v Bologni. Prav na območju Pilastra so lanske-9a septembra za las preprečili množično smrt ne-vropejskih priseljencev, ko so neznanci v zbirni enter zagnali več molotovk. Nedaleč od Pilastra ,9 Je pripetil prvi napad na Rome, v katerem sta Ui dve osebi težje ranjeni. 23. decembra pa sta Ui v drugem napadu ubiti dve osebi, med kateri-“U tudi komaj šestletna Romka.
Slovensko obrambno ministrstvo ob demantiju vložilo tudi ovadbo zaradi člankov o orožju
LJUBLJANA — Medtem ko so na včerajšnji tiskovni konferenci po seji slovenske vlade napovedali, da bo pri izplačilu osebnih dohodkov v Sloveniji veljal republiški in ne zvezni zakon, pa je republiški sekretariat za ljudsko obrambo javnemu tožilstvu v Ljubljani podal ovadbo proti Primožu Kališniku, novinarju tednika Delo Plus, zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve.
V daljšem sporočilu sekretariat navaja, kako je bil v tedniku Delo Plus dne 21. 12. 1990 objavljen članek z naslovom »Ameriške puške za TO je preskrbel Sandi Grubelič«. V članku novinar Primož Kališnik med drugim navaja, da je TV Slovenija dne 17. 12. 1990, ob obisku predsednika Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije Lojzeta Peterleta in ministrov Janeza Janše in Igorja Bavčarja pri pripadnikih Teritorialne obrambe Repub-
like Slovenije v Kočevski Reki, prikazala tudi nove puške, s katerimi je oborožena Teritorialna obramba Republike Slovenije. V nadaljevanju navaja, da so iz zanesljivih virov izvedeli, da gre za ameriško orožje, ki je bilo z ladje iztovorjeno v pristanišču v Genovi, nato pa pripeljano v Slovenijo s pomočjo tržaške Zveze slovenskih športnih društev. Posel je koordiniral uslužbenec koprske Intereurope, orožje pa je Sloveniji preskrbel nihče drug kot Sandi Grubelič.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je v javnem gradivu »Odgovor na pismo Bajič Stevana, ki zastopa prevarane državljane v aferi Trend«, ki ga je 3. 12. 1990 sprejel in poslal republiški Skupščini, uradno zanikal kakršnokoli vpletenost članov izvršnega sveta v posle s podjetjem Trend oziroma njegovim lastnikom Sandijem Grubeličem.
Na tiskovni konferenci, ki je bila 7. 12. 1990, je republiški sekretar za notranje zade-
ve Igor Bavčar prav tako demantiral govorice o tem, da je slovenska vlada vpletena v posle Sandija Grubeliča. Kljub tem dejstvom in kljub demantijem Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Intereurope o sodelovanju pri nabavi orožja za Teritorialno obrambo Republike Slovenije, se v nadaljevanju članka, objavljenem v tedniku Delo Plus dne 28. 12. 1990, pod naslovom »Minister Janša pa nič«, še vedno nakazuje na postopek nabave orožja in vpletenost Sandija Grubeliča pri tem poslu, navaja sporočilo republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. V članku je tudi trditev, da bi moral predvsem minister Janez Janša podrobneje obrazložiti, koliko imata njegov resor in ime 'opraviti s Trendom. In dokler bodo predsednik, ministri in Grubelič tiho, bodo tudi v njihovem časopisu
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na včerajšnjem zasedanju parlamentarnega odbora
Cossiga oproščen hude obtožbe DP
RIM — Včeraj je parlamentarni odbor za obtožnico proti predsedniku italijanske republike Francescu Cos-sigi dokončno arhiviral obtožilni postopek, ki ga je zanj zahtevala parlamentarna skupina Proletarske demokracije. Slednja je namreč v okviru zadeve Gladio obtožila predsednika veleizdaje in atentata na ustavo.
Vendar so ob koncu nekajurnega zasedanja z veliko večino izglasovali Cossigovo »nedolžnost«. V prid arhiviranja obtožbe in zahteve po sodnem postopku proti Cossigi je bilo kar 41 poslancev in senatorjev, med katerimi tudi komunisti, proti pa je volil le senator zelenih Pollice. Predstavnica DP Bianca Guidetti Serra se ni udeležila glasovanja. Včerajšnja seja se je začela s kratkim uvodnim govorom predsednika parlamentarnega odbora za obtožnico Francesca Macisa, ki je v grobih obrisih opisal obtožno DP.
Slednja je bila zelo ostra, potencirala pa se je še po »apologiji« Gladia, ki jo je Cossiga opravil v svoji novoletni poslanici italijanskemu ljudstvu. Za njim je spregovoril neodvisni levičarski senator Pierluigi Onorato, ki je postavil vrsto hipotez o Cossigovem ravnanju do organizacije, katero je predsednik javno imenoval za zakonito. In prav to morebitno zakonitost je treba najprej preveriti, je dejal Onorato. Ob zaključku zasedanja so predstavniki strank v glavnem izkazali popolno zadovoljstvo ob takem zaključku celotne zadeve, čeprav je bilo mnogo bolj slutenih kot jasno nakazanih ugovorov. Tajništvo DP pa je objavilo oster komunike, v katerem je rečeno, da je to arhiviranje političnega in ne juridičnega značaja in da »predsednikove krivde ostajajo nespremenjene«.
Komisija za pokole analizirala cenzurirano poročilo komisije Beolchini
Tajna služba Sifar nadzorovala
tudi osebno življenje »žrtev«
RIM — Parlamentarna komisija za pokole je včeraj skoraj ves dan preverjala poročilo komisije Beolchini o načrtu Solo. Komisijo Beolchini je 4. januarja 1967 imenoval tedanji obrambni minister Tremelloni (PSDI) z namenom, da posveti posebno pozornost preusmeritvam informacij, ki jih je povzročala tajna služba Sifar v tako imenovanem obrambnem kabinetu »D«. Delo te komisije je trajalo tri mesece, vendar so ugotovitve ostale do danes neznane.
Resnici na ljubo tudi Beolchinijevo poročilo brez zloglasnih »omissis« ali cenzure ni ponudilo nobene kričeče in bistvene novosti. Celoten načrt Solo je imel en sam cilj, in sicer državni udar, ki so ga snovali generali. Kljub vsemu pa so zanimivi nekateri podatki, ki jih vsebuje Beolchinijevo poročilo. Med drugimi cenzuriranimi poglavji je bil tudi seznam političnih, gospodarskih in cerkvenih osebnosti, ki jih je Sifar vzela na piko. Gre za nič manj kot 154 tisoč imen, ki so jih tajni agenti nadzorovali noč in dan, prisluškovali telefonskim pogovorom, kontrolirali njihove posle, nadzorovali pa so tudi njihovo strogo zasebno življenje. V poročilu med drugim piše, da je Sifar prav najbolj intimne zadeve izkoriščala za subtilno, zlonamerno propagando. V seznamu izstopajo Emilio Co.lombo, Enrico Mattel, Mario Scelba, Antonio Segni, Francesco Cossiga, Remo Gaspa-
ri, med cerkvenimi dostojanstveniki pa msgr. DelFAcgua, msgr. Angelini, kardinal Siri in drugi.
Poročilo, ki so ga preverjali včeraj, pa vsebuje tudi nekatere podrobnosti o vlogi obrambnega kabineta »D«, iz katerega so najbolj zanesljivi agenti dobivali navodila. Poleg tega pa je Beolchini zapisal tudi, da iz zasliševanj nekaterih generalov ni zbral zadovoljivih podatkov o dejanski vlogi Sifarja, ker so bili »odgovori pomanjkljivi, nekateri generali pa sploh niso hoteli odg-ovarjati na zastavljena vprašanja«. Med najdaljšimi cenzuriranimi odlomki je tudi poročilo, ki se nanaša na bivšega predsednika republike Gronchija. Beolchini je zabeležil, da se je Gronchi, ki je kot predsednik tudi šef oboroženih sil, redno sestajal z generali, tudi z De Lorenzem, in da so na srečanjih vselej govorili o »sprotnih zadevah«. Srečanj so se po potrebi udeleževali tudi obrambni in notranji minister in včasih celo predsednik vlade, vse to pa je potekalo zunaj hierarhičnih odnosov, ki jih imajo vojaški vrhovni štabi z obrambnim ministrstvom. "Uradna" poročila o teh sestankih so bila v glavnem skopa in vselej prirejena.
V torek bo posebna delovna komisija, ki so jo imenovali včeraj, začela preverjati cenzurirane magnetofonske posnetke. Beneško državno pravdništvo pa je medtem že predložilo prijavo sodnika Mastellonija, ki trdi, da gre tudi v tem primeru za dobro izpeljano poneverbo.
Tovornjaki
blokirali
promet
BEOGRAD — Neodvisni sindikat prevoznikov Jugoslavije je včeraj med 13. in 15. uro organiziral opozorilno stavko ter s težkimi tovornjaki s priklopniki blokiral glavne ceste predvsem v Srbiji. Za ta korak so se prevozniki odločili zaradi težkega gmotnega položaja zaposlenih v tem sektorju in zahtevajo celo vrsto ugodnosti. Če zvezna ter republiške vlade ne bodo ugodile njihovim zahtevam napovedujejo konec meseca popolno zaporo cest v vsej Jugoslaviji. V srbskem sekretariatu za promet zatrjujejo, da niso dobili nobenih zahtev prevoznikov in da jim ni znano, kaj pravzaprav hočejo. Kostadin Božič, srbski sekretar za promet, meni, da so zahteve, po neuradnih informacijah, neupravičene, saj je ta sektor v minulem letu sodil med tiste, ki so' imeli največ olajšav - ostalo mu je kar 63 odstotkov dohodka, (dd)
V pribaltskih deželah še vedno tli pod pepelom Republike bodo kmalu razpravljale o proračunu
MOSKVA ;— Stanje v pribaltskih republikah je še vedno »eksplozivno«. Po nedavnih intervencijah črnih baretk posebnih enot sovjetskega notranjega ministrstva in po okupaciji »hiše tiska« in drugih javnih poslopij v glavnem mestu Latvije Rigi in v glavnem mestu Litve Vilniusu, se stanje nikakor še ni normaliziralo, zato pa je diplomatska dejavnost zelo pestra in »pomirjujoča«.
Tako je včeraj osrednji mož sovjetske armade general Mihail Mojsejev svečano izjavil, da ne bodo odposlali niti vojaka več v Baltik, obratno, da proučujejo možnost, da bi jih celo odpoklicali domov. Njegove trditve je posredno potrdil tudi novi komandant sovjetskih padalcev general Pavel Gračev, ki je polemično dejal, da ne bi smeli pošiljati padalcev za »pomiritev« medetničnih kontrastov. V zadnjem obdobju je namreč osrednja vlada poslala padalce povsod, kjer je bilo »vroče«, od Pribaltika do Zakavkazja.
V Vilniusu se nadaljuje »diplomatski protest« krajevnega prebivalstva.
Tako so odločili, da bo od prihodnjega šolskega leta v Litvi ruščina spadala med tuje jezike na isti ravni kot angleščina, nemščina in francoščina. V Rigi pa so uredniki krajevnih časopisov (na sliki AP) protestirali pred zasedeno »hišo tiska«.
Republiški sovjeti petnajstih republik Sovjetske zveze bodo v kratkem prejeli v ratifikacijo tekst okvirnega sporazuma o proračunu federacije, ki so ga izglasovali v četrtek ob prisotnosti predsednika Gorbačova. Podrobnosti načrta še niso znane.
Medtem je odločitev predsednika odbora za državno televizijo Leonida Kravčenka, da iz »političnih razlogov« ne predvajajo oddaje o odstopu sovjetskega zunanjega ministra Ševardnad-zeja, sprožila val hudih polemik, saj se govori o cenzuri Stalinovega tipa. Prav v zvezi s Ševardnadzejem prihajajo na dan podrobnosti in »resnice« o njegovem odstopu. Prvi razlog naj bi bil, da ni hotel »prosjačiti miloščine za Sovjetsko zvezo pri zahodnih državah«.
V Firencah čudno izginila mlada kostariška študentka
FIRENCE — Včeraj je skrivnostno izginila iz vile pri Firencah, kjer je živela, devetnajstletna kostariška študentka Ana Hernandez Rojas (na sliki AP). Slednja je živela skupno z materjo Sonio in z ameriškim grofom Giorgiom Boutourlinom, ki je tudi gospodar velike vile na obronkih Firenc. Hišni pomočnici, ki je prva stopila v sobo študentke, ki obiskuje tehnični inštitut za turizem v Firencah, se je nudil dokaj neobičajen prizor. Povsod so bili temni madeži, po vsej verjetnosti od krvi, najbolj zagoneten pa je bil napis, ki je bil na steni in pravi nekako tako: kaj se igramo na končni obračun Boutourlin?. Napis je bil verjetno napisan s krvjo. Preiskovalci si niso na jasnem, ali gre za ugrabitev ali pa za dobro zrežiran pobeg. Mati izgnule, ki je bila edina oseba, ki je bila poleg izginule ponoči v vili, saj je bil grof na obisku v ZDA, je opolnoči voščila svoji hčeri lahko noč ter nič hudega sluteč odšla spat.
Preiskovalci so opravili številne preglede ter so se celo spustili v bližnji vodnjak, toda o mladem dekletu ne duha ne sluha. Agenti so že razpredli svojo mrežo, saj so zagonetni predvsem morebitni madeži krvi. Načelnik agentov letečega oddelka iz Firenc Ruggero Perugini je dejal, da je to zelo čudna scena za ugrabitev, vendar ne sme izključiti niti te možnosti.
•	Predsednik Kučan
skupnosti, mu predočili nujnost podpore matične države v prizadevanjih manjšine za lastne pravice in pri tem opozorili tudi na senco, ki je legla na manjšino ob neodgovornem obtoževanju Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, da je vpleteno v trgovino z orožjem.
Kučan je zagotovil podporo manjšini v njenih naporih in prizadevanjih za zaščitni zakon in ob ugotovitvi, da je vlada Republike Slovenije že demantirala pisanje Dela Plus dodal, da je pripravljen še na druge korake, če bi bilo potrebno, da se povsem razblini senca, ki je legla na narodnostno skupnost.
•	Demanti in ovadba
prisiljeni objavljati težko preverljive resnice o novem orožju Teritorialne obrambe.
Republiški sekretariat za ljudsko obrambo ugotavlja, da so navedene trditve o nabavi orožja za Teritorialno obrambo, ki jih je v omenjenih člankih zapisal novinar Primož Kališnik, neresnične. Teritorialna obramba Republike Slovenije
oziroma Republiški sekretariat za ljudsko obrambo ali Republiški štab za teritorialno obrambo s podjetjem Trend oziroma Sandijem Grubeličem nikoli niso sklepali pogodb o uvozu orožja. Prav tako Teritorialna obramba Republike Slovenije ni uvažala nobenega orožja iz Italije, niti ni v kakršnihkoli poslovnih stikih z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji oziroma Intereuropo. Pisec članka ni nikoli preverjal resničnosti navedb, ki jih je zapisal v člankih, pri pooblaščenih predstavnikih Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo ali Republiškega štaba za teritorialno obrambo
Republiški sekretariat za ljudsko obrambo Republike Slovenije meni torej, da so z objavo navedenih dveh člankov v tedniku Delo Plus podani vsi elementi kaznivega dejanja, saj članek vsebuje neresnična dejstva, ki škodijo dobremu imenu oškodovanca, to je Teritorialni obrambi Republike Slovenije oziroma Republiškemu sekretariatu za ljudsko obrambo Republike Slovenije. Poleg tega je objava neresničnih navedb v omenjenih člankih piovzročila tudi afero mednarodnih razsežnosti, ki škodi ugledu Republike Slovenije, sodelovanju Slovenije z Italijo in zamejskim organizacijam Slovencev v Italiji.
Nerazvitost Vzhoda že skrbi Evropo in ves razviti Zahod
Vzhod potrebuje izdatno pomoč - na zadnjem vrhu dvanajsterice v Rimu so odkrito navajali, da so potrebne domala »reke denarja«; Zahod je nasičen s problemi te ali one vrste, grozi pa mu tudi gospodarska recesija, pa čeprav ne bo, kakor kaže, huda; Jug sveta pa je danes v še slabšem stanju kot je bil denimo pred desetimi leti. Tako rekoč organiziranih možnosti razvoja sploh nima in bi v vsakem primeru potreboval za komaj zaznaven napredek kar nekaj desetletij.
Pri tem se pojavljajo novi problemi kot posledica sicer dragocenih političnih in družbenih premikov na evropskem Vzhodu. Gospodarstveniki, sociologi in politiki opozarjajo na »veliko migracijo« z Vzhoda, ki je bržčas pred durmi! Nekateri vedo napovedati, da se utegne v dveh letih pojaviti v zahodni Evropi, ali pa na drugih tako rekoč razvitih celinah, kar okrog 20 milijonov ljudi, novih prebivalcev, ki jim bo težko poskrbeti vsaj zasilno sistemacijo. Zlasti gospodarstveniki v zvezi s tem opozarjajo, da naj bi Zahod pohitel s pripravami za naložbe v vzhodni Evropi, saj bodo samo z njimi ublažili emigracijski val: seveda pa je trenutno najbolj žgoče vprašanje prehrambena pomoč.
Ameriška vlada je bržčas začela pripravljati analizo o tem, katere naložbe bi prišle prvenstveno v poštev. Podobno analizo domnevno pripravljajo tudi v gospodarskem svetu Organizacije združenih narodov. Dileme so v tem, da je dobršen del obstoječe industrije v vzhodni Evropi (vštevši Sovjetsko zvezo) tehnološko zastarel in da proces privatizacije, tudi če bi šli množično v to, bi potreboval nekaj let, da bi lahko pripomogel k izboljšanju standarda. Zato prevladuje mnenje, sodeč po ocenah organov Združenih narodov, naj bi skušali s tujo finančno pomočjo razmahniti tako rekoč srednjo, se pravi v glavnem predelovalno industrijo, še pred tem pa naj bi skušali popraviti stanje v prometnicah, ki je domala porazno.
V vsakem primeru bo Evropska skupnost (pa tudi svetovna) v kratkem številčno »bogatejša«, kajpak s kopico novih problemov. Sociologi so različnega mnenja,- Albert Morin pravi, da težave bodo začasne in da bo sledilo obdobje blagostanja. John Powell pa sodi, da gremo v »zapletene čase«, ki jim je težko predvideti kraj. Pri vseh pa velja ugotovitev, da je napočil čas za korenite spremembe »svetovne razsežnosti«.
Res je, da naš planet navsezadnje ni majhen, da je na njem, zlasti v zaostalih predelih, še veliko prostora in možnosti; z določenih vidikov
pa začenja biti pretesen. Možnosti dejansko so, v glavnem pa niso uresničljive čez noč. Danes je na svetu 5 milijard ljudi, od katerih pa jih 3,5 milijarde, ali nad 75 odstotkov, živi v tako imenovanih državah v razvoju. Statistiki Združenih narodov zatrjujejo, da bomo ob koncu stoletja, pa čeprav bi stopnja naraščanja prebivalstva bila nekolo nižja, imeli 6,2 milijarde ljudi, četrt stoletja pozneje pa že več kot 8 milijard. Sredi prihodnjega stoletja naj bi se na Zemlji gnetlo blizu 10 milijard ljudi.
Problemi razvoja se križajo s problemi obstoja. Danes v bistvu ni več mogoče pričakovati, da bi s kakim velepoteznim planom, kakršen je bil na primer Marshallov načrt po drugi svetovni vojni, lahko globalno rešili žgoče probleme preživljanja in napredka. Takega načrta ne bo moč izdelati ne za Vzhod, še manj pa za Jug, dasi-ravno o sledjem govorimo že več desetletij. Parafrazirajoč lahko rečemo, da smo vsak dan bolj zemljini ujetniki. Vklenjeni smo v njene možnosti, ki so, vendar jih ne znamo, nočemo ali pa ne moremo izkoristiti.
Kot izredno akutno vprašanje zadnje čase prodira domala po vsem svetu ekologija; ekološko so razmere že sila nevarne. Dovolj je omeniti, da ne bi šli predaleč, pa čeprav je podatkov na pretek, da so na primer gozdovi v dobršnem delu srednje Evrope (predvsem v Češkoslovaški) uničeni za več kot 90 odstotkov. Planet je vse bolj nasičen z negativnimi naravnimi, pa tudi siceršnjimi pojavi. Problem je, med drugim, kje zakopati jedrsko orožje zdaj, ko smo se resno pričeli razoroževati; problem je, kam z jedrskimi in drugimi nevarnimi odpadki nasploh.
Potreben je tako rekoč nov prostor; seveda ne za to, da bi vanj odmetavali odpadke, marveč za to, da bi si z njim pomagali pri nadaljnjem razvoju. Vesolje nam je k sreči odprto. Pri prodoru njegove skrivnosti nismo še niti na začetku; vesoljske postaje, sateliti, TV postaje in drugi dosežki predstavljajo šele latentne možnosti. V vesoljski tehnologiji smo še na ravni grobih raziskav. Toda kadre imamo, tako rekoč tehničnega potenciala tudi ni malo. Potrebe, da se še odločneje odpremo v vesolje pa so neodložne in sicel iz dveh vidikov: da se z njim še pobliže seznanimo ter zato, da začnemo z njegovo pomočjo reševati tudi naše zemeljske probleme. Znanstveniki se vse bolj ogrevajo za idejo, da bi svet lahko pričel združevati napore za polet na Mars-
MIRO KOCJAN
Predsednik predsedstva Slovenije včeraj na obisku v Benečiji
Milan Kučan: »Temeljno merilo demokracije je odnos do manjšin«
Postopna rešitev prostorske stiske italijanskih šol v Sloveniji
ČEDAD — Predsednik predsed-stva Republike Slovenije Milan Kučan se je včeraj mudil v Furla-niji-Julijski krajini. Najprej je obi-skal podružnico Kmečke banke iz Gorice v Krminu, sprejel ga je uato krminski župan Alido Am-urosio in se nato v dopoldanskih Urah v Čedadu srečal s predstavniki zadruge Dom, ki izdaja istoimenski katoliški petnajstdnevik ju nato še obiskal prostore tednika Novi Matajur.
V podružnici Kmečke goriške uanke v Krminu sta predsednika Kučana sprejela predsednik Ksa-Verij Leban in direktor podružni-Ce Mariano Roner. V sproščenem jn prijateljskem vzdušju je stekla beseda o delovanju tega denarnemu zavoda, o vlogi sorodnih organizacij v Italiji in o odnosu, ki jih le'le imajo z matico.
. Predsednik Slovenije je za tem Uhel krajši obisk pri krminskem zUpanu Ambrosiu. Prvi občan Kr-jnina ga je seznanil s stanjem na tern predelu Beneške Slovenije in Pri tem gostu izrazil željo, da bi se ^Premeni! status obmejnega pre-hoda Neblo-Plešivo. Predsednik Kučan je soglašal s tem predlo-9°m in zagotovil, da je za dosego te9a cilja z jugoslovanske strani Ugotovljeno vse, da bi se pač ta ^njni prehod iz lokalnega spre-nrenil v mednarpodnega. O tem je Predsednik Kučan že govoril na ječanju z italijanskim zunanjim •Urnistrom De Michelisom na nedavni otvoritvi italijanskega konzulata v Ljubljani. Gostitelja je lUdi na kratko seznanil s potekom sprememb v Sloveniji in poudaril, j a te spremembe ne bodo vpliva-®ua spremembe odnosov med so-ednjima deželama. Krminski žu-Puu pa je izreco podčrtal skrb obeske uprave za usodo Sloven-de^’ ^ živijo v tem predelu naše
Na sedežu zadruge Dom, ki iz-?aia istoimenski petnajstdnevnik, Je uglednega gosta, ob prisotnosti
drugih članov zadruge in zaslužnih duhovnikov, ki so veliko prispevali za rast narodne zavesti Beneških Slovencev, pozdravil Božo Zuanella, tudi v imenu laikov, ki so vključeni v to zadrugo. Zuanella je poudaril, kako je predsednik predsedstva Slovenije s tem obiskom pokazal, da ima pri srcu usodo Benečije, obenem pa pribil, da tudi v Benečiji z velikim zanimanjem sledijo dogajanju v Sloveniji, kjer je v zadnjem letu prišlo do zgodovinskih sprememb. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo te spremembe vplivale tudi na razvoj Beneških Slovencev. Poudaril je nato, kako ima zadruga Dom dobre stike tako z italijanskimi, kot z jugoslovanskimi oblastmi. Želi biti most med narodnostnima skupnostima, ohranjevati identiteto in izročilo, ki so jim ga pustili predniki. Ob tem seveda pričakuje podporo tako slovenskih, kot italijanskih oblasti.
S svoje strani je predsednik predsedstva Slovenije izrazil za-
dovoljstvo za to povabilo v Beneško Slovenijo in zaželel dobro delo v novem letu vsem tistim, ki delujejo v teh slovenskih občinah tega predela. Gostom se je zahvalil za vse to, kar so naredili za dobrobit slovenskega življa. Obenem pa je dodal, da bi to njihovo delo lahko obrodilo boljše rezultate, če bi italijanske oblasti imele več razumevanja do Slovencev in njihove problematike. »Za Slovence ne zahtevamo ničesar več, kot smo pripravljeni priznati in nudimo drugim manjšinam v Sloveniji,« je pristavil Milan Kučan in dodal, da so v Sloveniji manjšinam zagotovili mnogo več kot v Italiji. To pa ne pomeni, da bi zahtevali repro-citeto, je odločno poudaril in se vprašal, zakaj italijanske oblasti delajo razliko, glede zaščite, med tržaško, goriško in videmsko pokrajino oziroma Benečijo.
Predsednik Milan Kučan je nato gostitelje podrobneje seznanil s spremembami v Sloveniji, pri čemer je poudaril, da bo slovenska republika lažje postavljala zahte-
ve italijanskim oblastem, če se bo uveljavila kot ugledna in spoštovana demokratična država in pokazala, da odnos med ljudmi sloni na človekovih pravicah.
Odločno je poudaril, da je temeljno merilo demokracije v tem, kakšen je njen odnos do manjšin.
Spregovoril je tudi o plebiscitu in njegovem izidu, pri čemer je pribil, da Slovenija ni želela uveljavljati svojih pravic na škodo drugih jugoslovanskih narodov.
Beneškim Slovencem, ki so ga včeraj sprejeli — na obisku sta ga spremljala generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj in šef predsednikovega kabineta Marjan Šiftar — je prinesel tudi pozdrave predsednika izvršnega sveta Lojzeta Peterleta. Predsednika Kučana je spremljal tudi predsednik pokrajinskega odbora SKGZ iz videmske pokrajine Viljem Černo, ki je na sedežu Novega Matajurja poudaril, kako obiski tako uglednih osebnosti dajejo moč Beneškim Slovencem, da še naprej delajo in si prizadevajo za svoj obstoj. Pogovora na sedežu zadruge Dom v Ul. Monastero Maggiore se je poleg ostalih gostov udeležil tudi predsednik SKGZ Klavdij Palčič, pozneje, na sedežu Novega Matajurja tudi predsednica SSO Marija Ferletič.
Med svojim obiskom v Čedadu se je predsednik Milan Kučan tudi podrobno seznanil z delom in vlogo, ki jo ima tednik Novi Matajur v teh krajih. Glavni urednik Jole Namor mu je ob prisotnosti prizadevnega kolektiva v glavnih obrisih prikazala delo in napore trijezičnega tednika, ki je pravi most med narodnostnima skupnostima v teh dolinah in ki načrtuje, da bi se z uredniško politiko še bolj ukoreninil v tamkajšnji živelj.
ALEKSANDER SIRK
Foto: Davorin Križmančič
Milan Kučan je obiskal tudi uredništvo Novega Matajurja
Novo koledarsko leto se za pripadnike italijanske skupnosti v Izoli, Kopru in Piranu začenja v pričakovanju postopnega urejanja prostorske problematike njenih ustanov. Najhuje je predvsem v osnovnih in srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom, kjer so pred časom še lahko zadovoljevali potrebam pouka v razredih z manjšim številom učencev. Vpis pa se že daljše obdobje, vztrajno povečuje, z njim pa prostorska stiska. Marsikje so prisiljeni seliti omare iz učilnic in na njihovo mesto postavljali mize in stole za učence. Skoraj povsod so šole brez dvorišč ali drugih površin, kjer bi učenci na prostem počakali začetek pouka ali preživeli šolski odmor.
Svoje težave so v italijanski skupnosti predvsem v minulem letu večkrat predstavili različnim gostom slovenske oblasti. Zaradi velikega števila potreb so se tudi v obalni samoupravni narodnostni skupnosti, naslednici SIS za kulturo in prosveto pripadnikov italijanske narodnosti, dogovorili za vrstni red naložb. Takšen seznam je bil potreben tudi zaradi preprostega dejstva, da je v vsaki teh narodnostnih naložb slovenskega republika udeležena s polovico celotne investicije.
Dogovorili so se, da gre prednost gradnji nove gimnazije z italijanskim učnim jezikom v Piranu. Nekaj nad 60 dijakov in 12 njihovih učiteljev se stiska v podstrešnih prostorih stare mestne hiše pod skupno streho z osnovno šolo. Upajo, da se bodo že do prihodnjega šolskega leta lahko preselili v novo šolo v tako imenovanem portoroškem šolskem okolišu. Na približno tisočih kvadratnih metrih bi naredili specializirane učilnice za okrog sto dijakov, medtem ko bi za šolsko prehrano in telovadbo izrabili že obstoječe zmogljivosti tamkajšnjih šol. Skorajšnji začetek novogradnje napovedujejo tako v občini, kot v republiki. Po obisku in pogovoru s slovenskim šolskim ministrom Vencljem pa imajo v Piranu tudi njegovo zagotovilo.
Za piransko gimnazijo bi naj prišla vrsta na osnovno šolo z italijanskim jezikom v Izoli. Čeprav majhno in nefunkcionalno so že nekajkrat popravljali in krpali, vložili vanjo veliko denarja. Zdaj ugotavljajo, da tako ne bo šlo v nedogled in razmišljajo o novi šoli, v kateri bi naj prostor dobili tudi predšolska vzgoja in varstvo otrok italijanske skupnosti v tej obalni občini.
Srednja šola v Izoli je resda nova, vendar že premajhna in bi potrebovala še dokaj učilnic. Na koncu, čeprav ne najmanj problematična, je piranska osnovna šola.
Pričakovati je tudi celovito prenovo in ureditev prostorov Skupnosti Italijanov v Kopru, enako velik zalogaj bodo dela v izolski Manziolijevi palači, za kar je namenjen tudi del italijanskega denarja po meddržavnem sporazumu Mikulič-Goria. V isti paket italijanske pomoči Jugoslaviji oziroma italijanski skupnosti v njenem prostoru sodita tudi posodobitev reške tiskarne Edit in ustanovitev valilnice podjetij BIC Koper - skupaj 18 milijard lir.
MIRJAM MUŽENIČ
Izseljenci o avdicijah
s ^"EUAD — Napovedane avdicije, ki uvod v nadaljnje, delo ožjega odbo-senatne ustavne komisije o zakon-r *u osnutkih za zaščito slovenske na-odnostne skupnosti, so na Videm-*6In že izzvale nekaj polemik. Včeraj . Je s polemično noto oglasila Zveza lj°^enskih izseljencev iz Furlanije-Ju-
^ svojem sporočilu Zveza izselje: v. ki med drugim ni dobila pozi' a avdicije, ki bodo prihodnji teden n med drugim poudarja, da je ec slovenska organizacija v videms 1 krajini, ki jo je Dežela F-JK prizn ha osnovi zakona 51 iz leta 1980.
dri2*623, ki združuie 2-500 slovenskih da- Sicer raztresenih po svetu ven-Vp zainteresiranih za prihodnost Slo-hCev' noče, da bi kdo nastopal na t hmijah v njenem imenu, še najmanj k° imenovana »društva Slovencev 'nemške pokrajine«. Zveza izseljen-v pa tudi noče biti soudeležena v Fincu, tako imenovanih »prizadetih tank«. S tega vidika je po oceni Zve-. izseljencev neiformiranost države Jhdno huda, saj so bile povabljeni na dicije nereprezentativni ljudje ali rukture, ki obstajajo zgolj na papirju.
Zveza izseljencev je zato poslala se-, atni komisiji pismeno poročilo, ki je 0 sestavljeno — piše v komunikeju s ha osnovi demokratičnega soočanja hstimi, ki so danes večina slovenske-”a prebivalstva v videmski pokrajini.
Spoma cenzura na Radiu Rijeka
REKA — Do kam seže svoboda kritike na Hrvaškem? O tem problemu poroča v svoji zadnji številki reški Novi list, ki navaja primer urednice Verdane Rudan. Novinarka je bila suspendirana in dodeljena drugi službi, ker si je v svoji humoristični rubriki privoščila hrvaško himno in predsednika Franja Tudjmana.
Po poročanju Novega lista so za novo leto po šestmesečni prekinitvi na Radiu Rijeka obnovili satirično odajo S primorske poneštrice. Glavni urednik reške postaje Davor Travas je dnevniku pojasnil, da je dal dovoljenje za obnovitev oddaje pod pogojem, da ne bi v Poneštrici obravnavali vprašanja suverenosti hrvaške. Vedra-na Rudan pa naj bi si kljub temu privoščila državno himno, v kateri naj bi zamenjala nekaj kitic, in predsednika Tudjmana. Zaradi tega naj bi jo suspendiral, češ da je urednica s svojim ravnanjem »žalila simbole Hrvaške«.
Proti temu ukrepu je protestirali uredništvo Poneštrice, ki se je pismeno obrnilo na ministra za informiranje Milovana Sibla in se pritožilo zoper »krajevne direktorje, ki hočejo biti bolj papeški od papeža«. Ostri so bili tudi reški prenovitelji, ki so na tiskovni konferenci menili, da je bila suspenzija dejanje proti demokratičnemu ustroju hrvaške družbe. Po oceni Stranke demokratičnih sprememb je obtožba proti novinarki veliko hujša o tega, kar je morebiti zagrešila.
Kaže, da se bodo za odvoz smeti dogovorili s specializiranim avstrijskim podjetjem
Piran se uči snage pri Avstrijcih
PIRAN — Bodo Avstrijci naučili Pirančane in prebivalce drugih obmorskih krajev čistoče? To bi se lahko vprašali, po odločitvi, ki so jo sprejeli v piranskem podjetju Okolje, da se povežejo z avstrijsko firmo Roth-Saubermacher iz Graza in poiščejo takšno ali drugačno rešitev. S tem podjetjem lahko ustanovijo mešano podjetje, lahko mu prepustijo celotno dejavnost, ali pa od njega prevzamejo tehnologijo. Pirančani ne bi bili prvi v Sloveniji, saj z omenjenim avstrijskim podjetjem sodeluje že nekaj slovenskih občin.
Bistvo tega sodelovanja je v popolni zamenjavi kontejnerjev (smetnjakov) in v prehodu na reciklažo - oziroma sortiranje odpadkov. V piranski občini imajo zdaj nekaj čez 3400 kovinskih smetnjakov, ki so se izkazali kot neprimerni. Povzročajo precej hrupa, težko jih je čistiti, ker se na notranji grobi površini lepi nesnaga, ki povzroča smrad. Končno pa takih 80-litrskih smetnjakov v svetu skoraj ne izdelujejo več. Po svoje pa je še sreča, da so piranski smetnjaki tako dotrajali in jih je v vsakem primeru treba nadomestiti.
Še ta mesec se nameravajo v Okolju dogovoriti z avstrijskim podjetjem, da bi od 1. aprila letos za šest mesecev poizkusno prevzeli odvoz smeti. Če bi bili obe strani zadovoljni, bi se dogovorili še za daljše obdobje. Avstrijci so že naredili analizo odpadkov in med drugim ugotovili, da na primer mečejo v piranski občini kar precej hrane stran. V lucijskih smetnjakih so našli kar 52,2 odstotka bioloških odpadkov (takih, iz katerih bi lahko pridelovali rodovitno prst). V piranskih smetnjakih je kar 16,3 odstotka papirja, 6,6 odstotka stekla, več kot 6 odtotkov plastike. Izračuni kažejo, da bi z ustreznim sortiranjem smeti ostalo samo 40 odstotkov smeti za klasičen odpad. To pa pomeni, da bi bistveno podaljšali življenjsko dobo obstoječega odpada -namesto zdajšnjih 7 do 10 let, bi ga lahko uporabljali 15 do 20 let. To pa za občino pomeni velik prihranek. Seveda bi morali zato urediti primerno urejeno kompostarno, predvsem pa bi morali postaviti skoraj štiri krat več primernih
plastičnih smetnjakov. Tako naj bi na vsakih 30 prebivalcev postavili smetnjak za papir, za vsakih 60 prebivalcev posodo za zbiranje stekla, poleg tega pa bi morali imeti še poseben smetnjak za biološke odpadke in potem še navaden smetnjak za vse ostale odpadke. Seveda bi morali hkrati poskrbeti za nevarne odpadke, kajti nemogoče se zdi, da se tega za okolje izredno pomembnega vprašanja v večini slovenskih krajev še niso lotili.
Novi - avstrijski smetnjaki bodo nekoliko večji, iz plastike in na kolesih, tako, da bo z njimi lažje delati, lažje jih čistiti in tudi lepšega videza so. Seveda ne bi bilo dovolj, če bi v piranski občini (na podoben sistem naj bi kmalu šli še v obeh sesednjih občinah) samo vpeljali nov način odvažanja odpadkov. Skoraj ravno toliko pomemben bi moral biti odnos prebivalcev do smeti. Tu bi se mnogi morali šele naučiti reda. V komunalnem podjetju pa bi morali uporabiti prav vsa sredstva, da bi tudi ljudje bistveno spremenili odnos do okolja.
Zdaj je vse odvisno od tega ali se bodo v piranski občini uspeli dogovoriti za primerno ceno. »Tak odvoz ne bi smel biti bistveno dražji,« nam je dejal Anton Kovšča iz Okolja Piran. Tudi zato, ker bo zbiralec odpadkov vendarle prišel do lepih količin surovin (letno menda 1,2 milijona ton papirja, 540 tisoč kg stekla itd.), ki jih bo lahko vnovčil. Seveda pa se zdijo avstrijskemu partnetju odkupne cene teh surovin v Sloveniji smešno nizke. Glede na to da bi z novim sistemom v veliki meri obvarovali okolje in vsaj za silo uredili videz krajev, ki jih zdaj kazijo smetnjaki, bi k takemu projektu nekaj denarja lahko primaknili tudi iz občinskega proračuna.
Ce posel z Avstrijci ne bi uspel (na trenutke se zdijo razlage načrtovane spremembe odvoza smeti za piransko občino prelepe), bi moralo Okolje vseeno še pred poletjem najti drugo podobno rešitev, kajti s smetmi so v piranski občini res kot bi bili še v srednjem veku.
BORIS ŠULIGOJ
Dežela je izbrala Inštitut za morsko biologijo
Podpisali sporazum o monitoraži morja
Uresničitev finančno-za v ar o vatnega centra »off-shore«
Prvi pravi povojni preizkusni kamen za tržaške menežerske sposobnosti
Sedež Laboratorija za morsko biologijo v Brojnici	(Foto Križmančič)
Deželni odbornik za okolje Arman-do Angeli in predsenik konzorcija, ki upravlja Laboratorij morske biologije, Antonio Brambati sta podpisala sporazum, po katerem Dežela poverja raziskovalnemu inštitutu nalogo, da v njenem imenu opravi program za leto 1991 o monitoraži morske vode v obalnem pasu,
Načrt spada v širši sklop obveznosti, ki jih mora tudi Furlanija-Julijska krajina izpolniti po ukazu ministrstva za trgovsko mornarico. Da bi ustvarili kar se da popolno sliko kvalitete vode Jadranskega morja, so poskrbeli za zbiranje podatkov o spreminjaju njenih sestavin. Podatke zbirajo na ministrstvu za trgovsko mornarico, prejemajo pa jih od številnih inštitutov, ki razpolagajo s potrebnimi inštrumenti za
specifične tehnično-znanstvene preglede.
Za našo deželo bo to nalogo kril Laboratorij za morsko biologijo, ki bo svoje enoletno delo za .ministrstvo osredotočilo na zbiranju podatkov v zvezi z analizo morske vode in na morebitne vplive na morski ekosistem, s cvetenjem alg ter z gojenjem školjk.
Analize bodo izvajali sezonsko, vsakih petnajst dni pa bodo zbirali podatke o evtrofizaciji morske vode. Od oktobra do maja bodo morsko vodo analizirali enkrat mesečno. Pri tem se bodo posluževali izključno površinske vode, o kateri bodo ugotavljali temperaturo, slanost, prozornost in barvo, poleg tega pa še njeno kislino ter izmerili količine nekaterih točno določenih snovi, ki so lahko raztopljene v njej.
»Za promocijo in razvoj finančne dejavnosti Avstrije, srednjeevropskih in balkanskih držav in Sovjetske zveze ter za njihovo postopno integracijo z mednarodnimi finančnimi tržišči je ustanovljen Center za finančne in zavarovalne storitve, v katerem delujejo podružnice, predstavništva ali povezane družbe kreditnih ustanov, posredniških in zastopniških družb, zavarovalnih zavodov ali družb ter finančnih družb, ki zbirajo sklade na mednarodnih tržiščih in jih nato uporabljajo izključno zunaj italijanskega državnega ozemlja. V tem Centru delujejo tudi inozemske družbe za posredovanje in za pomoč mednarodni trgovini. V njem najdejo nadalje mesto tržišče za emisijo in kompenzacijo kreditnih pisem, borza za terminsko trgovanje z blagom in borza za valutiranje, določanje tarif in pogajanja o zavarovalnih tveganjih v državah evropskega vzhoda in v Sovjetski zvezi. Subjekti, ki delujejo v Centru pa zaradi narave dejavnosti, ki jih v njem opravljajo, niso obravnavani kot stalno bivajoči v Italiji, zaradi česar so oproščeni dobrega dela italijanskih davčnih obvez, podvrženi pa so predpisom za prevencijo in represijo pojavov organiziranega kriminala in reciklaže denarja nezakonitega izvora«. Skrčen citat je iz prvega odstavka 3. člena tako imenovanega zakona za obmejna območja, ki nosi natančnejši naslov »Norme za razvoj ekonomskih dejavnosti in mednarodne kooperacije dežele Furlanije-Julijske krajine, pokrajine Belluno in sosednjih območij«, zadeva pa prav za Trst najpomembnešo točko o tako imenovanem finančnem »off-shoru«. V vsakdanjem žargonu se je namreč uveljavil angleški izraz, ki preprosto pomeni, da neka dejavnost (v našem
primeru finančne in zavarovalne narave) poteka zunaj omejitev davčne, finančne in bančne zakonodaje države, v kateri se tak center nahaja.
Omenjeni člen še predvideva, da bodo na tržaški in beneški borzi poleg avstrijskega šilinga kotirane tudi glavne vzhodnoevropske valute, povrhu pa predpisuje, da bo Center za finančne in zavarovalne storitve vodil 12-članski odbor, v katerem bodo predstavniki ministrstev za zunanje zadeve, zaklad, finance, industrijo in zunanjo trgovino, zavoda Banca d lta-lia, Dežele FJK, tržaške Trgovinske zbornice in Avtonomne pristaniške ustanove, pridružili pa se jim bodo še trije izvedenci za mednarodno trgovino in finance, od katerih bo enega določila krajevna zbornica, ostala dva -izmed katerih bodo izbrali predsednika - pa predsedstvo rimske vlade.
Takoj ko je bil zakon 18. decembra lani dokončno odobren, so se v italijanskem tisku pojavili naslovi, ki so prihodnost našega mesta primerjali z »davčnimi raji« v Karibskem morju, na Bermudskem otočju, v Dublinu ali na bližnji Malti. Drugi so govorili o »mali Švici«, sam »oče« tržaškega off-shora sen. Andreatta pa je izjavil, da bo imel Trst veliko več kot Švica, saj bodo zavarovalne, finančne ali bančne družbe na svoje dobičke plačale samo 50 odstotkov davka ILOR, oproščene pa bodo tako davka IRPEG kot nadomestnih dajatev na obresti depozitov. Skratka, Andreatta je potrdil, da se bo Trst lahko mirno primerjal s Karibi, Dublinom in Singapurjem, če... In že smo pri bistvu problema. Še tako rožnat zakonski normativ namreč ni čarobna palica, kar pomeni, da bo za njegovo polno realizacijo potrebno ogromnega dela. Andreattov »če« se
Italijani iz Istre in Dalmacije pri tržaških in goriških socialistih
Vprašanja italijanske skupnosti pred aprilskim ljudskim štetjem
Včeraj so se sestali člani tržaške in goriške pokrajinske sekcije PSI, ki so imeli v gosteh delegacijo Gibanja za kostituanto Italijanov v Istri in Dalmaciji. Socialiste so med drugimi zastopali senator Agnelli, deželni odbornik Carbone, tržaški pokrajinski tajniki Perelli ter njegov goriški kolega Pini, delegacijo Italijanov iz Istre in Dalmacije pa je vodil Rovinjčan Antonio Borme.
Tržaški sestanek sledi številnim podobnim srečanjem, ki so se vrstila v Sloveniji in na Hrvaškem. V bistvu gre za priprave na aprilsko preštevanje Italijanov, ki živijo v Istri in v Dalmaciji, čeprav je kratkoročni načrt Gibanja za kostituanto sestava - do konca meseca - ustanovne skupščine nove organizacije, ki naj bi nadomestila že obstoječo Unijo Italijanov Istre in Reke. Pripadniki italijanske narodnostne skupnosti si namreč prizadevajo, da bi dvignili kvaliteto svojega zastopništva na politični, gospodarski in kulturni ravni. Italijani iz Istre in Dalmacije bi radi obenem pokazali, da niso nikakršna drugorazredna socialna enota, pač pa pomemben člen družbe, v kateri živijo.
Z zastopniki tržaške in goriške PSI so se domenili za vrsto političnih ciljev, ki naj bi jih dosegli tudi s pomočjo italijanskih oblasti. V glavnem gre za vprašanja, ki zadevajo zaščito itali-
janske narodnostne skupnosti, ob tem pa je PSI izjavila, da bi morala Jugoslavija, kljub trenutnim notranjim težavam, upoštevati »evropsko« rešitev problema. Če je namreč Jugoslavija izrazila željo, da bi se vključila v širšo evropsko stvarnost, potem naj skuša tudi vprašanje zaščite etničnih manjšin rešiti v tem duhu. PŠI je tudi nakazala nekaj morebitnih postavk, o katerih bi po mnenju socialistov kazalo razmisliti. Med temi je tudi možnost dvojnega državljanjstva za Italijane, ki živijo v sosednji državi, večanje finančnih naložb za razvoj gospodarske dejanosti v Istri in Dalmaciji ter večje izkoriščanje delovanja italijanske skupnosti na šolskem in kulturnem področju. Senator Agnelli se je obvezal, da bo o zahtevah Italijanov, ki živijo v Istri in Dalmaciji, spregovoril zunanjemu ministru De Mic-helisu.
■ Mestni jamstveni odbor sporoča, da bo mogoče podpisati peticijo za izvedbo ljudskega posvetovanja o skladiščih Monteshella in družbe Sea Stock danes popoldne med 15.30 in 19.30 na Borznem trgu, jutri pa pred stadionom Grezar in pred športno palačo istočasno z nogometno tekmo Triestina-Udinese in košarkarskim srečanjem Stefanel-Clear Cantu.
Decembra prvi pripravljalni sestanki
Že spomladi v Trstu nov center zavoda ICE
Spomladi bi moral v Trstu začeti z delovanjem nov center zavoda za zunanjo trgovino ICE, ki bo pristojen za vse severovzhodno območje. Napoved o odprtju tega centra je sicer stara že nekaj mesecev, saj je prišla iz ust predsednika ICE Marcella Inghilesija na nekem posvetu v Pordenonu, kjer je tudi povedal, da bodo v tržaški center pritegnili izvedence iz ministrskih in diplomatskih krogov.
Gospodarski, še posebno podjetniški in obrtniški krogi v naši deželi seveda z velikim zanimanjem pričakujejo odprtje centra ICE, ki bo nedvomno veliko pripomogel k blagovni menjavi med Italijo in državami evropskega vzhoda, tako na tehnični kot na finančni ravni. Glavni cilj zavoda ICE pa je ta, da bi z ustanovitvijo tržaškega centra dosegel večji red v sedanji zunanjetrgovinski ureditvi. Na tem področju namreč danes deluje veliko število podjetij, od katerih so mnoga z območja treh Benečij, vendar je to delovanje zelo neusklajeno, zaradi česar se pogosto dogaja, da si podjetja na vzhodnoevropskih tržiščih med seboj konkurirajo. Do te nezdrave konkurence pa največkrat prihaja zaradi tako imenovane lotizacije različnega izvora.
Da bo do ustanovitve centra ICE v Trstu prišlo v najkrajšem času pa priča tudi dejstvo, da je že sredi preteklega decembra prišlo v naše mesto kar 90 funkcionarjev tega zunanjetrgovinskega zavoda, ki so imeli več sestankov s predstavniki deželne uprave, krajevne Trgovinske zbornice in s tržaškimi zunanjetrgovinskimi podjetniki.
nanaša na pogoje, ki jih bo znal Trst oziroma vsa dežela pripraviti za učinkovito delovanje Centra za finančne in zavarovalne storitve in ki jih danes še zdaleč ni: od delovanja telekomunikacijskih in prometnih povezav (na letališču v Ronkah pristane npr. danes samo nekaj letal dnevno), do primernih nočitvenih struktur, tehničnih služb, birokratkih poenostavitev, znanja jezikov (zlasti slovanskih) itd.
Pravo delo se torej šele začenja in zavedati se je treba, da se bo moral tokrat Trst nasloniti na lastne sile, ne da bi kot običajno čakal na »pomoč« iz Rima. Nasprotno, Rima in Italije se bo moral izogibati, v smislu, da si bo moral iskati evropske partnerje. V teoriji ne bi smelo biti večjih težav za pritegnitev evropskih bank, zavarovalnic in finančnih družb, saj se je zanimanje za Trst oziroma za njegove nove možnosti v mednarodnih finančnih krogih izredno povečalo.
Drugo poglavje pa se odpre v trenutku, ko »potipamo« krajevni utrip. Občutek je, da se razen častne izjeme, Trgovinske zbornice, v Trstu ni še nihče zganil. Dežela je naredila svoje, ko je v proračun za triletje 1991-93 vključila 190 milijard lir, od česar je za tržaški finačno-zavarovalni center določila začetno vsoto 65 milijard. Ko bo zakon objavljen v Uradnem listu (predvidoma sredi tega meseca), pa se bo takoj lotila priprave deželnega izvajalnega zakona. In to je tudi vse.
Kot častno izjemo smo navedli Trgovinsko zbornico, in prav na njeno pobudo se bo 19. januarja sestala skupina izvedencev, s katerimi je zbornica začela sodelovati že pred odobritvijo zakona, pri oblikovanju dokončnega zakonskega besedila. Njihova naloga bo pregledati doslej prejete ponudbe za umestitev dejavnosti v novem Centru, poskrbeti za njegovo reklami-ziranje in v dogovoru z zakladnim ministrstvom oblikovati osnutek pravilnika za delovanje Centra, kar pomeni, da bo skupina v bistvu pripravila pogoje za delo bodočega 12-članskega vodstvenega odbora. Povrhu pa bo delovna skupina sodelovala tudi pri izdelavi vsedržavnih izvajalnih predpisov zakona za obmejna območja, ki bi morali biti nared v prihodnjem mesecu. Prav te dni sta predsednika zbornice in pristaniške ustanove našla tudi prostor za začasni sedež bodočega Centra, medtem ko bo treba za dokončno ureditev tega vprašanja počakati na zeleno luč za projekt Polis (če bodo tržaške politične zdrahe to končno omogočile), da bi lahko uskladili oba načrta, ki bosta tako usodno (seveda v pozitivnem smislu) posegla na tržaško pristaniško območje oziroma v njegove prostocarinske cone.
Za uresničitev tega izjemnega projekta pa seveda ne bo dovolj samo prizadevnost tistih, ki bodo neposredno sodelovali pri ustanavljanju Centra za finančne in zavarovalne storitve, pač pa bo potrebna tudi velika solidarnost in enotnost krajevnih političnih, upravnih in ekonomskih sil, brez katere bo zakon za obmejna območja tvegal, da ostane le mrtva črka.
V. B.
Dragu Petarosu viteško priznanje ob 60-letnici orglanja v cerkvi
Na sinočni žalni seji za politikom in kulturnim delavcem Dušanom Hreščakom
Neuklonljivemu Slovencu v slovo
Le nekaj dni pred božičnimi prazniki je bil Drago Petaros, Borštan, pevovodja, prosvetni delavec, predvsem pa orglar deležen izjemnega priznanja za zasluge v dolgoletni požrtvovalnosti pri utrjevanju vaškega verskega življenja. Po posredovanju borštanskega župnika Alberta Miklavca ga je namreč Apostolski sedež imenoval za viteza sv. Silvestra. S tem je Petaros prejel odlikovanje viteškega redu, ki ga Sveta Stolica namenja predvsem posameznikom za izjemne dosežke na verskem področju. Ugledni »Eguitem Or-dinis Sancti Silvestri« je Petarosu v imenu papeža Janeza Pavla II slavnostno.izročil tržaški škof Lovrenc Bello-mi za 60-letno orglanje v cerkvi.
Kot navdušen in glasbeno nadarjen vaški fant se je Drago Petaros v 16. letu starosti že učil klavir na Opčinah pri dirigentu, skladatelju in orglarju Stanetu Maliču, ki je med drugim še pred vojno učil tudi petje v pravoslavni cerkvi. Ob igranju se je mladi Petaros seznanjal tudi s harmonijo, po približno letu dni študija pa je 4. novembra 1930 v domači cerkvi v Borštu že prvič igral pri niaši hvaležnici. Zaradi čedalje hujših družbeno-političnih, pa tudi gospodarskih razmer - nastopila je namreč doba najostrejšega fašističnega preganjanja - je Petaros sam dalje izpopolnjeval svojo glasbeno izobrazbo. Z veseljem in vdanostjo se je posvetil tudi dirigiranju vaškega pevskega zbora Slovenec. Obenem je skrbel za dobro cerkveno petje, v vsem tem času pa seveda ni zanemarjal orglanja predvsem med bogoslužjem ob
zapovedanih praznikih. Po drugi svetovni vojni, med katero se je slovenska pesem zatekla med varnejše cerkvene zidove, je Petaros vodil bodisi cerkveni kot prosvetni zbor v Borštu in Zabrežcu (tedaj sta se namreč skupini razcepili), dolga leta je bil mentor ricmanjskega pevskega zbora, kot dirigent pa je stopil tudi pred dolinske pevce. Z željo, da bi petja ne obeleževalo svetovnonazorsko ali politično prepričanje, se je z zbori dolga leta predstavljal na reviji ZCPZ in na Primorski poje. Ob praznovanju svojega 70. rojstnega dne je Drago Petaros sicer zapustil zborovodsko dejavnost, še danes pa z vnemo orgla v boštanski cerkvi in uči te glasbene veščine svoje številne vnuke, (dam)
| pismo uredništvu
Še eno mnenje o JLA
Cenjeno uredništvo Vsem tistim Slovencem, ki se - s pesmijo ali peresom - postavljajo na stran JLA, bi od neštetih vprašanjih, ki se mi porajajo, postavil eno samo. Zakaj jih ne moti potujčevanje, ki ga je JLA izvedla s prepovedjo slovenščine kot poveljevalnega jezika (kar je bila v nekdanji slovenski partizanski vojski), moti pa jih (kakor tudi mene) potujčevanje, ki prihaja s strani te ali one italijanske institucije?
Drago Bajc
Slovo od Dušana Hreščaka, vsestransko angažiranega borca za pravice Slovencev, se je sklenilo sinoči v Gregorčičevi dvorani na žalni seji, ki so jo odprli otožni akordi žalne koračnice. Pa vendar je prav glasba nudila prisotnim možnost, da so se s spominom še enkrat vrnili k pokojniku in se strnili ob žalujoči družini.
Na žalni seji sta spregovorila odgovorni urednik Primorskega dnevnika Vojmir Tavčar ter predsednik Glasbe-
ne matice Adrijan Semen, obema pa je prisluhnilo veliko ljudi. Poleg bivših borcev, Dušanovih prijateljev in strankarskih tovarišev, se je poklonil spominu pokojnika tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan.
Odgovorni urednik našega dnevnika je v svojem posegu obudil spomin na Hreščaka, ki je bil v njegovi zavesti predvsem »odgovorni urednik Pri-
morskega dnevnika v težkih povojnih časih, ko je bila potrebna drugačna politična in profesionalna angažiranost pri vodenju takega časopisa, kot je bil tedanji Primorski dnevnik«. »Pred očmi se počasi odvija film tedanjih dni,« je nadaljeval Vojmir Tavčar, »tedanjega dogajanja, pouličnih fašističnih manifestacij, ostrih časopisnih napadov italijanskih nacionalističnih krogov, ki so videli v prisotnosti Slovenca v tržaškem občinskem odboru skrunitev slabo tolmačenega italijan-stva Trsta.«
Predsednik Glasbene matice Adrijan Semen pa je spomnil predvsem na Dušana Hreščaka v vlogi neutrudnega kulturnega delavca. Hreščakovo ime je bilo vezano na delovanje SSG in seveda GM, kjer je kot predsednik poskrbel za vrsto pomembnih pobud, kot je bila na primer uvedba abonmajskih koncertnih prireditev. V njegovi zavesti je veljalo prepričanje, da je prav kultura najbolj učinkovita vrsta obrambe pred asimilacijo, je poudaril Semen.
Zato je bila njegova predanost slovenskemu narodu dokaj razčlenjena, saj je politične boje, ki prav gotovo niso bili lahki, spajal z doslednim podpiranjem in širjenjem slovenske kulturne zavesti. Njemu in njegovemu neuklonljivemu ponosu Slovenca so se poklonili vsi, ki so svoj hvaležni spomin vpisali tudi v žalno knjigo.
Na sliki (foto Magajna): posnetek s sinočnje žalne seje v Gregorčičevi dvorani.
Politični in upravni položaj v devinsko-nabrežinski občini je še vedno zelo zmeden in nejasen
Predlog družbe Fintour še bolj zamešal štrene
V devinsko-nabrežinskem občinskem ^vetu se je tudi včeraj pozno v noč nada-‘jevala razprava o konvenciji za turistič-ni razvoj Sesljanskega zaliva. V debato je precej nepričakovano vključila tudi družba Fintour, lastnica Zaliva, ki je pokazala pripravljenost, da spremeni vsebi-do konvencije, a šele po njeni odobritvi ln ko bo občinska uprava izdala dovolje-dja za gradnje v Sesljanu. To stališče t-ardarellijeve družbe so zagovarjali demokristjani in socialisti, katerim se naj-?0lj mudi za odobritev tega dokumenta. Načelnik PSI Di Giorgio je povedal, da J? Craxijeva stranka direktno posegla pri pdžbi^ Fintour in dobila jamstva, da bo a družba v bodoče vzela resno v pretres dekatere popravke.
Slovenska skupnost je ta dogodek označila kot paradoks, saj prav PSI in kk), katerima se najbolj mudi za odobri-ev te konvencije, sedaj govorita o nujnosti nekaterih popravkov in dopolnil, komunisti in zeleni so bili mnenja, da bi no treba spričo pisma Cardarellijeve družbe takoj prekiniti razpravo, ob vzdr-adju SSk pa je večina ta predlog zavrni-a' Socialisti so potezo Fintoura ocenili ot dokaz dobre volje za skupno reševanje problemov.
SSk je mnenja, da župan Locchi prav-Prav ni več v stanju voditi občinskih riJ lli sPrič° dogodkov skrajni čas, a odstopi. Brezigar, ki je formalno še eano podžupan, je zavrnil vse obtožbe Pana in predstavnikov KD ter PSI, ki str	da skušata on in njegova
; ianka, potem ko sta ga vneto zagovar-Se9]'- set^ai dejansko blokirati načrt za še r tnjT° sPloh ne odgovarja resnici, je nkel Brezigar, kot priča paradoks, da gov ' 0^e tista, ki med razpravo edin ?a Pripombe v zvezi s konvenci-nj', Prihajajo s strani zelenih in komu-ov d'/ Locchi vodi upravo, ki je dejanji dr več, zganja vik in krik zaradi Ses-kršif S tern i53 hode le prikrivati grobo stavr V uPrPvnega sporazuma, ki jo pred-cah ^ dokument o dvojezičnih izkazni-■ je poudaril Brezigar. urs°ve3a olja na ogenj je v jutranjih tisk n	sam Locchi, ki je v ostrem
ia ^„Vnern sporočilu dejal, da vsa situaci-da i6 rnei* na farso in znova obtožil SSk, ki s vbrala P°t grobe obstrukcije. Tisti, in 0 kršili sporazum, niso demokristjani ocialisti, ampak SSk, ki se sedaj spre-
neveda okro^ vprašanja Sesljana. Župan je polemično napadel tudi komuniste in zelene, češ da skušajo izkoristiti nejasno politično situacijo.
Oglasili so se tudi zeleni, ki pravijo, da se med to krizo govori o vsem, najmanj pa o vsebini konvencije za Sesljan in o podrejenem odnosu, ki ga tudi ta uprava kaže do lastnikov Zaliva. Zelena lista ocenjuje kot pozitivno dejstvo, da so Brezigar in somišljeniki po bojkotu prejšnjih sej končno znova prišli v sejno dvorano in se vključili v debato o tem pomembnem načrtu, (st)
Na sliki (foto Križmančič): pogled na Sesljanski zaliv.
Iz dneva v dan resnejša nevarnost razpusta sveta in predčasnih vohtev
V Nabrežini bo ne glede na razplet dogajanj v zvezi s konvencijo o Ses-Ijanskem zalivu v vsakem primeru zelo težko ne samo obnoviti dosedanjo koalicijo KD-SSk-PSI, ampak sploh postaviti na noge kakršnokoli drugo politično zavezništvo. Občinskega odbora že par tednov ni več, odnosi med strankami pa so verjetno dosegli najnižjo stopnjo v povojni zgodovini te občine, ki ima vendarle za sabo precej razburkano upravno ter politično življenje. Položaj je vsekakor skrajno napet in zapleten, perspektive za izhod iz sedanje slepe ulice pa zelo meglene, tako da si z vse večjimi koraki utira pot nevarnost razpusta občinskega sveta in predčasnih volitev. Trenutno pa še ni jasno, ali bo župan Locchi v primeru odobritve konvencije o Sesljanju sploh odstopil ali pa bo vztrajal pri koaliciji KD-PSI, ki bi imela za sabo podporo le polovice občinskega sveta. Poglejmo, kako posamezne politične sile ocenjujejo dogajanja in kako si zamišljajo politično bodočnost občinske uprave.
Slovenska skupnost, ki je že z velikimi težavami podprla izvolitev prvega župana italijanske narodnosti, je mnenja, da je Locchi s svojim pismom o vprašanju osebnih izkaznic kršil ne samo upravni sporazum KD-SSk-PSI, ampak tudi zadal hud udarec doseženi stopnji sožitja med Italijani in Slovenci. Pokazal je, da hoče biti župan samo enega dela občinske skupnosti, zato si ne zasluži več zaupanja SSk, po mnenju katere je resnično jabolko spora pismo notranjemu ministru, afera o Sesljanu pa samo posledica te Locchi-jeve nesprejemljive poteze. Sesljan je treba vsekakor po mnenju Brezigarja in somišljenikov povezati s Krasom in
z načrtovanim parkom. SSk torej ne zaupa več temu županu, iz dneva v dan pa se krha tudi zaupanje v novo zavezništvo s KD. Na predbožični tiskovni konferenci je vodstvo občinske sekcije stranke pokazalo pripravljenost za levo koalicijo s KPI in PSI, tudi s socialističnim županom.
Komunisti mislijo, da predstavlja edini izhod iz sedanje slepe ulice levičarska uprava s KD v opoziciji. Glede tega kot kaže ne postavljajo prejudici-alnih zahtev po županu, ampak postavljajo na prvo mesto program. V občinskem svetu so ostro kritizirali župana glede pisma o osebnih izkaznicah, SSk pa očitajo, da je avgusta z izvolitvijo Locchija naredila hudo politično napako, češ da se je preveč podredila zahtevam demokristjanov. Sedaj ta stranka plačuje posledice tiste napačne izbire. Konvencija o Sesljanu po mnenju KPI vsebuje malo ali nič stvarnih jamstev, da bo projekt Cardarellijeve družbe res privilegiral turistično namembnost zaliva, tako da obstaja velika nevarnost njegove divje privatizacije, kar bi imelo pogubne posledice ne samo za nabrežinsko občino, ampak za širše okolje.
Socialisti so Locchijevo pismo ministru Scottiju ocenili kot neprimerno, so pa istočasno mnenja, da je SSk z zahtevo po županovem odstopu ubrala povsem napačno pot. To velja tudi za Sesljan, pri čemer je PSI mnenja, da je SSk naenkrat spremenila svoja dosedanja stališča. V maratonski razpravi o Sesljanu so svetovalci Craxijeve stranke dosledno podpirali župana, iz pokrajinskega vodstva stranke pa je sedaj slišati prve kritične pripombe tudi na račun KD. Tajnik Perelli je v ne-
Sinoči v tržaškem Kulturnem domu na pobudo slovenskih denarnih zavodov
Odličen uspeh tradicionalnega novoletnega koncerta
Tradicionalni novoletni koncert, ki so ga priredili sinoči v Kulturnem domu slovenski denarni zavodi v sodelovanju z Glasbeno matico, je bil dokaz, kako se bogato obrestujejo pobude, v katerih si gospodarski in kulturni delavci podajo roke. Včerajšnji slovesni koncert simfoničnega orkestra Moravske filharmonije iz Olomouca na Češkoslovaškem, ki ga
je vodil dirigent Stanislav Macura, je v polni meri navdušil polnoštevilno občinstvo, med katerim je bil tudi častni gost — predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Pred koncertom je v imenu prirediteljev pozdravil občinstvo predsednik Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini Gvido Zidarič.	(Foto Križmančič)
0 vlogi in pomenu otroških jasli na deželnem seminarju na univerzi
občintu vf^k* univerzi se je včeraj zaključil dvodnevni seminar za operaterje ^aljšeofl1 • otr°šLih jasli v Furlaniji-Julijski krajini. Pravzaprav gre za prvi del krajih n 'zP°Pv°fnjevalnega tečaja, ki se bo s srečanji med operaterji v raznih ki so aSe uežele nadaljeval do aprila. Seminarja se je udeležilo kakih 350 oseb, Ce za aPos ene v raznih otroških jaslih in ki so ob navzočnosti deželne odborni-dia Dp0Cla^no skrbstvo Paoline Lamberti in pod vodstvom koordinatorjev Clau-^fevilnfh^vr *n Marie Terese Bassa Poropat s tržaške univerze razpravljali o Lamberr Vldikih dela 2 otroki v jaslih. V svojem zaključnem posegu je odbornica nam in 'Podarila pomen otroških jasli, ki že danes lahko veliko nudijo druži-terjem n lrok:om; Treba pa jih je še kvantitativno okrepiti ter nuditi tudi opera-Kol nnJerne^e delovne razmere, je dejala predstavnica deželne uprave, srečanj; L- u110’ se bo seminar-tečaj nadaljeval tja do aprila z nadaljnjimi 24 Cordenonsu °d0 V Vidmu' Codroipu, Trstu, Tržiču, Dolini, Ronkah, Huminu in
Določeni datumi pisnih nalog natečaja za učno osebje na slovenskih nižjih srednjih šolah
Sl°Vel?ske šole sporoča, da je datum pisnih nalog rednega natečaja Jcno osebje na slovenskih nižiih ^rinijh
fen 2a IS^ebruarja3!0^6 redne3a natečaja za učitelje na osnovnih šolah je dolo-
Aretirana in obsojena Tržačana ki sta na cesti oropala žensko
Na tržaškem sodišču so včeraj zjutraj po hitrem postopku sodili 35-letne-mu Marinu Piccu in njegovemu mlajšemu pajdašu Elvisu Levacovichu, ki bo 29. januarja imel 24 let. Oba stanujeta v Ulici Petracco 2 in sta stara znanca policije. Tokrat sta pred sodnike stopila v lisicah, ker sta bila obtožena ropa in domnevne kraje motornega kolesa, policija pa ju je zasačila tako rekoč »na delu«.
Predvčerajšnjim okrog 19.30 sta se v Ulici Cherubini pri Valmauri na motornem kolesu približala 52-letni Dalii Sergas, jo vrgla iz ravnotežja in ji pri tem z urnim gibom sunila ročno torbico. Seveda sta se po ropu hitro odpeljala naprej, vendar dva finančna stražnika, ki sta od daleč sledila dogodku, sta nemudoma poklicala policijo.
Policijska izvidnica, ki je na srečo bila v bližini, je kmalu zatem zasledila lopova in ju aretirala. Tako finančna stražnika kot oropana ženska so v njiju prepoznali roparja, ki sta ukradeno torbica še imela pri sebi. Agenti so nadalje ugotovili, da sta evidenčno tablico motornega kolesa pokrila z lepenko, na katero sta napisala izmišljene podatke, in da je nadalje bil motor po vsej verjetnosti ukraden. Preiskava v tem smislu je še v teku.
Predsednik sodišča Frezza je včeraj obsodil Marina Picca na osem mesecev zapora, Levacovicha pa na pet. Ker je Picco povratnik, je sodišče odločilo, da mora kazen prestati v koro-
nejskem zaporu, Levacovich pa bo zaporno kazen lahko preživljal na pogojni svobodi, če si seveda medtem ne bo izmislil kakega drugega podobnega »podviga«.
Umrla je sama ne da bi ji nihče mogel pomagati
Alarm, ki ga je včeraj zjutraj okrog 9. ure sprožila Annamaria Babich, ni mogel več pomagati Orestilli Ulcigrai vd. Valdabasso, ki bi letos praznovala svoj 80. rojstni dan. Gasilci, reševalci Rdečega križa in policijski agenti, ki so vdrli v njeno stanovanje v starem središču Milj, so jo namreč odkrili mrtvo.
Njeno truplo je ležalo takoj za vhodnimi vrati v stanovanje, kjer je priletna upokojenka Orestilla Ulcigrai živela sama. Zadnjič jo je predsinoč-njim videla prav Babicheva, ki je živela v soseščini in ki je imela s pokojnico prav dobre prijateljske odnose. Prav ona je včeraj poklicala reševalce, potem ko je prijateljici zamanj telefonirala, trkanje na vrata pa je ostalo brez odziva.
Na osnovi policijskih izjav gre sklepati, da je pokojnica padla v stanovanju, ne da bi ji nihče mogel takoj in ustrezno pomagati.
davni izjavi rekel, da je treba odgovornosti za nastalo zmedo iskati ne samo pri SSk, ampak tudi pri KD. PSI se vsaj v tej fazi ne namerava odpovedati zavezništvu z demokristjani, je pa že dala vedeti, da odločno nasprotuje predčasnim volitvam. Stranko trenutno bolj skrbi štafeta na Občini Trst in noče, da bi nabrežinska situacija dala povod KD za krizo v tržaških upravah.
Krščanska demokracija je strnila svoje vrste v obrambo Locchija in njegovega pisma za uvedbo enojezičnih osebnih dokumentov. Njeni pokrajinski in občinski voditelji so iz dneva v dan ostrejši do SSk in sami vse manj verjamejo v obnovitev upravnega zavezništva s to stranko. Mnogi signali kažejo, da si demokristjani na tihem želijo predčasnih volitev, nekateri izmed njih pa upajo v "nove odnose" s komunisti. Občinsko sekcijo KD vodi trenutno komisar Luccarini, ki je med najbolj tesnimi sodelavci predsednika deželnega odbora Biasuttija.
Zelena lista je doslej v glavnem posvetila pozornost edinole vprašanju turističnega razvoja v Sesljanu. Glede izkaznic je njen edini svetovalec napadel SSk, zavzel pa se je za ohranitev dosedanjih dvojezičnih dokumentov. Zeleni ne govorijo o novih koalicijah in ni jasno, ali bi sploh stopili ali politično podprli morebitno levičarsko zavezništvo med KPI, PSI in SSk.
S. T.
• Tržaška krajevna zdravstvena enota sporoča, da je od 2. januarja 1991 njen urad za civilne invalide odprt ob ponedeljkih, sredah in ob petkih od 9. do 12. ure. Urad je v Ulici Farneto 3, 3. nadstropje.
t
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi
Romano Daneu
Pogreb bo v ponedeljek, 7. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Anica, hčerki Nadia z Giannijem, Elena s Stojanom, ljubljeni vnuki Gianlu-ca, Irina, David in Daniel, sestre Bruna, Marija in Guerrina ter ostalo sorodstvo.
Prosek, 5. januarja 1991
Žalovanju se pridružujejo Bogdan in Olga, Branko, Silvana in Luka.
Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo Heleni najgloblje sožalje
člani uredništva Primorskega dnevnika ter uprava in uslužbenci ZTT.
Ob težki izgubi Romana Daneua izrekajo svojcem najgloblje sožalje
Nevica, Beti, Robert ter Evgen in Nevia z družinami.
Dragi Romano, za vedno boš ostal v našem spominu
sestra Guerrina, Milko, Sonja, VValter in Jan.
V slovo bratu in stricu
sestra Marija, Dino in Elda z družinama
Ob težki izgubi dragega brata Romana žalujejo sestra Bruna, Nino in Nedjalko.
Žalovanju se pridružujejo Vitto-rio, Ivanka, Štefan in Barbara iz Društvene gostilne Prosek.
V teku je natečaj za vstop v stalež in za habilitacijo
Sindikat slovenske 'šole opozarja, da je v teku redni natečaj na osnovi izpitov in naslovov, za dosego habilitacije in vstop v stalež na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah.
Rok za vložitev prošnje zapade 10. januarja.
Potrebni obrazci in informacije so na razpolago na sedežu SSS, Ul. Carducci 8/II. nadstropje, tel. 370301, ob uradnih urah.
Obdaritev invalidov NOV
Združenje aktivistov in invalidov NOB ter Zadružni center za socialno dejavnost sta tudi ob letošnjih božičnih in novoletnih praznikih poskrbela za obdaritev težkih invalidov NOB in drugače socialno ogroženih članov.. Njuni predstavniki so v ta namen obiskali pri družinah ali v socialnih domovih okrog 60 obdarovancev in jim obenem z darili prinesli tudi izraze solidarnosti in dobrih želja tistih, s katerimi je usoda milejša.
Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem in Zadružni center za socialno dejavnost se toplo zahvaljujeta slovenskim denarnim zavodom na Tržaškem, raznim gospodarskim podjetjem in ustanovam in vsem posameznikom, ki so velikodušno prispevali, da je humana akcija tudi letos zadovoljivo uspela. Obenem jim sporočajo zahvalo tudi vsi obdarovanci. (jk)
Člani SK Brdina zimovali na Rogli
Letos se je SK Brdina podal na Roglo s tekmovalci in rekreativci. Prenočevali so v udobnem hotelu Planja.
Člani kluba so imeli na razpolago raznovrstne usluge: od športne dvorane do drugih športnih objektov (tenis igrišče, bazen, savna, masažni aparati). V hotelu je bila tudi trgovina z oblačili, z jestvinami. Priskrbljeno je bilo tudi za malčke - s sovrstniki so se lahko igrali v otroškem vrtcu.
Zimovanja se je udeležilo nad petdeset članov, ki so se z veliko vnemo spuščali po zasneženih smučiščih. Tekmovalci so po jutranji telovadbi in obilnem zajtrku odšli na treninge ob 9. uri in pridno smučali v veseli družbi do kosila. Potrebna je bila tudi pavza v koči ob toplem kožarčku čaja ali kuhanega vina.
Po obilnem kosilu so lepo vreme in visokogorska smuščiča zvabila tudi najbolj lene smučarje na popoldansko smuko. Ob temi so se vsi, tekmovalci in manj vešči smučarji, vračali v hotel, kjer so se nekateri odpočili, drugi sproščali mišice v bazenu, tretji pa pomerili svoje moči v tenisu. Večere so preživeli v prijetni družbi s kvarta-njem, s plesom in petjem.
Največje breme pri izvedbi uspelega zimovanja je imel odbornik Rado, kateremu so vsi člani hvaležni za potrpežljivost in ustrežljivost.
Želja vseh je, da bi se prihodnje leto udeležilo takega zimovanja še večje število smučarjev. Organizatorji so zadovoljili res vse okuse.
Italijanska noviteta drevi v Contradi
V gledališču Cristallo bo drevi ob
20.30	nova premiera gledališča La Contrada. Kot gost bo tokrat nastopilo milansko gledališče Teatro Filodram-matici z italijansko noviteto Luigija Lunarija "Tre sulTaltalena" (Trije na gugalnici). V predstavi nastopajo Antonio Guidi, Riccardo Pradella, Gianni Ouillico in Margareta von Kraus. Delo je režiral Angelo Poli. Ponovitve se bodo vrstile do nedelje, 13. januarja.
Osnovna situacija komedije je, da se trije meščani znajdejo blokirani v nekem stanovanju zaradi alarma (vzrok ostane neznan). Neprijeten položaj ujetosti stopnjuje napetost, dokler se nekomu ne zazdi, da so pred pragom smrti. Seveda reagira vsak junak po svoje, reakcije pa sprožijo vrsto komičnih prizorov.
Kot je nenavadna snov komedije, tako je nenavadna tudi njena geneza. Lunari (rojen v Milanu leta 1934) je namreč napisal komedijo oziroma prva tri dejanja v sedmih dnevih, potem pa ni znal zaključiti dela. Igro je pokazal prijatelju in dejal, da jo je prevedel iz angleščine. Prijatelj je bil nad delom navdušen, kar je spodbudilo avtorja, da je v eni sami noči napisal konec.
razne prireditve
NEW SWING SINGER OUARTET bo
nastopil v škedenjski cerkvi jutri, 6. januarja, ob 16. uri. Vabljeni.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na novoletni koncert jutri, 6. januarja, ob 17. uri v župnijski dvorani - Baragov dom v Ricmanj ih.
MePZ Primorec-Tabor koleduje danes, 5. t. m. od 14. ure dalje pri Banih in v Trebčah
PRIDI TUDI Tl
na ples v disko
SNZGO
danes, 5. januarja, v športno kulturni center v Zgoniku
gledališča
VERDI
Operna sezona 1990/91
Danes, 5. januarja 1991, ob 20. uri baletna predstava GRAN GALA. red B. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni.
V torek, 15. t. m., ob 20.30 bo na sporedu Machiavellijevo delo LA MAN-DRAGOLA v izvedbi skupine Teatro iz Rima. Režija Roberto Guicciardini. Ponovitve bodo na sporedu do 20. t. m.
LA CONTRADA
Gledališče Cristallo
Danes, 5. t. m., ob 20.30 premieradela Luigija Lunarija TRE SULL’ALTALENA, ki ga predstavlja Teatro Filodrammatici iz Milana. Režija Silvano Piccardi.
Gledališče Ul. Ananian
Na sporedu je kriminalka CHI L’HA VISTA? v izvedbi PARIT Teatra. Predstava je izven abonmaja in bo danes, 5., in jutri, 6. t. m.
Societa dei concerti -Tržaško koncertno društvo
Naslednji koncert bo v ponedeljek, 7. januarja 1991. V gledališču RosSetti bo nastopil OUARTETTO ACCADEMIA.
včeraj - danes
razna obvestila
Sklad "Mitje Čuka" obvešča, da se bodo dejavnosti šiviljskih popravil nadaljevale po praznikih in sicer od 9. januarja dalje vsako sredo od 8.30 do 12.30 na sedežu sklada - Proseška ul. 133
V	Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti 3 v Trstu bodo 7. 1. 1991 ob
20,30	odprli retrospektivno razstavo izbora del 10 slikarskih tednov v Svečah na Koroškem. Razstavljena bodo dela 31 umetnikov iz raznih dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran, med njimi tudi dela slovenskih umetnikov iz zamejstva in matične domovine. Kulturni spored bodo na večeru oblikovali člani društva SPD Kočna iz Sveč. Razstava bo odprta do 28. januarja.
Mladinski dom Boljunec vabi na božični koncert in na nagrajevanje ex tem-pore na božični motiv v prenovljeni bo ljunski cerkvi danes, 5. januarja, ob 20. uri,
Župnija sv. Marije Magdalene v Bazovici priredi v nedeljo na praznik treh kraljev ob 16. uri koncert božičnih pesmi v župnijski cerkvi. Nastopata dekliški zbor "Devin" pod vodstvom Hermana Antoniča in otroški zbor "Ladjica" pod vodstvom Olge Tavčer in Marjane Brati-na-Pahor.
V	ponedeljek, 7. januarja, se prične v občinski knjižnici v Saležu v organizaciji KD Rdeča Zvezda drugi ciklus delavnic ur pravljic namenjen otrokom, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca in 5. razred osnovne šole. Srečanja se bodo vršila vsak ponedeljek od 17. do 17.30 v zgoraj omenjeni knjižnici. Delavnico bosta vodili animatorki ZSKD. Vabljeni vsi otroci.
Danes, SOBOTA, 5. januarja 1991
MILENA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 8.49 - Luna vzide ob 22.38 in zatone ob 10.16.
Jutri, NEDELJA, 6. januarja 1991
TRIJE KRALJI
PLIMOVANJE DANES: ob 0.34 najvišja 41 cm, ob 6.28 najnižja -12 cm, ob 11.37 najvišja 22 cm, ob 18.09 najnižja -55 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1026, rahlo raste, brezvetrje, vlaga 93-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja
9,4	stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Francesco Pirnat, Antonio Migliaro, Michele Gasparutti, Fa-bia Perossa, Massimo Fabbro, Michele Stefanon, Alessandro Aversano, Federico Bartoli, Matteo Russo.
UMRLI SO: 94-letna Anna Basilisco, 89-letna Carolina Kogoj, 48-letni Franco Piccini, 27-letna Ingrid Uva, 77-letni Raf-faele Tarantino, 83-letni Albino Vecchi-et, 43-letna Novella Corsi, 85-letna Rosa Angelini, 77-letna Anastasia Zingrillo, 80-letni Vittorio Kleut, 90-letna Anna Maria Pahor.
OKLICI: zapriseženi stražnik Gian-franco Bonzanini in brezposelna Roberta Bechini, geometer Paolo Del Fabbro in šolnica Elisabetta Berce.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 31. decembra, do sobote, 5. januarja 1991
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delVOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Odhodi in prihodi na deželno letališče v Ronkah
Urnik velja od 3. septembra 1990
Za	Št.		Odhod	Odhod	Prihod
	poleta		avtobusa*	letala	letala
MILAN	AZ 313	dnevno	5.35	7.05	7.55
RIM	AZ 307	dnevno	6.00	7.30	8.40
MUNCHEN	LH 5499	od pon. do sob.	4.45	6.15	7.30
MUNCHEN	LH 5491	od ned. do pet.	13.30	15.00	16.30
RIM	AZ 301	dnevno	10.00	11.30	12.40
MILAN	AZ 315	dnevno	14.00	15.30	16.20
RIM	AZ 311	od pon. do pet.	14.30	16.00	17.10
RIM	AZ 303	dnevno	17.40	19.10	20.20
Iz	Št. poleta		Odhod letala	Prihod letala	Prihod avtobusa*
RIMA	AZ 300	dnevno	9.30	10.40	11.30
MUNCHNA	LH 5490	od ned. do pet.	13.05	14.30	15.20
MUNCHNA	LH 5498	od ned. do pet.	21.25	22.50	23.40
MILANA	AZ 314	dnevno	13.50	14.40	15.30
RIMA	AZ 310	od pon. do pet.	14.00	15.10	16.00
RIMA	AZ 302	dnevno	17.10	18.20	19.10
RIMA	AZ 306	dnevno	20.55	22.05	22.50
MILANA	AZ 312	dnevno	21.40	22.30	23.10
”) Avtobusna proga od terminala pri tržaški železniški postaji do letališča in obratno.
Letalska agencija (Trst, Trg sv. Antona 1):
Splošne letalske storitve ......... tel. (040)68017-630143-65108
Potniške rezervacije............... tel.	(040)61506-61507
Potovanja-križarjenja-počitnice — tel.	(040)61996
Menjalniške storitve .............. tel.	(040)61996
Terminal ne železniški postaji .... tel.	(040)422711
Blagovni ekspedit (iz Trsta)....... tel.	(040)62105
Blagovni ekspedit (iz Ronk)........ tel. (0481)778000 (FAX 474437)
Urnik potniške agencije:
od ponedeljka do	petka............ 8.30-12.30	in	14.30-18.30
ob sobotah......................... zaprto
Urnik urada na železniški postaji:
od ponedeljka do petka............. 5.30-7.00, 8.30-12.00 in 13.30-18.00
ob sobotah......................... zaprto
Urnik blagovnega ekspedita:
od ponedeljka do	petka............ 8.30-12.30	in	14.30-18.30
ob sobotah......................... zaprto
Agencijski uradi so zaprti ob sobotah, nedeljah in praznikih, avtobusni servis je vedno zagotovljen in brezplačen. Ob dnevih, ko so agencijski uradi zaprti, lahko kličete deželno letališče na telefonsko številko (0481)7731.
KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST
obvešča
da bo zaprta danes,
5. januarja
zaradi inventure
koncerti		TRŽAŠKA		prispevki
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled kiparska razstava SLAVKA TIHCA.
Na Gradu sv. Justa (Bastione fiorito)
je do 6. januarja 1991 na ogled razstava MEMORIA DEI LONGOBARDI. Urnik:
10.30-	13.00, 15.00-16.30, ob nedeljah in praznikih 10.30-13.00.
V	Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala do 31. t. m., na ogled pa je ob delavnikih od 9. do 13. ure.
V	Beneški hiši v Miljah (Calle Ober-dan 14) bo do 20. t. m. odprta razstava z naslovom DESCRIPTIO HISTRAE - Trst in Istra v starodavni kartografiji. Urnik: 10.00-12.30, 17.00-20.00, ob praznikih
10.30-	13.00.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je odprta razstava slikarja LIVIA ROSIGNANA. Razstava je na ogled do 11. t. m. s sledečim urnikom: ob delavnikih 10.30-12.30,
17.30-	19.30, ob praznikih 11.00-13.00. Ob ponedeljkih zaprto.
kino
ARISTON - 15.00, 22.30 11 te nel deserte, r. B. Bertolucci, i. D. Winger.
EKCELSIOR - 14.30, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.15 Rocky V., i. Sylvester Stallone.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Vacanze di Natale '90, i. C. De Sica, E. Greggio.
NAZIONALE II - 15.15, 22.15 Tartarug-he Ninja alla riscossa.
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Fantozzi alla riscossa, i. Paolo Villaggio.
NAZIONALE IV - 15.40, 22.15 Stasera a časa di Aliče, r.-i. Carlo Verdone, i. Ornella Muti.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger.
MIGNON - 15.00, 22.15 La storia infini-ta 2.
EDEN - 15.30, 22.00 Zozzerie di una moglie in calore, porn. □ □
CAPITOL - 15.30, 22.10 Ghost - Fantas-
ma, i. P. Swayze.
LUMIERE - 16.00, 22.00 Ritorno al futu-ro III, i. M. J. Fox.
ALCIONE - 16.15, 22.10 Un angelo alla mia tavola., r. J. Campion.
RADIO - Zaprto.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
mali oglasi
PRODAM smučarske čevlje znamke mu-nari št. 41 in san marco št. 42. Tel. 226271.
PRODAM multikultivator ferrari, 12 KM, dizel, s frezo in prikolico. Tel. (0481) 32283.
UNIVERZITETNI študent nudi lekcije iz slovenščine in italijanščine. Tel. 382541.
VAJENKO išče trgovina jestvin v Bo-Ijuncu. Tel. 228114 ali 228729.
OSMICO ima odprto Zvonko Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran.
SMUČARSKE čevlje, bele barve, znamke koflach, štev. 40, rabljene samo 5-krat, ugodno prodam. Tel. 395003 ob urah obedov.
PRODAM dobro vpeljano trgovino s sadjem in zelenjavo. Tel. 228390.
UGODNO prodam avtomobil Alfa Romeo 164 T. spark staro dve leti. Zainteresirani naj telefonirajo na 212163 po 18. uri.
PRODAM nikoli rabljene smučarske čevlje znamke nordika št. 31, smuči rossignol dolge 120 cm, otroške smučarske hlače št. 34 in rokavice. Tel 226687 ob večernih urah
29 LETNI AVTOPREVOZNIK z vozniškim dovoljenjem kat. »D« išče zaposlitev. Interesenti naj pokličejo SDGZ tel. 362692.
PRODAM fiorino v dobrem stanju, prevoženih 10.000 km, možnost izstave fakture, tel. 201127.
Zora 50.000 lir za CPZ Sv. Jernej - Opčine.
Z božičnimi voščili daruje Netka Šker-lavaj 25.000 lir za CPZ Sv. Jernej - Opči-np.
V	spomin na nepozabno sestro Emo Comari daruje sestra Dala z družino
30.000	lir in sestra Juština 30.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
Namesto cvetja na grob Jožeta Bana daruje Ema Križmančič vd. Gregori
30.000	lir za Sklad M. Čuka.
Namesto cvetja na grob Anice Bogateč darujeta Silva in Cveto Ukmar 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Milko Felician in Emo Komar darujeta Lilijana in Sergio Grde-lič 20.000 lir za KD Slavec in 20.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
Ob obletnici smrti dragih staršev Franca in Gizele Žagar daruje hči Marija z družino 30.000 Ur za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na dragega Lavka darujejo vsi Bitežnikovi 50.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuka.
Ob obletnici smrti mame Štefanije in v spomin na Rafaela Grgiča in Antonijo Mahnič-Guštin daruje Karlo Kalc z družino 50.000 lir za KD Kajuh, 50.000, 50.000 lir za padriško cerkev in 50.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Dušana Hreščaka daruje Anita Kavs 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Vilma Fajt daruje 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob bivšega kolege Dušana Hreščaka daruje Lojze Abram
50.000	lir za SPDT.
Namesto cvetja na grob Dušana Hreščaka daruje Boris in Dana Možina
100.000	lir za šolabus slovenske šole v Špetru.
Ob bridki izgubi dragega Lavka Bitežnika darujejo Sonja in Dušan Šain ter Ivo Simonič 100.000 lir za Sklad M. Čuka.
V	spomin na Emo Komar darujeta Dorina in Rosana Komar 50.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
V	počastitev spomina Jožka Sigulina daruje Mladen Flego 50.000 lir za KD I. Grbec.
Namesto cvetja na grob Franc Križ-mančiča darujeta družini Čač in Ražem
30.000	lir za balinarsko sekcijo ŠD Zarja.
Ob 1. obletnici smrti drage mame Ljube Gržinič daruje hčerka J5onja Gržinič-Gašperčič 50.000 lir za etnografski muzej v Skednju, 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade in 50.000 lir za Dobrodelno društvo.
V	spomin na Ano Bresan-Križman in Branka Ravbarja daruje Alojz Škabar (Repen 170) 20.000 lir za Sklad M. Čuka.
V	spomin na drago nono Antonijo Alberti daruje Stojan 50.000 lir za Skupnost družina Opčine in 50.000 lir za FS Stu Ledi.
V	spomin na drago pranono Tonco Derganc vd. Alberti darujeta Manuel in Monika 20.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj, 20.000 lir za FS Stu ledi, 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V isti namen daruje družina Sedmak (Boršt 15) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na drage starše Antonijo in Josipa Albertija daruje hči Marija z družino 40.000 lir za Skupnost družina Opčine, 15.000 lir za FS Stu ledi, 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Borštu-Zabrežcu.
V	spomin na drago ženo, mamo in nono Emo Corbatti-Comari darujejo mož Edvin in sinova Maksimilijan ter Dorjan z družinama 800.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
V	spomin na očeta Ivana daruje Srečko Sedmak z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na brata in sestro Gizelo, ki sc umrli v Ameriki, darujeta Angelo in Valerija Sulčič 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
Ob 27. obletnici smrti Alojza Bukavca darujejo žena Ida in otroci 50.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Nade Briščak darujeta Bruno Škerk in Maks Kralj z družinama 40.000 lir za ŠK Devin.
V	spomin na Karla Furlana daruje Karlo Pirjevec 30.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na dragega moža in očeta Franca Kocijana darujeta Ines in hči Katrin 200.000 lir za MPZ V. Mirk.
Popravek: V spomin na Carlo Carli darujejo Pini, Boži in Marta Canciani 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Darujte za
Slovenski visokošolski sklad
Sergij Tončič
menjalnica				3. 1. 1991	
	FIXING	BANKOVCI	TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVCI
TUJE VALUTE			 MILAN	TRST		MILAN	TRST
Ameriški dolar .		 1124,55	1100,—	Japonski jen 		8,434	8,20
Nemška marka .			752,95	745. -	Švicarski frank		888,15	875.—
Francoski frank		 221,30	■ 218.—	Avstrijski šiling		107,045	105,50
Holandski florint ...	667,77		660. -	Norveška krona		192,15	187,—
Belgijski frank			36,517	35,50	Švedska krona		200,75	197,—
Funt šterling ..		 2188,15	2140,—	Portugalski eskudo .	8,435	7,—
Irski šterling ..		 2006,20	1980,—	Španska peseta 		11,834	11,—
Danska krona .			195,63	192.—	Avstralski dolar		874,—	800,—
Grška drahma .		 7,165	6,50	Jugoslov. dinar 		—	70,—
Kanadski dolar			972,55	900,-	ECU		1547,75	"
					
Z Mozartom opolnoči
Zaradi dvestoletnice smrti bo Mozartove glasbe letos toliko, da bo res pravi čudež, če se je ne bomo naveličali. Zato pa se moramo zahvaliti izključno geniju, ki nam je zapustil teko enkratno in obsežno dediščino. Med italijanskimi mrežami se bo prva oddolžila salzburškemu glasbeniku RAI 2, ki mu poklanja ponedeljkove opolnočne oddaje do konca maja. Roman Vlad bo iz tedna v teden izpopolnjeval portret Amadeusa človeka in glasbenika z izbiranjem znanih in manj znanih Mozartovih skladb, odlomkov iz oper, simionij in koncertov, komornih in nabožnih del iz nadvse bogatega opusa. Seveda bo to priložnost, da se bo na malem ekranu zvrstila tudi galerija priznanih dirigentov, kot Karajan, Toscanini, Muti, Bohm, Harnoncourt, Abbado, Sawallisch, Scimone, in uglednih izvajalcev, med njimi Pol-lini, Accardo, Pogorelič in Menuhin. V prvi oddaji (v ponedeljek ob 0.10) bo Leo-nard Bernstein (na sliki med prejemanjem nagrade Via Condotti) dirigiral mojstrski Rekvijem v d-molu, zadnjo skladbo nesmrtnega genija, med pisanjem katerega pa je človeka-avtorja prehitela smrt, da so delo morali dokončati drugi.
sobota 20.30 Italia 1 La pazza storia del mondo (kom.) nedelja 20.30 RAI 3 Duello dl spie (pust.) ponedeljek 20.35 Italia 1 Morte alle calcagna (krim.) torek 21.35 RAI 1 La donna esplosiva (kom.) torek 23.00 Telefriuli Moonlighting (dram.) sreda 20.30 Odeon TV Ladre e contente (kom.) četrtek 20.30 TMC
Attimo per attimo (kom.) petek 20.35 Italia 1 II mistero del lago scuro (pust.)
glasba___________________________
sobota 9.55 RAI 3
Pergolesijev oratorij Smrt sv. Jožefa nedelja 23.00 Rete 4 Savvallisch dirigira Haydna torek 23.25 TMC Ray Charles and B. B. King
šport______________________________
sobota 11.50 TMC, 11.55 RAI 3 Moški smuk sobota 12.55 RAI 3 Vaterpolo: Italija-Nemčija nedelja 9.45 RAI 3 Vaterpolo: Italija-Nova Zelandija nedelja 10.50 TMC, 10.55 RAI 3 Moški superveleslalom nedelja 11.50 TMC Ženski smuk
ned, pon, tor, sre, pet 11.25 RAI 3 SP v plavanju sreda 6.55 RAI 3 Skoki v vodo sreda 9.55 in 13.00 RAI 3 Ženski slalom četrtek 21.00 Italia 1 Nogomet: Juventus '85-Juventus '90 četrtek 23.30 RAI 2 Košarka: Bayer-Scavolini
ali
ponedeljek 23.05 TV Slovenija 1 400 let slovenske glasbe torek 22.15 RAI 2 Preteklost in prihodnost KPI


ITALIJANSKE TV
RAI 1
RAI 2
7.00 Film: Sherlock Holmes alle cor-se (krim., ZDA 1937, i. Arthur Wonther)
8.25	Tečaj španščine in nemščine
8.55 Dok. oddaja: Drugi obraz
9.25	TV film: La guerra dei colori
11.00	Sobotni sejem
11.55 Vreme in kratke vesti
12.05 Sobotni sejem (2. del)
12.25	Rubrika: Check-up, nato loto
13.30	Dnevnik in rubrika Prizma
14.30	Igra: Toto-TV Radiocorriere
14.35 Sobotni šport: altletika
15.30	Film: Musiča, maestro! (anim., ZDA 1946, prod. Walt Disney, 1. del)
17.00	Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino
18.00	Kratke vesti in žrebanje lota
18.10 Rubrika o zdravju in lepoti
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Variete: Fantastico '90, vmes (23.00) dnevnik
0.20 Nočni dnevnik
0.40 Film: Lili (kom., ZDA 1953, r. Charles Walters, i. Leslie Caron)
7.00 Risanke
7.55 Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji dnevnik
10.05 Izobraževalna oddaja: II far da se
10.35 Nanizanki: Lassie, 11.05 L'arca del dottor Bayer
12.00	Variete: Ricomincio da due
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Športna rubrika: Dribbling (vodita Gianfranco de Laurentis in Antonella Clerici)
14.00	Ricomincio da due (2. del)
15.40	TV napoved in žrebanje lota
16.00	Izobraž. oddaja: Caramella 2
16.30	Rotosport: odbojka Terme Acire-ale-Ceramiche Agrigento in košarka Banco-Telemarket
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: La stangata (kom., ZDA 1973, r. George Roy Hill, i. Paul Newman, Robert Redford)
22.40	Nanizanka: Villa Arzilla
23.15	Nočni dnevnik in vreme
23.30	Film: II gruppo (dram., ZDA 1966, r. Sidney Lumet, i. Candice Bergen)
MREŽE
RAI 3__________________________
9.55 Koncerti RAI 3: Festival Giugno barocco - Pergolesijev oratorij Smrt sv. Jožefa v sodobni interpretaciji (Simfonični orkester Scarlatti, dir. Marcello Panni)
11.10	Napoved TV sporedov
11.25 Rubrika: Voltapagina
11.55	SP v smučanju: moški smuk (iz G armisch-Partenkirchna)
12.55	SP v vaterpolu: Italija-Nemčija
14.00	Deželne vesti
14.30	Pred 20 leti
15.00	Rugby: Benetton-Pastajolly
16.45	Magazine RAI 3
18.30	SP v plavanju
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Tednik o kulturi: On Off
20.30	Film: Lo sgualo 4 - La vendetta (srh., ZDA 1987, r. Joseph Sar-gent, i. Lorraine Gary, Lance Guest)
22.05 Aktualnosti: Harem
23.10	Nočni dnevnik
23.50 Film: Chi ce c'e (kom., It. 1987, r-i. Piero Natoli, i. Luisa Maneri)
Nasveti in še kaj za družinsko gospodarstvo
Danes se na RAI 1 vrača že sedma izvedba Sobotnega sejma (od 11. ure dalje). Informativni tednik, ki ga ureja in vodi Luisa Rivelli (na sliki), je v prvi vrsti posvečen državljanu kot potrošniku. V tem smislu temelji oddaja na obravnavi tematskih sklopov, kot so varčevanje, investicije, davki, socialno skrbstvo, gospodinjstvo, zdravje, nakupi in prosti čas. Strokovnjaki - sicer stalni gostje v studiu - pa bodo na razpolago tudi TV gledalcem (po tel. 081/639000).
■ ZASEBNE TV
POSTAJE
CANALE 5_____________
8.00 Nanizanka: La fami-glia Brady
8.30 Film: Jerry 8 3/4 (kom., ZDA 1964, r-i. J.Lewis, i. John Carradine)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kviz: II pranzo e servi-to (vodi C. Lippi)
12.45 Rubrika: Čara TV
13.30	Kviza: Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Film: Al tuo ritorno (dram., ZDA 1944, r. VVilliam Dieterle, i. GingerRogers)
17.00	Dok.: ArcadiNoe
18.00	Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.25 Varieteja: Striscia la notizia, 20.40 Sabato al circo
22.30	Umetnostno drsanje Nutrasweet Challen-ge of Champions
24.00	Predstavitev spomladanskih TV sporedov
0.35 Variete: Bellezze sulla neve (pon.)
2.35 Striscia la notizia
RETE 4______________
8.00 Nanizanki: Hotel, 9.00 La časa nella prateria
10.00	Nadaljevanka: La mia piccola solitudine
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.35 Nadaljevanki: Sentie-ri, 14.30 La donna del mistero
16.30	Aktualno: A časa con Grecia
17.30	Posvečeno Veronici Castro
18.00	Nad.: Febbre d’amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.35 Aktualno: Linea conti-nua
19.45 Nad.: Marilena
20.30	Aktualno: Linea conti-nua (2. del)
23.05 Film: Ma papa ti man-da sola? (kom., ZDA 1972, r. Peter Bogdano-vich, i. Barbra Strei-sand, Ryan 0'Neal) 1.05 Nanizanki: Arabe-sque, 2.05 Detective per amore
ITALIA 1____________
7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 7.50 Risana filma: Tulipano nero, 9.00 La leggenda di Robin Hood
10.05 Film: Vip mio fratello superuomo (anim., It. 1968, r. Bruno Bozzet-to)
12.00	Predstavitev spomladanskih TV sporedov
12.30	Nanizanka: Tale padre tale figlio
13.00	Variete: Sette per uno
13.30	Rubrika: Calciomania
14.30	Glasba: TopVenti
15.30	Dok.: Antartica
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Cri Cri
18.35 Variete: Natale in časa
Gabibbo
20.00	Risanke
20.30	Film: La pazza storia del mondo (kom., ZDA 1981, r-i. Mel Brooks)
22.20 Harlem Globetrotters 23.25 Šport: Pariz-Dakar 23.55 Nanizanke: La banda dei sette, 1.00 II giustiziere della strada, 2.00 Lady Blue
ODEON_______________
8.30 Nanizanke: T.H.E. Cat, 9.30 Le spie, 10.30 Cap-tain Nice
13.00	Film: American Nitro (pust., ZDA 1983, r. Bill Kimberlin, i. Don Prudhomme)
14.15 Nan.: Captain Power
14.45 Nadaljevanka: Signo-re e padrone
15.30	Film: Passioni d'amore (dram., 1983, r. Arman-do De Guzman, i. Cha-ro Santos)
18.00	Nanizanka: Doc Elliot
19.00	Filmi in risanke
20.00	Dok.: Diario di soldati
20.30	Film: Alba selvaggia (dram., ZDA 1985, r. Simon Nuchtern, i. George Kennedy, Karen Black)
22.30	Nanizanka: Casalingo Superpiu
23.00	Film: Scusi, lei cono-sce il sesso? (dok., It. 1968, r. Vittorio De Sis-ti, i. Gianni Paulone, Mirella Pamphili)
TMC_________________
8.30 Risanke: Snack 11.10 Snežni planet 11.50 SP v smučanju: moški smuk (iz Garmisch-Partenkirchna)
13.00	Rubrika o motorjih 13.45 Šport show
17.15 Film: I Lloyds di Lon-dra (dram., ZDA 1936, r. Henry King, i. Ma-deleine Carroll, Tyro-ne Power)
19.25 Športna rubrika: High Seven
20.00	Vesti: TMC News 20.30 Film: Lassiter (pust.,
ZDA 1984, r. Roger Yo-ung, i. Tom Selleck, Jane Seymour)
22.20 Film: Volo mortale (dram., ZDA 1977, r. David Lowell Rich, i. Bert Convy)
0.10 Film: Per unbradi gloda (dram., ZDA 1971, r. B. McEveety, i. Peter Falk, Tom Bosley)
TELEFRIULI_________
15.00	Roza salon
16.00	Risanke
18.00	Dok.: Črno in belo
19.00	Nan.: Sembra facile
19.30	Večerne vesti
20.00	Športne napovedi
20.30	Posebnosti: Epifania in Friuli
21.00	Nadaljevanka: La citta di Miriam (2. del)
22.00	Nan.: Sembra facile
22.30	Večerne vesti
23.00	Variete: Te lo do io il Brasile!
0.15 Športne napovedi 0.30 Nočne vesti
TELE 4______________
■ SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1________________
8.45	Angleščina za najmlajše
9.00	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.15 Lonček kuhaj, 9.30 Čebelica Maja, 9.55 animirani musical Snežak, 10.20 Zi-gijevo darilo, 10.40 Pravljica o carju Saltanu, 10.55 nanizanka Alf, 11.20 Zgodbe iz školjke
12.25	Slovenska kuhinja z Avseniki
12.40	Cirkus Medrano (pon.)
14.45	Video strani
14.55	Film: Dusty (pust., Avstral. 1982, r. John Richardson)
16.20	Nan.: Družinske vezi (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05 Polfinale jugoslovanskega pokala v košarki: Crvena zvezda-Ele-mes (iz Bečeja)
18.25	Dok.: Divji svet živali (pon.)
18.55	Že veste?, risanka, TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.35	Show Rudija Carrella
22.15	Dnevnik, šport in vreme
22.25	Nočni program Sova, vmes nan. Zlata dekleta in Neučakana pištola ter film Casanova (2. del)
TV Koper______________________
16.00	Otroška oddaja: Lanterna magi-ca, vmes nan. Giorno per giorno
16.25	Dok.: I misteri del mondo
16.50	Nad.: II diario di Sara
18.00	Nanizanka: Justice
18.30	Dokumentarec: Športni festival etničnih manjšin - Kitajska
19.00	TVD Stičišče
19.20	Videoagenda
19.25	Verska rubrika
19.35	Otroška oddaja
20.00	Film: Morte sul Tamigi (Nem. 1972, r. Harold Philippe)
21.30	Nanizanka: Justice
22.15	TVD Novice
TV Slovenija 2________________
16.00	Poskusni satelitski prenosi
19.00	Nanizanka: Mati in sin
19.30	Dnevnik
20.15	Film: Nezvesto tvoja (kom., ZDA 1983, r. Howard Zieff)
21.50	Košarka: Smelt Olimpija-Cibona
22.40	Show Zdravka Čoliča
23.50	Mladinsko SP v hokeju na ledu: Jugoslavija-Sev. Irska (posn.)
■RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila-, 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Veliki uspehi Beatlesov; 9.30 Vraže in čarovnije pri nas; 9.45 Orkestralna glasba; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: Slovenski kvintet trobil; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (6. del); 11.45 Potpuri; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.30 Istrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.50 Mali pevci; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Odprti prostor; 17.40 Jazzovski utrip; 18.00 Božična romanca; 18.40 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Izobraževalna oddaja; 9.15 Sobotna matineja; 10.05 Kulturna panorama;
11.05	Mariborski feljton; 12.10 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Aktualni mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna;
15.00	Kviz o avtomobilih in avtomobilizmu; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Popevka; 15.00 Naše sanje; 16.00 Glasbena srečanja;
17.00	Glasbena oddaja; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Glasba; 19.00 Folk; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
PROTAGONISTI
Črno leto
Za ameriško glasbo je bilo preteklo 1990 res črno leto, ki je ustvarilo v glasbenem vsemirju nezapolnljive praznine.
Na področju klasične glasbe sta umrli dve osebnosti, o katerih je nemogoče govoriti ločeno kljub povsem različnima značajema: živahni in mladostni Leonard Bernstein na eni strani (umrl je v 72. letu starosti) in precej bolj zadržani (18 let starejši) Aaron Copland, vedno in povsod »protagonist«. Bernstein, ki je do zadnjega »ustvarjal« glasbo, je Ameriko naučil, kaj je glasba, Copland je s svojo baletno, orkestralno in komorno glasbo okužil povprečnega Amerikanca s klasiko.
Ljubitelji operne glasbe najbolj žalujejo za izjemno sopranistko Eleanor Steber (umrla je v 76. letu), ki je v newyorškem Metropolitanu nastopala v več kot 33 vlogah in 404 operah. Preteklo leto pa je bilo usodno tudi »božanski« Sarah Vaughan ali Sassy, zadnji kraljici jazza (stara je bila samo 66 let), ki je s svojim temnim in radostnim glasom očarala kar več generacij. Zapustil nas je tudi živahni pevec bogate obrazne in telesne izraznosti, med drugim izvrsten igralec - Sammy Davis jr.
Seznama pa še ni konec. Če sta Bernstein in Copland kraljevala na področju resne glasbe, je bobnar Art Blakey (na sliki) prav tako v zadnjih 40 letih gospodoval na področju jazza. V New Orleansu, v »pregrešnem« Preservation Hallu, kjer sta ozračje napajala hurricane in daiguiri, je ob pozavnistu Louisu Nelsonu botroval rojstvu vrste glasbenih talentov. Latinskoameriška glasba je izgubila svojega kralja rumbe -90-letnega Xavierja Gugata, ki je začel kariero pri samo šestih letih kot violinist.
Prav Art Blakey je v zadnjem intervjuju izrazil občutke vseh umrlih kolegov: »Ljubim vsako glasbo. Za živo bitje ni lepšega občutka, kot ustvariti akord, zvok, priredbo, ki ga zadovoljuje.«
LA STANGATA — The Sting — Sleparija, ZDA 1973.
V soboto, 5. januarja, ob 20.30, na RAI 2.
Filmska komedija. Eden najpopularnejših in gotovo tudi najuspelejših del ameriškega režiserja Georgea Royja Hilla (Butch Cassidy, Klavnica št. 5, itd.) je gotovo uspešnica, ki si je prislužila kar sedem oskarjev: za najboljši film, režijo, zgodbo in scenarij, scenografijo, kostume, montažo in glasbeno priredbo. Prav vse nanizane prvine pridejo do izraza v tej vedri in ironični rekonstrukciji ameriških 30. let. Poleg vsega tega pa velja omeniti še prvovrstni igralski nastop protagonistov Paula Newmana in Roberta Redforda, briljantnih in simpatičnih sleparjev, ki maščujeta zahrbtni umor prijatelja tako, da opeharita morilca, pokvarjenega kralja kriminala Roberta Shawa. Ob prijetni in duhoviti parodiji klasičnega hollywoodskega filma je še posebej prijetna glasbena spremljava, ki obuja stare čase ragtimea in charlestona.

• ITALIJANSKE TV MREŽE
				
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.00
9.25
12.00
12.15
13.00
13.30
14.00
14.20
15.20
16.20
18.10
18.35
19.50
20.40
22.15
24.00
0.20
Film: La fortezza nascosta (dram., Jap. 1985, r. Akira Kuro-sawa, i. Toshiro Mifune, Miša Vehara)
Maša iz Bazilike sv. Petra Nabožna oddaja Zelena linija
Nedeljski tednik: TG Luna Dnevnik
Variete: Domenica in...
Športne vesti Športne vesti Športne vesti
Športni pregled: 90. minuta Domenica in... (zadnji del)
Vreme in dnevnik Mednarodni festival cirkuške umetnosti: Golden Cirkus (vodita Liana Orfei in Daniele Plombi, zadnja oddaja)
Športna nedelja (urednik Tito
vreme
Film: La sfida del samurai (pust., Jap. 1961, r. Akira Kurosawa, i. Toshiro Mifune, Pastuya Nakad-di)
Stagno)
Nočni dnevnik in
7.00 Risanke
7.55 Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Praznični dan (neposredni prenos iz Carrare)
11.05	Srečanje z ruskim cirkusom
12.00	Variete: Fuori onda
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Variete: Ricomihcio da due
17.05	Dokumentarec: Marionete Carla Colle - Gerolamo, Pepelka in maček, kraljestvo pravljice
18.00	Športne rubrike: Studio Stadio -nogomet A lige
19.45	Dnevnik in vreme
20.00	Šport: Domenica sprint
21.05	Nadaljevanka: Beautiful
22.15	Variete: Scrupoli
23.15	Dnevnik - nocoj
23.30	Rubrika o židovski kulturi
24.00	Dokumentarna oddaja: Sodobna vrtna arhitektura
0.30 Miti in osebnosti iz zgodovine glasbe: Rock, pop, jazz 1.05 Nanizanka: Jackie and Mike -Una femminista in crisi
9.45 Vaterpolo: Italija-Nova Zelandija (iz Pertha)
10.55	SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Garmischa)
11.25 SP v plavanju (finale)
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: II cavaliere elettrico (kom., ZDA 1979, r. Sydney Pollack, i. Robert Redford, Jane Fonda)
16.15	Dokumentarna oddaja: Avstralija - Velika puščava
17.15	Film: Hellzapoppin (glas., ZDA 1941, r. Henry Potter, i. Ole Pisen, Martha Raye)
18.35 Rubrika: Domenica gol
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 Deželni šport
20.00	Drobci
20.30	Film: Duello di spie (pust., ZDA 1955, r. John Sturges, i. Cornel Wilde, Michael Wilding)
22.10	Sodobeno vprašanje: Vojna plinov (avtor Mike Rossiter)
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Filmske novosti
23.40 Deželni nogomet
Klovni, akrobati in žonglerji po TV
Ob božičnih in novoletnih praznikih pridejo na svoj račun tudi bolj copatarski ljubitelji cirkuških vragonj, saj se zdi, da se v tem času klovni, artisti in krotilci živali množično preselijo pred televizijske kamere. Med številne tovrstne oddaje spada tudi Golden Cir-cus, ki je pravzaprav mednarodni festival cirkuških umetnosti. Nocoj ob 20.40 bo na sporedu po prvi mreži RAI zadnji del cirkuške revije, ki jo predstavljata Liana Orfei in Daniele Piombi (na sliki).
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Dok.: ArcadiNoe
10.10	Film:	Jerrysssimo!
(kom., ZDA 1969, r. George Marshall, i. Jerry Lewis)
12.00	Varieteja: Anteprima,
12.30	Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.15	Nedelja v kinu
14.35	Film: Straziami ma di baci saziami (kom., It. 1968, r. Dino Risi, i. Nino Manfredi)
17.00	Predstavitev spomladanskih TV sporedov
17.30	Nanizanka: I cingue del 5 piano
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e giusto! 19.45 La mota della fortuna
20.30	Film: Allrnseguimen-to della pietra verde (pust., ZDA 1984, r. Robert Zemeckis, i. Michael Douglas, Kathle-en Turner)
22.35	Predstavitev filma I segreti di Twin Peaks
23.05	TV film: Lina cometa a Los Angeles (kom., ZDA 1987, r. Mel Damski, i. Jack Warden)
1.00	Nanizanki: Starsky & Hutch, 2.00 MacGrou-der & Loud
RETE 4_______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nan.: I Jefferson, 9.00 La časa nella prateria
10.00	Nadaljevanka: La mia piccola solitudine
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
13.30	Variete: Buon pome-riggio
14.00	Nadaljevanka: La don-na del mistero
16.00	Film: Lucy Gallant (kom., ZDA 1955, r. Robert Parrish, i. Charl-ton Heston)
18.05	Portret: Charlton Heston
18.15	Nanizanka: Ribelle
19.35	Aktualno: Linea conti-nua
19.45	Nad.: Marilena
20.30	Nanizanki: Colombo -Play back, 22.00 Kojak - Muori prima che si sveglino
23.00	Koncert v Scali: Wolf-gang Sawallisch dirigira Haydnovo Simfo-mijo št. 104 v D-duru
23.40	Film: La notte che sal-varono Natale (fant., ZDA 1984, r. Jackie Cooper)
1.35	Nan.: Arabesgue
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.00	Film: West and Soda (anim., It. 1965, r. Bruno Bozzetto)
12.00	Nanizanka: Poliziotto a guattro zampe
12.30	Vodič za prvenstvo
13.00	Tednik: Grand Prix
14.10	Film: II gigante buono
(pust., ZDA 1967, r. James Nielson)
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Cri Cri
18.35	Risanke
20.30	Film: Pappa e Ciccia (kom., It. 1982, r. Neri Parenti, i. Lino Banfi, Milly Carlucci, 1. del)
21.30	Rubrika: Pressing
23.00	Variete: Mai dire gol
23.30	Šport: Pariz-Dakar (5. etapa Tumma-Dirkou)
0.05 Film: lo, Beau Geste e la legione straniera t (kom., ZDA 1977, r. Marty Feldman, i. Michael York)
1.50	Nanizanka: Lady Blue
OPEON_______________
7.00	Risanke
13.30	Nan.: Supercarrier
14.30	Film: Sinbad contro i sette saraceni (pust.,
1965,	r. Emimmo Salvi, i. Gordon Mitchell)
16.00	Film: Obiettivo ragaz-ze (kom., It. 1963, r. Mario Mattoli, i. Wal-ter Chiari)
.17.30 Film: Cacciatori di donne (krim., ZDA 1963, r. Roy Rowland, i. Mike Spillane)
19.30	Nanizanka: Houston Knights
20.30	Film: Vado in guerra a far guattrini (dram., Fr.
1966,	r. Claude Ber-nard-Aubert, i. Charles Aznavour)
22.30	Nanizanka: Casalingo superpiu
23.00	Film:	Cagliostro
(dram., 1975, r. Daniele Pettinari, i. Bekim Fehmiu, Curd Jiir-gens)
TMC_________________
8.00	Risanke: Snack
10.50	SP v smučanju: moški superveleslalom, 11.50 ženski smuk (iz Bizaua Mellaua)
12.45	Papežev blagoslov
13.00	Nedelja na TMC
13.15	Film: La piu grande
avventura (pust., ZDA 1939, r. John Ford)
15.30	Glasbena oddaja: Hot House Flowers
16.30	Film: Un'americano alla corte di Re Artu (kom., ZDA 1949, i. Bing Crosby)
18.30	Nanizanka: Automan
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Šport: Galagoal
22.30	Balet: Fire and Ice
23.30	Film: E il cielo e la ter-ra finiranno (dok., ZDA 1981, r. Robert Amram)
1.00	Film: Alba fatale (vestern, ZDA 1943)
TELEFRIULI__________
12.30	Vesti
13.00	Športne napovedi
13.30	Furlanske zgodbe
14.00	Praznično ozračje
19.00	Športne vesti
20.00	Kronika iz parlamenta
20.30	Film: Partita a guattro (kom., ZDA 1933)
22.30	Športne vesti
24.00	Aktualno: Prva stran
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
SLOVENSKE MREZE
TV Slovenija 1________________]
8.25	Otroška matineja: Živ Žav, 9.2D nanizanka Cirkuške živali
9.50	Dok. niz: Zgodovina smeha
10.40	Nanizanka: Mati in sin
11.10	35 let ansambla Štirih kovačev
11.40	Obzorja duha
12.05	Kmetijska oddaja
12.45	Dok.: Triglavski narodni park
13.05	Ona + on (pon.)
13.45	Nad. Alternative 4 (8. del)
15.30	Sova: ponovitev nanizank Zlata Dekleta in Neučakana pištola
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Film: Povabilo na večerjo z umorom (krim., ZDA 1976, r. Robert Moore, i. Alec Guinnes, Truman Capote)
18.40	Risanka, Mernik in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Cvetje v jeseni (zadnji del)
21.00	Informativna oddaja: Dan v Vatikanu
21.30	Zdravo
22.30	Dnevnik, šport in vreme
23.05	Nočni program Sova, vmes nanizanki Spet ti? in Neučakana pištola
TV Koper_____________________
16.00	Otroška oddaja
16.25	Film: Morte sul Tamigi (pon.)
18.00	Video glasba: Tutti frutti (pon.)
19.00	TVD Stičišče in Videoagenda
19.25	Otroška oddaja
20.00	Film: ... e continuavano a fregar-si il milione di dollari (It. 1971, r. Gene Martin, i. G. Lollobrigida)
21.30	Dok.: Nati per vivere
22.00	TVD Novice
TV Slovenija 2_________________
11.30	Ko curlja in kaplja (pon.)
11.50	SP v smučanju: ženski smuk
12.55	Smučarki skoki: novoletna turneja (iz Bischofshoffna)
15.15	SP v plavanju (posn. iz Pertha)
16.15	Športno popoldne, vmes finale jug. pokala v košarki (iz Bečeja)
19.00	Dok.: Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik
20.00	Dok. oddaji: Žival - Človek,
20.50	Strah pred strahom
21.50	Smučarski skoki (posn.)
22.30	SP v smučanju: moški smuk
23.05	Športni pregled in Vutel
• RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu;
9.45	Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Strica moramo rešiti (Janez Povše); 10.45 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Poslušali boste;
13.25	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ona + jaz = oba (S. Verč-B. Kobal); 14.40 V studiu z vami: Igor Tuta; 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati, komentarji in intervjuji; 17.00 Prenosi z naših prireditev;
19.20	Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 9.35 • Preludij;
10.05	Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Aktualno: Primorski dnevnik;
14.35	Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset;
18.30	Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15,	12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6,30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Avtorska popevka;
9.30	Mixage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih 7; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Šport in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Šport; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
R A n / ./ R K I V A L
Ona + jaz = oba
Priznana zamejska humoristično-satirič-na firma »Sergej Verč in Boris Kobal« se spet pojavlja pred svojim zvestim občinstvom: po valovih Radia Trst A predstavlja namreč svoj zadnji avtorski napor. Od danes dalje bo namreč vsako nedeljo, od 14.10 dalje, na sporedu humoristična nadaljevanka s kar se da vabljivim naslovom Ona + jaz = oba.
Gre za slike iz zakonske idilike, kot jo doživljata on, Sergij Kobal, tržaški Slovenec, ki ga igra Boris Kobal, in ona, Apolonija Zagoričnik, Ljubljančanka, v interpretaciji Polone Vetrihove (na sliki). Zanesljivo dvojico igralskih interpretov režijsko vodi Sergej Verč, posamezno nadaljevanje humorističnega niza pa bo doživelo sprotno ponovitev že ob sredah zjutraj (ob 9.15).
Slovenska igralka Polona Vetrih, sicer članica ljubljanske Drame SNG, že drugo sezono žanje uspehe z nastopi v monodrami Alda Nicolaia Blagi pokojniki, dragi možje, ki jo je za oder Male drame režiral Boris Kobal. Z nič manjšim odzivom se že nekaj mesecev - tokrat v okrogli Štihovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma - vrstijo ponovitve gledališkega dela Bernarda Sladea z naslovom Ob letu osorej, za katero je režijo oskrbel prav tako »on« -Boris Kobal.
LA SFIDA DEL SAMURAI — Vojimbo, Japonska 1961.
V nedeljo, 6. januarja, ob 0.20, na RAI 1.
Pustolovski film. Prva državna mreža nam ponuja danes dva čudovita filmska klasika japonskega mojstra Akire Kurosawa. Absurdnost programiranja je vidna v urnikih, ki so ju določili za filme: La fortezza nascosta iz leta 1958 je na sporedu ob 7. uri, La sfida del samurai pa ob 0.20 (!).
Japonski zvezdnik Toshiro Mifune nastopa v obeh zgodbah kot vrli in plemeniti samuraj, ki se znajde sredi raznih konfliktov. Vedno skuša pomagati najšibkejšim, a naposled, ko se mora odločiti za eno od strani, izbere pač po srcu. Za navidez banalnima in skoraj pravljičnima fabulama se v resnici skriva izredna globina, predvsem v tenkočutni analizi psihologije značajev in obravnavanju človeških čustev (poguma, nizkotnosti, plašljivosti, plemenitosti). Izredno slikoviti so med drugim prizori epskih srednjeveških spopadov.
N
VIDEO NOTES
Oddaja:..i,,.,.:.- '.:.:.—
Postaja:...........~---
Ura: . ______________' -
v_______________________
ITALIJANSKE TV MREŽE
i!*ҤE
..i!! |i|||
»iiiiiislisšis?
lllilllll
lllllll
RAI 1_________________________
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Nan.: Gli occhi dei gatti
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Nad.: Mio fratello Jonathan
11.55	Vreme in vesti
12.05	Variete: Piacere Raiuno - iz Ferrare
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Merjasec
14.30	Dokumentarec: Umetniki danes - Marcucci in Venturino
15.00	Ponedeljkov šport
15.30	Otroški variete: L albero azzurro
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Kratke vesti
18.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45	Zaključni koncert Ferrara Musiča 1990 (dir. Claudio Abbado)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: Uimpero del sole (dram., ZDA 1987, r. Števen Spielberg, i. Christian Bale, John Malkovich)
23.15	Dnevnik
23.35	Velike razstave
24.00	Nočni dnevnik
0.20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
RAI 2_________________________|
7.00	Risanke in nanizanka Lassie
8.00	Otroški variete: L albero azzurro
8.30	Nanizanka: Adderly
9.30	Aktualno: Radio anch’io '91
9.50	Rubrika o protestantizmu
10.20	Monografije: Vezuv
10.50	Nadaljevanka: Capitol
11.55	Aktualnosti: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes in Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini
15.35	Film: II traditore di Fort Alamo (vestern, ZDA 1953, r. Budd Bo-etticher, i. Glenn Ford)
17.00	Vesti in Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport, Rock cafe
18.45	Nanizanka: Hunter
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanka: L ispettore Derrick
21.35	Aktualno: Mixer
23.15	Dnevnik - Pegaz in Dosje
24.00	Vreme in horoskop
0.10 Ciklus posvečen Mozartu: Rek-vijem v d-molu K 626 (dir. Leo-nard Bernstein)
RAI 3________________________
11.25	SP v plavanju (finale)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Afrika - Trojna dediščina, Privlačnost različnih življenjskih slogov
15.30	Mali nogomet
16.00	Vaterpolo: Italija-Grčija
16.30	Nogomet: A tutta B (vodi Gianni Vasino)
17.40	Nanizanka: Vita da strega
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	SP v plavanju (iz Pertha)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu,
20.25	Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Film: My Beautiful Laundrette (kom., VB 1985, r. Stephen Fre-ars, i. Daniel Day Lewis, Gordon Warnecke)
0.10 Nočni dnevnik
Prokofjev z izjemnim dnom Abbado-Benigni
Po enkratnem uspehu, ki ga je pred nedavnim v Ferrari doživela premiera, se nam po TV zaslonih (v dveh delih s ponovitvijo) ponuja posnetek glasbene pravljice Sergeja Prokofjeva Peter in volk, ki sta jo ob izvajanju Evropskega komornega orkestra podala toskanski komik Roberto Benigni in dirigent Claudio Abbado (oba na sliki). Pravljico o navihanem Petru bo nocoj (ob 18.45), v torek (ob 10.15 in 18.45) in v sredo (ob 10.15) predvajala prva državna TV mreža.
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE S_____________
8.00	Nanizanka: La fami-glia Brady
8.30	Film: Ouella che avrei doluto sposare (kom., ZDA 1956, r. Douglas Sirk, i. Barbara Stan-wyck)
10.25	Aktualno: Gente co-mune
11.45	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.35 Tris, 13.20 O.K. II prezzo e giusto!,
14.20	11 gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.15	Nanizanka: I Robinson
18.45	Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito
20.15	Aktualno: Radio Lon-dra
20.25	Striscia la notizia
20.40	Film: Fratelli dltalia (kom., It. 1989, r. Neri Parenti, i. Massimo Boldi, Jerry Cala)
22.40	Nan.: Časa Vianello
23.10	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show
1.10	Striscia la notizia
1.25	Radio Londra (pon.)
1.35	Nanizanki: Marcus Welby, 2.35 Operazio-ne ladro
RETE 4_____________
8.30	Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo,
9.30	La mia piccola so-litudine
10.00	Napoved spomladanskih TV sporedov
10.30	Aktualno: A časa con Grecia Colmenares
11.30	Nad.:Topazio
13.05	Nadaljevanke: Ribel-le, 13.45 Sentieri, 14.45 Piccola Cenerentola,
16.15	La valle dei pini,
16.45	General Hospi-tal, 17.15 Febbre d'a-more
18.15	Kviz: Čari genitori
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.35	Aktualno: Linea conti-nua
19.45	Nad.:Marilena
20.30	Nadaljevanka: La don-na del mistero
22.45	Film: Amici come pri-ma (kom., ZDA 1982, r. Norman Jewison, i. Burt Reynolds, Goldie Hawn)
0.55 Film: Il fratelli Corso (pust., ZDA 1984, r-i. Thomas Chong)
ITALIA 1_____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: La famiglia
Addams, 9.00 Luomo da sei milioni di dolla-ri, 10.00 Mannuc, 11.00 Sulle strade della Ca-lifornia, 12.00 T.J. Ho-oker, 13.00 Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz:Urka
15.30	Nanizanke: Compagni di scuola, 16.00 Ma-gnum P.L, 17.00 Simon & Simon, 18.00 Mac-Gyver, 19.00 Tutti al college, 19.30 Časa Ke-aton, 20.00 Cri Cri
20.35	Film: La morte alle calcagna (krim., ZDA 1986, r. Richard Tug-gle, i. Antohony Michael Hall, Jenny Bright)
22.25	Šport: Pariz-Dakar (6. etapa Dirkou-Gossolo-lom)
22.55	Film: Cobra verde (pust., Nem 1987, r. Werner Herzog, i. Klaus Kinski)
1.05	Nanizanka: Kung Fu
ODEON______________
13.00	Dok.: Človek in zemlja
13.30	Risanke
15.00	Nad.: Signore e padro-ne, 16.00 Passiones
17.00	Film: Taxi di notte (glas., It. 1950, r. Car-mine Gallone, i. Beni-amino Gigli)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Capitan Power
20.30	Film: La sguadra spe-ciale delLispettore Sweeney (krim., ZDA 1977, r. David Wickes, i. John Thaw, Dennis Waterman)
22.30	Nanizanka: Casalingo superpiu
23.00	Film: Salome (dram., 1986, r. Claude D’An-
na, i. Jo Champa, Tomas Milian)
TMC_________________
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Alla larga dal mare (kom., ZDA 1957, i. Glenn Ford)
17.00	Rubrika: Ženska TV
18.10	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.15	Neurejeni potopis
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Un tocco di clas-se (kom., VB 1973, i. Melvin Frank, i. Glen-da Jackson, Goerge Segal)
22.30	Variete: Ladies and Gentlemen
23.10	Nočne vesti
23.30	Mednarodniprenos 0.30 Film: Bersaglio umano
(pust., ZDA 1977, r. Henry Neill, i. Vic Morrow)
TELEFRIULI_________
15.00	Roza salon
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: zelena dežela
20.30	Ponedeljkova košarka
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nanizanka: Primus
TELE 4_____________
TV Slovenija 1________________
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke: Aliča v deželi risb, 9.15 Ciciban, dober dan
9.30 Mozaik. Izobraževalna oddaja: Da ne bi bolelo, 10.00 Mladinski pevski festival Celje '85, 10.30 Utrip, 10.45 Zrcalo tedna, 11.00 Mernik
11.15 Video strani
15.30 Video strani
15.30	Sova: ponovitev nanizank Spet ti? in Neučakana pištola
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Mozaik. Zdravo (pon.)
18.30	Spored za otroke in mlade: Radovedni taček - Jezero, 18.45 Čebelica Maja
19.10 Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Komedija: Pokojnik (B. Nušič, r. Aleksandar Mandič)
21.55	Osmi dan
22.45 Dnevnik in vreme
23.05	Dokumentarna oddaja: 400 let slovenske glasbe (1. del)
23.35 Sova, vmes nanizanki Avtošto-par in Neučakana pištola
| TV Koper________________________
16.00	Otroška oddaja
16.30	Film: ... e continuavano a fregar-si il milione di dollari (pon.)
18.00	Dok.: Nati per vivere
18.30	Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja
19.00	TVD Stičišče in Videoagenda 19.25 Otroška oddaja
20.30	Glasbena oddaja: Mednarodno tekmovanje mladih organistov
21.00	Rubrika: Lunedi šport
21.30	Športni dokumentarec
22.00	TVD Novice
22.10 O zamejskem športu: 6. krog
TV Slovenija 2
9.20 SP v smučanju: ženski slalom 15.25 SP v plavanju (posn. iz Pertha)
16.30	SP v smučanju (posnetki)
17.30	Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dok.: Po sledeh napredka 20.55 Športna oddaja: Sedma steza 21.15 Dokumentarni oddaji: Francija v
šansonu, 21.45 Kraj v Evropi 22.00 Yutel in poskusni sat. prenosi
RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Življenje onkraj življenja;
8.40	Valčki in polke; 9.10 Instrumentalni solisti; 9.30 Doživljati umetnost;
9.40	Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Operni repertoar; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (France Bevk, 7. del); 11.45 Glasba; 12.00 Utrip mesta;
12.20	Revija ZCPZ v Kulturnem domu;
12.50	Orkestralna glasba; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Otroški knjižni sejem;
14.30	Naravoslovje malo drugače;
14.50	Evergreeni; 15.30 Južnoameriška foklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladinova svetilka; 17.40 Mladi val: Kinotto; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja;
8.40	Pesmica; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo;
12.10	Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki;
14.40	Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.05 V studiu;
18.05	Pihalne godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan,
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.35	Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna 52; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah;
6.30	Žgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Glasba; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Srečanja; 17.00 Naša glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Zmenek s psihologom (pon.); 20.30 Loža v operi, nato glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Cesarstvo sonca
L IMPERO DEL SOLE — Empire Of The Sun, ZDA 1987
Režija: Števen Spielberg □ Scenarij: Tom Stoppard □ Fotografija: Allen Da-viau □ Scenografija: Norman Reynolds in Harry Cordvvell □ Montaža: Michael Kahn □ Kostumografija: Bob Ringvvood □ Glasba: John Williams □ Igrajo: Christian Bale, John Malkovich, Miranda Richardson, Nigel Havers, Joe Panto-liano, Leslie Philips, Masato Ibu TV premiera v ponedeljek, 7. januarja, ob 20.40, na RAI 1
Dramatični Ulm. Hollywoodski režiser Števen Spielberg (1947) nas je že navadil na svoje uspešne veleprodukcije, tokrat pa gre za posebnost, čeprav je Cesarstvo sonca, posneto po avtobiografskem romanu pisatelja J.C. Ballarda, res značilna holly-woodska veleprodukcija s 15.000 statisti in 300-člansko snemalno ekipo, ki je v 16 tednih snemala na Kitajskem, v Angliji in Španiji. Film je prejel šest nominacij, a niti enega oskarja. Podobno se je primerilo tudi njegovemu drugemu »angažiranemu« filmskemu epu Vijoličasta barva.
Leta 1941 zmagovite japonske čete zasedejo tudi Šangaj, evropsko kolonijo na Kitajskem. Malega Jima Grahama med evakuacijo ločijo od staršev in zaprejo v japonsko koncentracijsko taborišče skupaj z nekaterimi sodržavljani. V bridki nečloveški preizkušnji, v kateri ni prostora za vzajemno pomoč, se mora fantič znajti. Res preživi vojno vihro, pri tem pa neizogibno odraste in njegova naravna nedolžnost se prevesi v preračunljivo brezsrčnost...
Kruti vpogled v travmatični razvoj otroške duševnosti je negativno učinkoval na občinstvo. Spielberg pa je imel srečno roko pri izbiri malega junaka Christiana Balea (med 4.000 kandidati) in njegovih odraslih soigralcev, tako da nam ponovno ponuja ganljivo pravljico (za odrasle).
MY BEAUTIFUL LAUNDRETTE — Moja lepa pralnica, VB 1986.
V ponedeljek, 7. januarja, ob 22.30, na RAI 3.
Filmska komedija. Nekonformistični britanski avtor Stephen Frears (Sam-mie in Rosie gresta skupaj spat in Nevarna razmerja) se je uveljavil pravzaprav s to malo, prisrčno in dokaj razburljivo komedijo. Mladi pripadnik pakistanske skupnosti v Londonu Omar (Gordon Warnecke) se skuša vživeti v angleško večinsko stvarnost. Zato sprejme ponudbo svojega strica, ki ima kar nekaj odprtih računov s pravico in mu ponudi upravljanje stare nerentabilne pralnice. Omar se zelo trudi, da bi pralnica dobro delovala, pri tem mu priskoči na pomoč bivši sošolec Johnny (Daniel D. Lewis), neofašistični punker, ki postane Omarjev ljubezenski partner. Pakistanski priseljenci v Londonu so ostro kritizirali tako režiserja Frearsa kot avtorja scenarija, Pakistanca Hanifa Hureishija, ki sta si drznila upodobiti tako pohujšljivo zgodbo.
/	N
VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja: ____________
Ura:_____:_____________
V_______________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1__________________________
6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Zaključni koncert Ferrara Musiča 1990 (dir. Claudio Abbado)
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Nad.: Mio fratello Jonathan
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Rečni raki
14.30	Italijanska kronika
13.00	V stiku z umetnino
15.30	Otroški variete: Ualbero azzurro
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Nan.: Cose delFaltro mondo 18.45 Koncert Ferrara Musiča 1990
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Aktualno: TG Sette
21.35 Film: La donna esplosiva (kom., ZDA 1985, r. John Hughes, i. An-thony Michael Hall, Kelly Le Brook), vmes (22.40) dnevnik
23.30	Aktualno: O novem filmu Fran-cesce Archibugi Verso sera
24.00	Dnevnik, vreme, iz parlamenta 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.40 Abecedar narave
RAI 2_________________________
7.00 Risanke, nan. in otr. variete
8.30	Nanizanka: Adderly
9.30	Aktualno: Radio anch io '91
10.20 Tečaj španščine in nemščine
10.50 Nadaljevanka: Capitol
11.55 Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes in Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini
15.30	Film: II sottomarino fantasma (krim., ZDA 1950, r. Douglas Sirk, i. Edward Judd)
17.00	Vesti, Parlament, Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10 Casablanca, šport, Rock cafe
18.45	Nanizanka: Hunter
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Noi uomini duri (kom., It. 1987, r. Maurizio Ponzi, i. Renato Pozzetto, Enrico Montesano)
22.15	Preteklost in prihodnost KPI
23.15	Dnevnik - Pegaz in Dosje
24.00	Vreme in horoskop
0.20 Film: Tom Jones (pust., VB 1963, r. Tony Richardson, i. Albert Finney, Susannah York)
[ RAI 3_____________________________
11.25 SP v plavanju (finale, satelitski prenos iz Pertha)
13.30	Dokumentarec: Bolgarski samostani v zgodovini in umetnosti -Mojstri renesanse
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarca: Zdravje v blue-jeansih, 15.00 Lutka po imenu Ostržek
15.30	Šport: A tutta volley
17.05 Nanizanki: I mostri - L'allenato-re dellanno, 17.30 Vita da strega
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	SP v plavanju (iz Pertha)
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di pili, 20.25 Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Telefono giallo - Podjetnik in učiteljica, vmes (22.00) večerni dnevnik
23.00	Nočni dnevnik
23.30	Film: II dittatore (kom., ZDA 1940, r-i. Charlie Chaplin)
STAJE
Niz o preteklosti in bodočnosti KPI
Novo leto prinaša nekaj novosti tudi v televizijskih sporedih, zlasti na področju novinarskih oddaj. Po drugi državni mreži se nocoj ob 22.15 začenja niz v petih delih o preteklosti KPI in o bodočnosti Occhettove »stvari«. Massimo Caprara (na sliki) bo gledalcem živo opisal zgodovino največje komunistične stranke na Zahodu ta-korekoč »od znotraj«, saj je bil dvajset let tajnik Palmira Togliattija, dolgoletnega karizmatičnega voditelja stranke.
■ ZASEBNE TV PO
CANALE S____________
8.00	Nanizanka: La fami-glia Brady
8.30	Film: Scanzonatissimo (kom., It. 1963, r. Dino Verde, i. Alighiero Noschese)
10.25	Aktualno: Gente co-mune
11.45	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.35 Tris, 13.20 O.K. II prezzo e giusto!,
14.20	II gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.15	Nanizanka: I Robinson
18.45	Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito
20.15	Aktualno: Radio Lon-dra
20.25	Striscia la notizia
20.40	Variete: Bellezze sulla neve
22.40	Dokumentarca: I re dell avventura, 23.10 Gran Galž per Twin Peaks
23.25	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.10	Striscia la notizia
1.40	Radio Londra (pon.)
1.50	Nanizanki: Marcus Welby, 2.50 Operazio-ne ladro
RETE 4_____________
8.30	Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo,
9.30	La mia piccola so-
litudine, 10.00 Piccola Cenerentola, 11.30 To-pazio
13.05	Nadaljevanke: Ribel-le, 13.45 Sentieri, 14.45 Piccola Cenerentola,
16.15	La valle dei pini,
16.45	General Hospi-tal, 17.15 Febbre d'a-more
18.15	Kviz: Čari genitori
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.35	Aktualno: Linea conti-nua
19.40	Nad.: Marilena
20.30	Aktualno: Linea conti-nua (2. del)
23.00	Dokumentarec: Gaia -Projekt okolje
23.30	Runbrika: Cadillac
24.00	Šport: Veliki golf
1.00	Film: Landru II (krim., Fr. 1963, r. Claude Chabrol, i. Michele Morgan)
ITALIA 1_____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: La famiglia
Addams, 9.00 L'uomo da ser milioni di dolla-ri, 10.00 Mannix, 11.00 Sulle strade della Ca-lifornia, 12.00 TJ. Ho-oker, 13.00 Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz: Urka
15.30	Nanizanke: Compagni di scuola, 16.00 Mag-num P.I., 17.00 Simon & Simon, 18.00 MacGy-
ver, 19.00 Tutti al col-lege, 19.30 Časa Kea-ton
20.00	Risanka: Peter Pan
20.30	Film: Gunny (vojni, ZDA 1986, r-i. Clint Eastwood)
23.05	Šport: Torkov priziv 0.35 Šport: Pariz-Dakar (Gossololom-Agadez)
1.05	Nanizanki: Kung Fu,
20.5	Samurai
OPEON______________
13.00	Dok.: Človek in zemlja
13.30	Risanke
15.00	Nad.: Signore e padro-ne, 16.00 Passiones
17.00	Film: Capitani di ven-tura (pust., It. 1961, r. Angelo Dorigo)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Čapitan Power
20.30	Film: La foresta pietri-ficata (dram., ZDA 1936, r. Archie Mayo, Bette Davis, Hum-phrey Bogart)
22.30	Nanizanka: Časalingo superpiu
23.00	Film: La prigione del diavolo (srh., ZDA 1986, r. David Schnol-ler, i. Timothy Van Patten)
TMC___________________
8.30	Nanizanka: Get Smart
9.00	Prijateljska narava
9.30	Nan.: Sceriffo Lobo
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Cuore solitario (dram., ZDA 1950, r. Vincent Sherman, i. Ronald Reagan)
18.10	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.15	Neurejeni potopis
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Časa di bambola (dram., VB 1988, r. Patrick Garland, i. Claire Bloom, Anthony Per-kins)
22.25	Rubrika: Crono
23.05	Nočne vesti
23.25	Glasbena oddaja: Ray Charles and B. B. King
0.25 Film: Dr. Glass (dram., Dan. 1967, r. Mai Zet-terling, i. Per Oskars-son)
TELEFRIULI_________
15.00	Roza salon
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Nan.: Sembra facile
20.30	Nadaljevanka: Mia cugina Rachele
21.30	Dokumentarec: Kvark
22.30	Nočne vesti
23.00	Film: Moonlighting (dram., VB 1982)
0.40 Nočne vesti
TELE 4	________
• SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1_________________|
9.00	Zgodbe iz školjke
10.00	Šolska TV: Človekovo telo, 10.30 dok. V hribih se dela dan...
11.05	Izobraž. odd.: Kvaliteta življenja
11.35	Športna oddaja: Sedma steza
11.55	Osmi dan
12.40	Video strani
14.50	Video strani
15.00	Žarišče (pon.)
15.00	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.10	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Čokoladna zmrzlina,
18.20	dokumentarni niz Zgodovina Vatikana (pon.)
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Prepričevanje (J. Austen, r. Howard Baker, 2. del)
20.55	Glasebna oddaja: Tribute to Benny Goodman (2. del)
21.50	Dnevnik in vreme
22.15	Nočni program Sova, vmes nanizanki Policijski oddelek in Ulica strahu
23.50	Video strani
TV Koper____________________
16.00	Otroška oddaja
16.30	O zamejskem športu: 6. krog
17.30	Studio 2 Koper
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče in Videoagenda
19.35	Otroška oddaja
20.00	Film: Delitto sulla strada (ČSR 1979, r. Jidrick Polak, i. Jarek Perepenko, Vilem Basser)
21.30	Nanizanla: Justice
22.15	Žrebanje lota
22.20	TVD Novice
TV Slovenija 2_________________
16.00	Poskusni satelitski prenosi
16.30	SP v plavanju (posn. iz Pertha)
17.30	Studio 2 Koper
19.00	Oddaja o folklori: tamburaši iz Artič in skupina Emona
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Žrebanje lota
20.35	Filma: Barbara Stanwyck (dok.) in Stella Dallas (dram., ZDA 1937, r. King Vidor)
23.00	Vutel
RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Odprti prostor;
8.40	Country club; 9.30 Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska;
10.10	Operni repertoar 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (France Bevk, 8. del); 11.45 Italijanski kan-tavtorji; 12.00 Starost danes; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Revija ZCPZ v Kulturnem domu; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba;
10.00	Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Žabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 20.50 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Šansoni; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30,
16.30	Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna;
8.40	Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Tovarna sanj; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo;
14.40	Popevka; 15.00 Naše sanje; 16.00 Oddaja o turizmu; 17.00 Glasbena oddaja; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta.
FILMI NA MALEM EKRANU
ŠPORTNI PORTRET
Giorgio Lamberti
Verjetno nihče v družini Lamberti ni mislil, da se bo šibki in bolehavi Giorgio nekdaj razvil v solidnega športnika. Kaj še, da bo celo postal svetovni rekorder in trenutno eden najmočnejših plavalcev na svetu sploh. Ko je namreč mama pospremila malega in šibkega Giorgia k zdravniku in ga vprašala za mnenje, kaj naj stori, da bi se njen sinček malo okrepil, ji je le-ta svetoval, naj se loti plavanja.
In res: fant je tako vzljubil ta šport, da se je naglih korakov razvil v dobrega plavalca, ki si je utiral pot v državnem merilu in zadnja leta postal celo eden najboljših na svetu. Vse to pa je seveda dosegel z izredno požrtvovalnostjo in zvrhano mero volje.
Na svetovnem prvenstvu v Perthu si v italijanskem taboru seveda veliko pričakujejo od tega sijajnega plavalca, ki bi lahko postal številka ena svetovnega plavanja prav na tej avstralski prireditvi. Na 200 m prosto je namreč svetovni rekorder s časom r46"69, ki ga je dosegel na nepozabnem evropskem prvenstvu v Bonnu, kjer je zmagal še v štafeti 4x200 m in na 100 m prosto z evropskim rekordom (49”24).
21-letni fant iz Brescie se je za to SP zelo dobro pripravil. Če bo srečno prestal krstni nastop v »svoji disciplini« (200 m prosto), potem lahko pričakujemo še druge njegove zmage. Vprašanje pa je, če bo Lamberti kos veliki psihični obremenitvi, ki navadno spremlja vsakega velikega italijanskega asa ob tako odmevnih prireditvah, saj v italijanskem športu prevečkrat iščejo protagonista, šele nato pravega vrhunskega športnika.
IL DITTATORE — The Great Dictator - Veliki diktator, ZDA 1940.
V torek, 8. januarja, ob 23.30, na RAI 3.
Filmska komedija. Židovski brivec Charlot se vrne iz vojne brez spomina. Šele nekaj let kasneje, ko stopi na oblast brkati in fanatični diktator Hynkel (vedno Chaplin), pridobi spet svojo identiteto. Možiček se zaljubi v lepo židovsko dekle Hannah (Paulette Goddard), a njuno idilo s silo prekinejo Hynklovi biriči, ki napadejo geto in spravijo nebogljenega brivca v taborišče. Junak se naposled reši in se preobleče v Hynkla. Njegova preobleka je tako prepričljiva, da ga vsi imajo res za »velikega diktatorja«. Ko pa se Charlot-Hynkel pojavi pred množico na govorniškem odru z izrazito miroljubnim govorom, povsem šokira Hynklove fanatične privržence. Nepozabna politična satira vsebuje ničko-liko zabavnih prizorov in obenem učinkovito in sugestivno ožigosa nacizem (Hynkler predstavlja namreč Hitlerja) še pred njegovim pravim izbruhom.
VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja:	č,, _	■.'■_, .
Ura:___________________
V________________________J


S c
<0 g
P 9
N
RAI 1	_____________________
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Koncert ob zaključku sezone Ferrara Musiča 1990
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Nadaljevanka: Mio fratello Jo-nathan
11.55	Vreme in vesti
12.05	Variete: Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Jeleni na Vzhodu
14.30	Odprta šola in obvezna šola v deželah EGS
15.30	Otroški variete: Ualbero azzurro
16.00	Mladinska oddaja: Big!, vmes Bazar Hanne in Barbere
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nanizanki: Cose delPaltro mon-do, 18.45 Un anno nella vita
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: Mi faccio la barca (kom., It. 1980, r. Sergio Corbucci, i. Johnny Dorelli, Laura Antonelli)
22.30	Kratki film s Stanliom in Olliom
23.00	Dnevnik
23.10	Športna sreda: hokej na ledu
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
I RAI 2____________________________
7.00	Risanke, nan. in otr. variete
8.30	Nanizanka: Adderly
9.30	Aktualno: Radio anch’io '91
10.20	Dokumentarec: Crescere
10.50	Nadaljevanka: Capitol
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini
15.30	Film: L arma della gloria (vestern, ZDA 1957, r. Roy Rowland, i. Stewart Granger)
17.00	Vesti, Parlament, Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Knjižne novosti: Casablanca
18.20	Večerni šport in Rock cafe
18.45	Nanizanka: Hunter
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: Donne armate (dram., It. 1990, r. S. Corbucci, i. Lina Sastri, Massimo Bonetti, 1. del)
22.00	Aktualno: Mixercultura
23.15	Dnevnik - Pegaz in Dosje
24.00	Vreme in horoskop
0.10 Film: Sweet Dreams (dram., ZDA 1985, r. Karel Reisz, i. Jessica Lange, Ed Harris)
I RAI 3_____________________________
6.55	SP v skokih v vodo (3 m, finale, iz Pertha)
9.55	SP v smučanju: ženski slalom (1. tek, iz Bergna)
11.25	SP v plavanju (finale)
13.30	SP v smučanju: Ženski slalom (2. tek, iz Bergna)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarni oddaji: Informa-giovani - Orientamento al lavo-ro, 15.00 Multimedialna enciklopedija filozofskih znanosti
15.30	Hokej na kotalkah in na ledu
17.05	Nanizanki: I mostri, 17.30 Vita
da strega
18.00	Dokumentarna oddaja; Geo
18.30	SP v plavanju (iz Pertha)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik in deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Aktualnosti: Mi manda Lubrano
22.40	Večerni dnevnik
22.45	Aktualno: Cartolina illustrata
23.30	Variete: Fuori orario
24.00	Nočni dnevnik
Jedka razmišljanja za uvod v večerno TV
Praznik svetih treh kraljev bo TV gledalcem prinesel v dar tudi »moža z rdečimi naramnicami«, Giuliana Ferraro (na sliki), najbolj zajetnega in polemičnega italijanskega TV voditelja. Vrnil se bo pred mikrofone Radia London, sedemminutne oddaje, ki bo na sporedu vsak dan od ponedeljka do sobote ob 20.15 po Berlusconijevi Canale 5, da bi gledalce pred gledanjem bolj lahkotnih oddaj »zabaval« še z jedrnatimi in seveda nadvse jedkimi razmišljanji.

ZASEBNE TV
POSTAJE ■
CANALE 5_____________
8.00	Nanizanka: La fami-glia Brady
8.30	Film: Se mia moglie lo sapesse (kom., ZDA 1950, r. Edmund Goul-ding, i. Linda Darnell)
10.25	Aktualno: Gente co-mune
11.45	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.35 Tris, 13.20 O.K. II prezzo e giusto!,
14.20	II gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.15	Nanizanka: I Robinson
18.45	Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito
20.15	Aktualno: Radio Lon-dra
20.25	Striscia la notizia
20.40	Nanizanka: I segreti di Twin Peaks
22.40	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.00	Striscia la notizia
1.15	Radio Londra (pon.)
1.35	Nanizanki: Marcus
Welby, 2.25 Operazio-ne ladro
RETE 4_____________
8.30	Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo,
9.30	La mia piccola so-litudine, 10.00 Piccola Cenerentola, 11.30 To-pazio
13.05	Nadaljevanke: Ribel-le, 13.45 Sentieri, 14.45
Piccola Cenerentola,
16.15	La valle dei pini,
16.45	General Hospi-tal, 17.15 Febbre da-more
18.15	Kviz: Čari genitori
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.35	Aktualno: Linea conti-nua
19.40	Nad.: Marilena
20.30	Film: Uomini violenti (vestern, ZDA 1955, r. Rudolph Mate, i. Glenn Ford, Edward G. Robinson)
22.25	Aktualno: Linea conti-nua (2. del)
22.55	Film: Frontiera (pust., ZDa 1982, r. Tony Ric-hardson, i. Jack Nic-holson)
1.05	Nanizanka: Bonanza
ITALIA 1_____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: La famiglia
Addams, 9.00 L uomo da sei milioni di dolla-ri, 10.00 Mannix, 11.00 Sulle strade della Ca-lifornia, 12.00 TJ. Ho-oker, 13.00 Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz: Urka
15.30	Nanizanke: Compagni di scuola, 16.00 Ma-gnum P.I., 17.00 Simon & Simon, 18.00 Mac-Gyver, 19.00 Tutti al college, 19.30 Časa Ke-aton, 20.00 Cri Cri
20.30	TV film: Tutti in pale-stra (kom., It. 1989, r.
Vittorio De Sisti, i. Mauro Di Francesco, 1. del)
22.30	Glasbena oddaja: Top-Venti
23.15	Šport: Pariz-Dakar
23.45	Reportaža: Jonathan 0.30 Nanizanki: Kung Fu,
1.30	Samurai
ODEON______________
13.00	Dok.: Človek in zemlja
13.30	Risanke
15.00	Nad.: Signore e padro-ne, 16.00 Passiones
17.00	Film: Luče nelle te-nebre (dram., It. 1940, r. Mario Mattoli, i. Alida Valli)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Capitan Power
20.30	Film: Ladre e contente (kom., ZDA 1980, r. Robert Šcheerer, i. Jessica Lange, Eddie Albert)
22.30	Nanizanka: Casalingo superpiu
23.00	Film: Il elan del guar-tiere latino (dram., 1972, r. Bruno Gantil-lon, i. Maurice Ronet, Mario Adorf)
TMC________________
8.30	nanizanka: Get Smart
9.00	Dokumentarec: Prijateljska narava
9.30	Nanizanka: Sceriffo Lobo
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Nanizanka: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Miss Beatiful (dram., ZDA 1977, r. Robert Michael Lewis, i. Chuck Connors)
16.50	Rubrika: Ženska TV
18.10	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.15	Dokumentarec: Neurejeni potopis
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Un commissario al di sotto di ogni so-spetto (kom., Fr. 1980, r. Claude Židi, i. Co-luche, Gerard Depar-dieu)
22.25	Top šport
24.00	Nočne vesti
0.20 Film: Perche e mio amico (dram., Avstral. 1978, r. Ralph Nelson, i. Karen Black)
TELEFRIULI__________
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka:: Sembra facile
20.30	Film: Alpha-Omega, il principio della fine (fant., VB 1973)
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nanizanka: Lo zio demenca
TELE 4_____________
SLOVENSKE MREŽE
MODA TA HIP
l

TV Slovenija 1________________|
8.50	Video strani
9.00 Spored za otroke: Živ žav
9.50	Komedija: Pokojnik (pon.)
11.35 Nad.: Prepričevanje (pon.)
12.20 Video strani
15.00	Žarišče (pon.)
15.30	Sova (pon.)
16.55 Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Dok. oddaji Svet vulkanov, 17.30 Po sledeh napredka
18.00	Spored za otroke in mlade: Medvedek Uhec, 18.20 Klub klobuk
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Razsodba (dram., ZDA 1982, r. Sidney Lumet, i. Paul Newman, James Mason)
22.15	Dnevnik in vreme
22.40 Šanson Rogaška '90 - Arsen Dedič
23.15	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Ulica strahu ter dokumentarni niz Zgodovina smeha (4. del)
1.25 Video strani
I TV Koper_________________________
16.00	Otroška oddaja
16.30	Film: Delitto sulla strada (pon.)
18.00	Glasbena oddaja: Mednarodno tekmovanje mladih organistov
18.30	Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja
19.00	TVD Novice in Videoagenda 19.25 Otroška oddaja
20.30	Nanizanka: La famiglia Smith
21.00	Dok.: L uomo e la terra
21.30	Nanizanka: Justice 22.15 TVD Novice
TV Slovenija 2
10.00	SP v smučanju: ženski slalom (iz Bergna), vmes poskusni satelitski prenosi
16.30	SP v plavanju (posn. iz Pertha)
17.30	SP v smučanju (posnetki)
18.30	Mostovi
19.00	Studio Maribor: Poslovna borza, 19.15 TV ruleta
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dok. niz: Operne zgodbe
21.20	Svet poroča in Yutel
23.20	Poskusni satelitski prenosi
RADIO • RADIO • RADIO
ii
ii
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 9.15 Variete: Ona + jaz = oba; 9.45 Orkestralna glasba; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (9. del); 11.45 Veliki uspehi Beatlesov; 12.00 Govorica telesa; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: Slovenski solisti na laserskih ploščah - mezzosopranistka Marjana Lipovšek; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Oddaja o SLO; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg;
21.30	Operni oder; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.00 Kviz o avtomobilih;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah;
6.30	Žgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje;
16.00	Kulturna oddaja; 17.00 Glasba;
18.00	Souvenir dltaly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
0 ranču k Dallasa
Eno najbolj obiskanih turističnih zanimivosti v ameriški zvezni državi Teksas, ranč v bližini Dallasa, kjer so posneli slovito istoimensko nadaljevanko, so pred kratkim prodali na dražbi in zaprli javnosti.
Posestvo se imenuje Southfork Ranch. V začetku 70. let je poslopje dal zgraditi zemljiški posestnik J. R. (!) Duncan. Tu je družba Lorimar Pictures med leti 1977 in 1984 posnela dogodivščine zahrbtnega naftnega mogotca J. R. Ewinga, ki ga pooseblja Larry Hagman (na sliki s pred kratkim umrlo Mary Martin, J. R.-ovo mamo v TV nadaljevanki), njegovega dobrega brata Bobbyja in neštetih lepotic, ki ju obkrožajo, da o drugih članih številne družine sploh ne govorimo.
Pozeje je ranč prevzel nov lastnik, ki ga je spremenil v počitniški objekt. Turisti so ga lahko obiskali za nekaj dolarjev, petič-nejše stranke pa so ga lahko najele za zasebne zabave proti plačilu 2.400 dolarjev dnevno.
Čeprav ga je vsak dan obiskalo na tisoče in tisoče radovednežev, ko je družba Lorimar Pictures sklenila, da nadaljevanke ne bo več snemala na ranču, ampak izključno v hollywoodskih študijih, novi lastniki niso več zmogli plačevanja visokih obrokov za posojilo v višini osmih milijonov dolarjev in pol. Posojilo pa so najeli, da so ga sploh kupili. Tako ga je na dražbi za dodatne tri milijone in 150 tisoč dolarjev odkupila edina ponudnica, prav nepremičninska družba, ki je dodelila posojilo.
RAZSODBA — The Verdict, ZDA 1982.
V sredo, 9. januarja, ob 20.05, na TV Slovenija 1.
Dramatični Ulm. Zreli in osiveli Paul Newman pooseblja nekoč briljantnega in sedaj zapitega odvetnika na robu fizičnega in sploh vsakršnega zloma. Propadlemu odvetniku se po naključju ponudi priložnost, da se revanšira. V pravdi proti mogočni zasebni bolnišnici, ki je v lasti cerkve, mora namreč braniti interese sorodnikov umrle nosečnice. Na obravnavi je njegov nasprotnik prekaljeni odvetnik James Mason, ki mu asistira prava množica sodelavcev in celo vohunov. V igro se vplete tudi vitka lepotica Charlotte Rampling, ki igra dvoumno vlogo. Režiser Sidney Lumet nadaljuje dosledno razkrivanje podzemskih in skritih strani ameriškega velemesta (Serpico, Princ mesta), pri čemer mu odlično pomagajo briljantni Paul Newman, prefinjeno cinični James Mason in očarljiva Charlotte Rampling.
VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja:_______________
Ura:___________________
V________________________s

O
>o
D
E
P
N
RAM___________________________J
6.55 Aktualno: Uno mattina
10.15 Nad.: Un anno nella vita
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Nadaljevanka: Mio fratello Jo-nathan
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	kvarkov svet: Morske lastovice
14.30	Rubrika: Primissima - Kulturne aktualnosti TG 1
15.00	Italijanska kronika
15.30	Otroški variete: L alberO azzurro
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nanizanki: Cose dell altro mon-do, 18.45 Un anno nella vita
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: Wioming terra selvaggia (pust., ZDA 1971, r. Robert Tot-ten, i. Steve Forrest, Vera Miles)
22.20 Ob rojstvu Disneyeve umetnine - Fantasia
23.00	Dnevnik
23.10 Koncert vojaške godbe
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
RAI 2_________________________
7.00 Risanke, nan. in otr. variete
8.30	Nanizanka: Adderly
9.30	Aktualno: Radio anch'io '91
10.20 Izobraževalna oddaja: Zupack
10.50 Nadaljevanka: Capitol
11.55 Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini
15.30	Film: La valle della vendetta (vestern, ZDA 1951, r. Richard Thorpe, i. Burt Lancaster)
17.00	Kratke vesti in Iz parlamenta
17.10	Lepa Italija in Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport in Rock Cafe
18.45	Nanizanka: Hunter
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Donne armate (2. del)
22.00	Film: Cuore di ladro (kom., It. 1987, r. Fabrizio Giordani, i. Fab-rizio Cerusico)
22.15 Dnevnik - Pegaz in Dosje
23.30	Košarka: Bayer-Scavolini
0.10 Vreme in horoskop
0.30 Film: I senza legge (vestern, ZDA 1985, r. Nathan Juran)
RAI 3________________________
10.45	Šport: Voglia di marcialonga 11.10 Harmonije ob jezeru 1990
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Fotografije v hribih, Mesta v ogledalu, Umetnost hrane, Mesto knjige
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Dežele v ogledalu - Lacij
15.30	Boksarsko srečanje
16.30	Tednik: Nogometni planet 17.05 Nanizanki: I mostri, 17.40 Vita
da strega
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	SP v plavanju (iz Pertha)
18.45	Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Samarcanda 22.15 Večerni dnevnik
23.30	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
0.20 Filmske novosti 0.30 Dnevnik - v kiosku
0 »drugem« rojstvu Disneyjeve Fantazije
Pred pol stoletja se je iz Disneyjeve sanjske delavnice »rodil« eden najlepših risano-glasbenih lilmov - Fantasia. V tem delu je slavni ameriški ustvarjalec risanih pravljic prelil v čudovito sosledje podob občutke, ki mu jih je pričarala glasba znanih skladateljev, kot so med drugim Bach, Beethoven, Schubert, Musorgski. Ob 50-let-nici so film prenovili (podvig je stal 8 milijonov dolarjev), o zakulisju novega rojstva pa pripoveduje današnja oddaja (ob 22.20 na RAI 1).
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.00	Nanizanka: La fami-glia Brady
8.30	Film: Lo vedi come sei? (kom., It. 1939, r. Mario Mattoli, i. Ermi-nio Macario)
10.25	Aktualno: Gente co-mune
11.45	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.35 Tris, 13.20 O.K. II prezzo e giusto!,
14.20	II gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.15	Nanizanka: I Robinson
18.45	Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito
20.15	Aktualno: Radio Lon-dra
20.25	Striscia la notizia
20.40	Kviz: TeleMike
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.00	Striscia la notizia
1.15	Radio Londra (pon.)
1.25	Nanizanki: Marcus
Welby, 2.25 Operazio-ne ladro
RETE 4_____________
8.30	Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo,
9.30	La mia piccola so-litudine, 10.00 Piccola Cenerentola, 11.30 To-pazio
13:05 Nadaljevanke: Ribel-le, 13.45 Sentieri, 14.45
Piccola Cenerentola,
16.15	La valle dei pini,
16.45	General Hospi-tal, 17.15 Febbre d'a-more
18.15	Kviz: Čari genitori
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.35	Aktualno: Linea conti-nua
19.40	Nad.: Marilena
20.30	TV film: Stato d'asse-dio (dram., ZDA 1987, r. Roger Young, i. Peter Strauss, Victoria Tennant)
23.00	Aktualno: Kronika:
23.45	Film: Il matrimonio di
Maria Braun (dram., Nem. 1978, r. Rainer Werner Fassbinder, i. Hanna Schygulla)
2.10	Nanizanka: Bonanza
ITAL1A 1_____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: La famiglia
Addams, 9.00 L'uomo da sei milioni di dolla-ri, 10.00 Mannix, 11.00 Sulle strade della Ca-lifornia, 12.00 T.J. Ho-oker, 13.00 Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz: Urka
15.30	Nanizanke: Compagni di scuola, 16.00 Ma-gnum P.I., 17.00 Simon & Simon, 18.00 Mac-Gyver, 19.00 Tutti al college, 19.30 Časa Ke-aton
20.00	Risanka: Peter Pan
20.30	Nan.: Ivicinidi časa
21.00	Nogomet: Juventus 1985-Juventus 1990
23.00	Variete: Buzz
23.30	Šport: Pariz-Dakar (8. etapa Agadez-Tillia)
24.00	Šport: Grand Prix
1.10	Nanizanka: Kung Fu,
2.10Samurai
OPEON_______________
13.00	Dok.: Človek in zemlja
13.30	Risanke
15.00	Nad.: Signore e padro-ne, 16.00 Passiones
17.00	Film: La strada della felicita (kom., ZDA 1947, r. Vidor-Fenton, i. Henry Fonda)
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Capitan Power
20.30	Film: I mastini della pace (dram., 1986, r. Charles Braverman, i. Kean Reeves, Lory Lo-ughin)
22.30	Nanizanka: Casalingo superpiu
23.00	Film: Blackout - L'in-ferno nella citta (dram., 1978, r. Eddy Matalon, i. Jim Mit-chum)
TMC__________________
8.30	nanizanka: Get Smart
9.00	Prijateljska narava
9.30	Nan.: Sceriffo Lobo
10.30	Nad.: Terre sconfinate, ll.ISPotere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film:	Tradimenti
(dram., ZDA 1979, r. Fi-
elder Cook, i. Glenn Close)
16.45	Rubrika: Ženska TV
18.10	Nanizanka: Autostop peril cielo
19.15	Neurejeni potopis
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Attimo per atti-
mo (kom., ZDA 1978, r. Jane Wagner, i. Lily Tomlin, John Travol-ta)
22.20	Snežni planet
23.00	Nočne vesti
23.20	Film: Divorzio alFitali-ana (kom., It. 1962, r. Pietro Germi, i. Mar-cello Mastroianni, Ste-fania Sandrelli)
1.15	Film: Shaft (krim., ZDA 1972, r. Harry Harris, i. Richard Ro-undtree)
TELEFRIULI__________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Dok.: Črno in belo
21.30	Aktualno: Prva stran
22.30	Nočne vesti
23.00	Oddaja o jazzu
24.00	Nanizanka: Primus 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
■ SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1_________________|
9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.25 Šolska TV: izobraževalna oddaja Nadarjeni otroci, 9.55 dok. Pustolovščina slikarstvo
10.30	Angleščina za najmlajše
10.45 Mostovi
11.15	Nan.: Zakon v Los Angelesu
12.00	Video strani
14.30	Video strani
14.40 Angleščina za najmlajše (pon.)
15.00	Mostovi (pon.)
15.30	Žarišče
16.00	Nan.: Ulica strahu (pon.)
16.55 Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.15	Spored za otroke in mlade: Kapa nevidnica, 18.35 nanizanka Alf
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Vojne usode (zadnji del)
21.10 Tednik
22.15	Dnevnik in vreme
22.35 Nočni program Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Ulica strahu
23.50 Video strani
| TV Koper________________________
16.00	Otroška oddaja
16.45	Nanizanka: La famiglia Smith
17.15	Dokumentarec: Človek in zemlja
17.45	Nanizanka: Justice
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice 19.20 Videoagenda 19.25 Otroška oddaja 19.50 TV debata
20.30	Video glasba: Tutti frutti
21.30	Nanizanka: Justice
22.15	TVD Novice
TV Slovenija 2
16.00	Poskusni satelitski prenosi
17.30	Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Dokumentarec: Divji svet živali
21.00	Mali konert: Marina Horak (klavir)
21.15	Večerni gost: dr. Vid Pečjak
22.15	Komedija na slovenskem odru: Malomeščanska svatba (B. Brecht), nato Yutel
• RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Henrika Tume; 8.40 Melodije; 9.30 Misleci sodobnega časa;
9.50	Potpuri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (10. del); 11.45 Lahka glasba raznih narodov; 12.00 Svet skozi lunin pogled; 12.15 Orkestri; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa;
15.00	Country; 15.30 Zvočne kulise;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba;
11.05	Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.05	Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic;
9.35	Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Pisali so nam;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galleti; 15.00 Naše sanje;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba;
20.00	Nočna glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom;
20.00	V svetu knjige; 21.00 Nočni program - glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
PLOŠČA TEDNA
Bob Dylan
UNDER THE RED SKY
Robert Allen Zimmerman se je rodil v Duluthu (Minnesota) 24. maja 1941. Komaj dvanajst let star je že sodeloval z raznimi domačimi glasbenimi skupinami. Po končani srednji šoli se je vpisal na univerzo, vendar je kmalu pustil študij in se preselil v New York. Psevdonim Bob Dylan je izbral v poklon priljubljenemu ameriškemu pesniku Dylanu Thomasu. Tako se je začela njegova glasbena kariera.
Prvo veliko ploščo Mixed In Confusion je Bob Dylan izdal leta 1962. Leta 1963 je sledil album The Freewheelin' Bob Dylan, naslednje leto pa The Times They Are A-Changin', v katerem se avtor prvič dotika perečega vprašanja temnopoltih prebivalcev v ZDA. Obdobje njegove umetniške zrelosti se nedvomno začenja z LP ploščo Biinging It Ali Back Home iz leta 1965. V tem albumu se je Dylan prvič lotil vprašanja mamil in vojne ter tako postal eden najbolj cenjenih kantavtorjev na svetovnem prizorišču. S svojo glasbo je vplival na vse generacije glasbenikov, ki so prišle za njim.
Veliko glasbeno doživetje je bila turneja, ki jo je Dylan pripravil leta 1975. Sodelovali so celo Micki Ronso, Joan Baez, Ro-ger McGuinn in Joni Mitchell.
Pred kratkim je izšla njegova 36. velika plošča z naslovom Under The Red Sky. Zanimiva novost tega dela je v tem, da je Dylan poudaril predvsem glasbeni del in delno pustil ob strani besedilo, ki je bilo doslej njegova glavna značilnost.
Pri snemanju albuma so sodelovali mojstri svetovne rock glasbe, kakršni so Al Kooper, Elton John, George Harrison, Don in David Was, Stevie Ray Vaughan, Bruce Homsby in David Crosby.
IL MATRIMONIO Dl MARIA BRAUN — Die Ehe der Maria Braun — Zakon Marie Braun, ZRN 1978.
V četrtek, 10. januarja, ob 23.45, na Rete 4.
Dramatični film. Ponižana in zvesta, preračunljiva in ambiciozna Maria Braun predstavlja enega najpomenljivejših ženskih portretov pokojnega nemškega režiserja Rainerja Wernerja Fassbinderja. Skozi njeno življenjsko parabolo ikonoklastični Fassbinder razgali klišeje in značilne faze povojne Nemčije. Vojna nevesta Maria je prepričana, da ji je mož umrl na ruski fronti, zato postane ljubimka temnopoltega ameriškega oficirja. Ko se mož nenadejano vrne, Maria brez pomisleka ubije ljubimca, a obsodijo moža. Maria tedaj sklene, da mu bo zvesta do konca kazni. Da bi zagotovila sebi in možu varno starost, je pripravljena na vse, tudi na prostitucijo in koketiranje s francoskim podjetnikom. V vlogi neustavljive ženske nastopa mojstrska Hanna Schygulla.
VIDEO NOTES
Oddaja:.;..■.-..-.:.-..'
Postaja:	..........
Ura: . ________________
V________________________J
			
RAI 1	~~l	1	RAI 2	J c	RAI 3
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Nad.: Un anno nella vita
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Nad.: Mio fratello Jonathan
11.55	Vreme in vesti
12.05	Variete: Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Sibirski žerjav ■14.30 Dokumentarec: Conoscere
15.30	Otroški variete: L’albero azzurro
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nan.: Cose delFaltro mondo
18.45	Možnosti za voikend: Piacere
Raiuno - Piacere Ferrara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: Intrigo internazionale (krim., ZDA 1959, r. Alfred Hitchcock, i. Cary Grant, Eva Marie Saint)
23.00	Dnevnik
23.10	Revija mladih pevcev: Sanremo famosi
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.40 Monografije: II principe di San-severo
7.00	Risanke in nanizanka Lassie
8.00	Otroški variete Ualbero azzurro
8.30	Nanizanka: Adderly
9.30	Aktualno: Radio anch'io '91
10.20	Tečaj angleščine in francoščine
10.50	Nadaljevanka: Capitol
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.30	Rubrika o medicini
13.45	Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini
15.30	Film: Hondo (vestern, ZDA 1968, r. Lee Katzin, i. Michael Rennie)
17.00	Kratke vesti in Iz parlamenta
17.10	Tednik: A tutto canestro
17.30	Videocomic
14.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport, Rock Cafe
18.45	Nanizanka: Hunter
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: Club '92
22.40	Nanizanka: Villa Arzilla
23.15	Dnevnik- Pegaz in Dosje
24.00	Vreme in horoskop
0.10 Film: Daniel (dram., ZDA 1983, r. Sidney Lumet, i. Timothy Hut-ton, Amanda Plummer)
11.25	SP v plavanju (finale, satelitski prenos iz Pertha)
13.30	Dokumentarec: Človek in okolje - Palomar
14.00	Deželne vesti
14.30	Dok.: Aladinova svetilka (vodi Barbara Ronchi della Rocca)
15.30	It. prvenstvo v rokometu
16.30	Šport: A tutta neve
17.05	Nanizanki: I mostri - Un inguili-no ingombrante, 17.30 Vita da strega
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	SP v plavanju (iz Pertha)
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Speciale Chi l'ha vis-to? (vodi Donatella Raffai)
23.00	Večerni dnevnik
23.05	Resnične zgodbe: Posvečenu Franzu Dragu
24.00	Nočni dnevnik 0.30 Pred 20 leti
Veliki finale dolgega proslavljanja
Nocoj se bo po zasebni mreži Canale 5 zaključilo dolaotrajno ........... " ’	* velikem finalu, ki bo na
proslavljanje desetletnem ' ob 20.40, se bodi
a delovanja. V velikem finalu, ki o zvrstile največje zvezde Berlusconijeve naštejmo le Mikea Bongiorna, Lorello Cuccarini, Zuzzurra in Gaspara... Poleg tega bodo izvolili tudi najbolj priljubljeno izmed oddaj, ki so se v minulih desetih letih zvrstile na ekranih Fininvest. Seveda tudi zadnjo oddajo vodi lahkonoga Heather Parisi (na sliki),
sporedu TV; naš
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.00	Nanizanka: La fami-glia Brady
8.30	Film: Azzardo (kom., ZDA 1948, r. George Marchall, i. Paullette Goddard)
10.25	Aktualno: Gente co-mune
11.45	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.35 Tris, 13.20 O.K. II prezzo e giusto!,
14.20	II gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.15	Nanizanka: I Robinson
18.45	Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito
20.15	Aktualno: Radio Lon-dra
20.25	Striscia la notizia
20.40	Variete: Buon Com-
pleanno Canale 5
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.00	Striscia la notizia
1.15	Radio Londra (pon.)
1.25	Nanizanki: Marcus Welby, 2.25 Operazio-ne ladro
RETE 4_____________
8.30	Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo,
9.30	La mia piccola so-litudine, 10.00 Piccola Cenerentola, 11.30 To-pazio
13.05	Nadaljevanke: Ribel-le, 13.45 Sentieri, 14.45 Piccola Cenerentola,
16.15	La valle dei pini,
16.45	General Hospi-tal, 17.15 Febbre d'a-more
18.15	Kviz: Čari genitori
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Aktualno: Linea conti-nua
19.40	Nad.: Marilena
20.30	Film: Voglia di tene-rezza (dram., ZDA 1983, r. James Brooks, i. Shirley MacLaine, Jack Nicholson)
23.00	Aktualno: Linea conti-nua (2. del)
23.35	Filmska rubrika: Ciak 0.20 Aktualno: Kronika
1.05	Film: La nona configu-razione (dram., ZDA 1980, r. William Blatty, i. Stacy Keach)
»TALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: La famiglia
Addams, 9.00 L'uomo da sei milioni di dolla-ri, 10.00 Mannix, 11.00 Sulle strade della Ca-lifornia, 12.00 T.J. Ho-oker, 13.00 Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz:Urka
15.30	Nanizanke: Compagni di scuola, 16.00 Ma-gnum P.I., 17.00 Simon & Simon, 18.00 Mac-
Gyver, 19.00 Tutti al college, 19.30 Časa Ke-aton, 20.00 Cri Cri
20.35	Film: Il mistero del lago scuro (pust., Av-stral. 1986, r. Brian Trenchard-Smith, i. Herny Thomas, Tony Barry)
22.20	Rubrika: Calciomania
23.20	Šport: Pariz-Dakar (9. etapa Tillia-Gao)
23.50	Revija Super Model 90 0.50 Nanizanki: Kung Fu,
1.50	Samurai
ODEON______________
13.00	Dok.: Človek in zemlja
13.30	Risanke
15.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 16.00 Pas-siones
17.00	Film: La regina che non seppe amare (r. George Schaefer, i. Ju-dith Anderson, Čharl-tonHeston)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Capitan Power
20.30	Film: Morgan il razzia-tore (krim., 1970, r. Tay Garnett, Ivette Mimie-ux)
22.30	Nanizanka: Casalingo superpiii
23.00	Film: The Lover (r-i. Michael Bot Adam)
TMC________________
8.30	nanizanka: Get Smart
9.00	Dokumentarec: Prijateljska narava
9.30	Nanizanka: Sceriffo Lobo
10.30	Nad.:Terresconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Nanizanka: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: La moneta insan-guinata (krim., ZDA 1947, r. John Brahm, i. George MOntgomery)
16.30	Rubrika: Ženska TV
18.10	Nanizanka: Autostop
per il cielo
19.15	Dokumentarec: Neurejeni potopis
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane
22.25	Šport: Mondocalcio
24.00	Nočne vesti
0.20 Film: Il pilota (dram., ZDA 1979, r-i. Cliff Robertson)
TELEFRIULI_________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Deželne vesti
20.30	Nadaljevanka: Delitto distato
21.30	Nanizanka
22.00	Furlanske zgodbe: Album
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nanizanka 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1_________________
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: nanizanka Delfin Flipper
9.25	Nad.: Vojne usode (pon.)
10.25	Video strani
14.50	Video strani
15.00	Žarišče (pon)
15.30	Sova: ponovitev nanizank Vse ■razen ljubezni in Ulica strahu
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik: Tednik (pon.)
18.10	Spored za otroke in mlade: Pravljica o carju Saltanu (Puškin),
18.30	nanizanka Cirkuške živali
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dok.: Midasov dotik (1. del)
21.15	Nan.: Zakon v Los Angelesu
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Prostor v visoki družbi (dram., VB 1958, r. Jack Clayton, i. Lau-rence Harvey, Simone Signoret)
0.50 Video strani
TV Koper
16.00	Otroška oddaja
16.45	Nanizanka: Justice
17.30	TV debata
18.00	Nan.: Giorno per giorno
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.20	Videoagenda
19.25	Otroška oddaja
20.00	Dok: I misteri del mondo
20.30	Nad.: II diario di Sara
21.30	Nanizanka: Justice
22.30	TVD Novice
TV Slovenija 2________________
16.00	Poskusni satelitski prenosi
16.30	SP v plavanju (posn. iz Pertha)
17.30	Studio Maribor: Tele M
19.00	35 let z ansamblom Štirje kovači
19.30	Dnevnik
20.00	Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije (iz CD)
21.45	Oči kritike
22.20	Skupščinska kronika
22.50	Yutel in poskusni sat. prenosi
■ RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Co-untry glasba; 9.30 Odkod naša imena;
9.45	Melodije; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (11. del); 11.45 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.15 Orkestralna glasba;
12.40	Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: Mladi operni pevci; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja;
10.00	Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Vodomet melodij;
19.45	Lahko noč, otroci!; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30,
16.30	Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper;
14.35	Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic;
9.20	Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Družina;
11.00	Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo;
14.40	Pesem tedna; 15.00 Naše sanje;
16.00	Aktualno-politična oddaja; 17.00 Glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
V Z A R I S C U
Stare in nove zveze
Minulo leto je v zasebno življenje filmskih in rockovskih zvezdnikov prineslo precej ločitev, a tudi nekaj novih zvez in drugih srečnih dogodkov. Madonna in Warren Beatty sta se ločila takoj, ko se je končalo snemanje filma Dick Tracy, vendar si je prestopniška pop zvezda takoj našla drugega boyfrienda, manekena Tonyja Warda, ki ga je spoznala na zabavi ob rojstnem dnevu fotografa Herba Rittsa.
Žalostno se je končala ljubezenska zgodba med angleškim kantavtorjem Petrom Gabrielom in igralko Rossanno Arguette. Tudi Kirn Basinger in Prince sta se ločila po kratkem poklicnem (samo?) družabništvu, tako. da plavolasa seksi bomba ni nastopila v zadnjem filmu črnega princa Graffiti Bridge, vendar jo bomo lahko občudovali na filmskih ekranih v družbi novega prijatelja Aleca Baldwina.
Rod Stewart je zapustil manekenko Kel-ly Emberg, ki mu je pred tremi leti povila hčerkico, za lepotico Rachel Hunter. O poroki Toma Cruisa smo pisali pred kratkim, marsikdo pa verjetno ne ve, da namerava prepirljivi bivši mož živahne Madonne Sean Penn ustvariti novo družino z igralko Robin Wright. Temperamentna Cher (na sliki) je odslovila zaročenca Richija Som-boro, medtem ko zveza med igralcema Dennisom Ouaidom in Meg Ryan postaja čedalje trdnejša, saj bosta menda prav kmalu stopila pred oltar. Nova romantična vez se spleta med pevcema Paulom Simonom in Edie Brickell.
Seveda ne smemo pozabiti na lanske novorojence slavnih zvezd: Bruceu Springste-enu se je rodil sin Evan James, Stingu in Trudie Styler deklica Eliot Pauline, siru Bobu Geldofu in Pauli Yates prav tako deklica, Pixie.
INTRIGO INTERNAZIONALE — North By Nortlnvest — Sever-severozahod, ZDA 1959.
V petek, 11. januarja, ob 20.40, na RAI 1.
Vohunski film. Reklamni agent je po naključju priča umoru diplomata pred palačo Združenih narodov v New Yorku. Zaradi nekaterih nesporazumov in zamenjav ga atentatorji imajo za vohuna in tako se začne neusmiljeno zasledovanje. Žrtev značilnega hitchcockovskega policijsko-vohunskega zapleta je naivni Cary Grant, njegov premeteni zasledovalec pa vplivni James Mason. Žanrsko učinkovito dramaturško ogrodje je sloviti mojster srhljivke popopral z dobro mero ironije in dvoumja. Duhovitost, ritem, barvitost filma in odlična interpretacija so botrovale k posebnemu šarmu tega dela, ki je med najboljšimi primerki Hitchcockove proizvodnje. Še zlasti uživamo ob izvrstno posnetih in zmontiranih prizorih, ki predstavljajo lepoto krajine in tesnobo protagonista v zagati.
\
VIDEO NOTES
Oddaja:	.............—
Postaja:_____________—
Ura:___________________
V________________________J
Miriam Makeba je te dni zopet v rodnem Johannesburgu, kamor se je po 31 letih izgnanstva vrnila šele avgusta lani. Tedaj se je na povabilo južnoafriške vlade srečala z Nelsonom Mandelo, karizmatičnim vodjo boja proti apartheidu, ki je po dolgoletnem priporu zagledal luč svobode. V Johannesburgu je že začela snemati novo LP ploščo, ki jo bo s producentskim podpisom Hugha Masekele marca izdala diskografska htša Poly-gram. Miriam Makeba je kot prva južnoafriška črnska zvezda vseskozi čutila odgovornost, da oznanja svetu, kaj se dogaja v njeni domovini. Sprva je bila v tem osamljena, kmalu pa se ji je pridružilo vedno več glasov. Rodila se je v johannesburški četrti, kjer so o črncih odločali belci, domovino pa je zapustila iz odločnega protesta proti rasističnemu preganjanju. Njena umetniška pot se je začela v 40. letih. Oče ji je umrl, ko je bila še otrok, z materjo, ki je znala igrati na vsa afriška glasbila, je vzljubila petje v cerkvi in v šoli blizu Pretorie. Sama pravi, da si v življenju ni želela drugega kot peti, le okoliščine so hotele, da je postala eden od simbolov boja proti apartheidu, obdarjena z glasom, »globokim kot Indijski ocean in bleščečim se kot diamanti njene domovine« (kot je zapisal Harry Belafonte). Njene pesmi so preproste in nežne, ironične in pogumne, so srčni izlivi, prežeti z glasom, ritmom in harmonijo, mile žalostinke in ostre obtožbe, blues iz Soweta, nenavadna glasba, polna otroških zgodb in duhov.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Branko Lakovič Radio: Sergej Verč Glasba: Daniela Duic v sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujeta: Damiana Ota in Bojana Vatovec
Foto: AGI, AP in Križ-mančič
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
Zgodbe o Silviji
Dvajset let pozneje	Borivoj Repe
Sedaj smo pa že na ravni Treh mušketirjev. Življenje je lepo, dokler ga ne zatem-ni prva senca^le redko se spet pojavi jasen sončen dan. Žožo je nekako prebolel vse skupaj, spet so peli ptiči, sijalo je sonce, ntalo manj jasno, a kljub vsemu. Počasi je Pozabljal na kvartet klobučarjev. Postal je fesen škric, hodil na sodišče in počel vse, kar škrici pač počno, kakor pravi narodna: ves dan med papirji sedi, zvečer pa po tinti
Žožo je nekega dne doživel nesrečo, Podrl ga je z avtomobilom pijan poštar. Takle pijan poštar meni, da je ves svet nje-gov. Usede se v službeni avto in drvi z njim °d nabiralnika dp nabiralnika. Ničesar ne Vldi, ne vesolja, ne dreves, ne hiše, še naj-ttrunj pa zamišljene škrice, kako prečkajo Olico. Vmes so pa seveda gostilne, toliko gostiln, ena lepša od druge, tropinovec je Pa juko dober...
, . Žožo se je znašel v bolnici, primarij je bl1 prijazen, Žožoju je obetal najboljšo nego: »Zakrpali vas bomo, da boste kot
nova punčka iz cunj.« Toda znance je skrbelo, Vsi, ki so poznali Žožoja, so prihajali v bolnico, kup napolitank na nočni omarici je rasel. Žožo se je bolj smejal, bolj je rasel kup.
Nekega dne pa mu je nasmeh zamrl, ko je zagledal gospo Silvijo s prijateljem Silvom. Nič napolitank, le resen obraz: »Poznam primarija,« je rekla. »Povedala mu bom, da vas mora pošteno pozdraviti.«
»Ne, za Boga,« je rekel Zožo, toda pomoči ni bilo več, »le tega nikarte!« Če si oseba, kot je gospa Silvija, nekaj zapiči v glavo, nikoli ne odneha, če si zastavi nalogo, da bo nekomu pomagala, mu pomaga, pa četudi ga mora uničiti zaradi tega.
Pa poslušajmo spet našega kronista: »Od tistega dne, me primarij ni več pogledal, pri vizitah se je izogibal moje sobe, zdravniki so bili rezervirani, sestre zadržane, mogoče tudi obratno. Nihče več ni skrbel zame. Vsi so se me nekako izogibali. Zdravljenje se je zavleklo, odpustili so me le na-
pol zakrpanega, kakor je pred tem govoril primarij.«
Ne bom trdil tega, toda dozdeva se mi, da je tudi primarij študiral istočasno z nami v NUK-u, v tistih letih kot jaz, Silvo in gospa Silvija.
In res, nekaj let pozneje sem srečal primarija na smučanju. Naravnost sem ga vprašal po vzrokih, še prej pa sem mu razložil, da Silvija ni ravno moja srčna prijateljica. Končno se je dobremu možu razvezal jezik: »Veste, po tistem v NUK-u sem postal zelo živčen, skoraj sem "faliral" študij, nekaj medicincev se nas je tedaj zaobljubilo, da jo bomo pokončali, le Hipokratova prisega nas je odvrnila od tega.«
Žožoju je odleglo, vseeno pa še sedaj ob naglih vremenskih spremembah čuti bolečine, toda to ga ne moti toliko, kot tista bolečina, ki je ostala v srcu.
Gospa Silvija ni čutila nobenih bolečin, razen mogoče svetobolja v širšem pomenu besede, o tem pa prihodnjič.
/Tedenski pregovor:

Sreče in mavrice nikoli ne vidimo nad svojo streho, ampak le nad tujo.
(nemški)
Spominski datumi:
□	Pred 70 leti: 5.1.1921 je bilo po Rapalski pogodbi Primorje s Trstom in Istro priključeno Italiji.
□	Pred 125 leti: 7.1.1866 je izšel prvi slovenski časopis v Trstu - Ilirski Primor-jan.
□	Pred 115 leti: 8.1.1876 je izšla prva številka Edinosti, glasila istoimenskega društva.
V m
k
Osebnosti:
□	9.1. 1856 se je v Globokem pri Rimski Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc, ki je umrl v Ljubljani 10.6.1912.
□	9.1.1876 se je v Skednju pri Trstu rodil politični delavec in publicist Drago Godina-Karel, ki je umrl v Trstu 1. 4 1965.
□	9.1.1911 je v Beogradu umrl izumitelj in začetnik slovenskega letalstva Edvard Rusjan, ki se je rodil v Trstu 6.6.1886.
□	11.1.1966 je v Gorici umrl šolnik, javni delavec in narodopisec Rihard Orel, ki
je rodil v Prvačini 29.11.1881.
A
[^gledališča

'______________________________________________
Ljubljana
°Pera SNG
jV sredo, 9. 1., ob 19. uri: opera Lucia di Lammermoor (Gaetano uonizetti), dir. Loris Voltolini, Kathleen Cassello v vlogi Lucie.
V soboto, 12. 1., ob 19. uri: opera Traviata (Giuseppe Verdi), dir. 9°r Švara, Jure Kušar prvič v vlogi Alfreda.
^ama SNG
Nocoj, 5. 1„ ob 19.30: Zločin in kazen (Fjodor M. Dostojevski-An-^ej Wajda), rež. Žarko Petan (ponovitvi 11. in 12. 1.). y četrtek, 10. 1., ob 19.30: Mesec dni na kmetih (Ivan S. Turge-Jev), rež. Zvone Šedlbauer.
™lala drama
ocoj| 5. 1., ob 20. uri: monodrama Blagi pokojniki, dragi možje 12 <{° l''^ic°lai), rež. Boris Kobal, nastopa Polona Vetrih (ponovitev
. ^ četrtek, 10. 1., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. ^ko Sosič, scenografija Miloš Jugovič.
Nocoj, 5, 1., ob 19.30: Ivona, princesa Burgundije (Witold Gom-fcuvicz), rež. John Paul Cook (ponovitev 11. 1.). j, v Ponedeljek, 7. 1., ob 19.30: Potohodec (Dane Zajc), rež. Mile °run (ponovitvi 8. in 9. 1. ob 15.30).
Lu‘kovno gledališče
c NA VELIKEM ODRU danes, 5. 1., ob 11. in 16. uri: Mojca Pokraj-vu‘ja (priredba Janko Moder), gostuje Prešernovo gledališče iz
'vranja.
T KULTURNICI (Židovska steza 1) v torek, 8. 1., ob 17. uri: ravljica iz vitrine - Sivčkovi spomini, avtor in rež. Matjaž Loboda.
Dorica
®hurni dom
v v Ponedeljek, 7. 1., in v torek, 8. 1., ob 20.30: gledališka predsta-^SG Mojstrska lekcija (David Pownall), rež. Marij Uršič.
ČEDAD
®dališfce Ristori
četrtek, 10. 1., ob 21. uri: Eh? o Le avventure di Monsieur °n, avtor, igralec in režiser Yves Lebreton.
a*amostre
avv torek' 8. 1., ob 20.45: v okviru ciklusa Teatro oggi - Eh? o Le Yv.etlIture di Monsieur Ballon, nastopa avtor, igralec in režiser y Lebreton.
vita ^eteL' U- 1., ob 20.45: v okviru Rassegna Udine Teatro - La Pice ni°n ^ un Lim di Doris Day (Mino Bellei), z videmsko skupino in M 0 Teatro nastopajo Claudio De Maglio, Claudio Mezzolani . assimo Somaglino (ponovitev 12. 1.).
Auv*‘torium Zanon
Qi .r^trtek, 10. 1., ob 21. uri: Mai a stomaco vuoto, avtor in igralec Dix (ponovitve 11., 12. in 13. 1.).
vARMA
Kr
r*||evo gledališče (Teatro Regio)
ni\ jF°i' S. 12., ob 20. uri: opera La Cenerentola (Gioacchino Rossi-ubert Soudant (ponovitev ‘
Jk, 10. 1., ob 21. uri: baletr ge Balanchine), Night C«
AttiortTc,T)' H cappello a tre punte (Manuel De Falla, kor. Amedeo Aniedo« * ^ ^avid Garforth, izvaja Aterballetto, umetniški vodja
kor.
10. L, ob 21. uri: baletni večer - Agon (Igor Stravinski,
vin a f0r9e Balanchine), Night Creature (Duke Ellington, kor. Arv,_ .* ey). H canoello a tre ounte fManuel De Falla, kor. Arne
Al-
eo Amodio (ponovitvi 11. in 12. 1.).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	GALLUSOVI DVORANI nocoj, 5. L, ob 19. .uri: v Mozartovem letu - koncert Izraelskega komornega orkestra, dirigent in violinist Shlomo Mintz (Mozart).
V	GALLUSOVI DVORANI v četrtek, 10. 1., ob 19.30, in v petek, 11. L, ob 20. uri: v okviru modrega abonmaja - koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Tadeusz Wojciechowski, solistka Ksenija Jankovič - violončelo (Ajdič, Schumann, Dvorak).
GORICA
Kulturni dom
Nocoj, 5. L, ob 20.30: novoletni koncert Simfoničnega orkestra Moravske filharmonije iz Olomouca, dir. Stanislav Macura (Offenbach, Smetana, Fučik, Dvofak, Strauss ml.).
V	soboto, 12. 1., ob 20. uri: revija pevskih zborov Seghizzi.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 10. 1., ob 20.30: flavtist Roberto Fabbriciani ob klavirski spremljavi Maura Castellana predstavlja koncertni spored z naslovom Birds, ki je v celoti posvečen ptičjemu petju (Rousseau, Messiaen, Bussotti, Reynaud, Pennisi, Janaček, Koepke, Biferno, Ibert, Levinas, Boccaccio, Donadoni, Moirguet, Beydts).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI v četrtek, 10. 1., ob 20. uri: Plesni teater Ljubljana predstavlja balet Razpoka, glasba Erič Diane, Mario Marolt in Fabrice Brusson, kor. Frederico Strachan.
V	DVORANI El v petek, 11. L, ob 16. uri: video ples - Grand-Prix Video Danse, Sete 1990 (drugi in tretji del 12. in 13. L).
V	MALI DVORANI v petek, 11. 1., ob 18. uri: Gestures (Manchester Contemporaray Dance Group) predstavlja balet Breaking New Ground v štirih delih - Breaking New Ground, Instinctive Behavoiur, Šink Or Swim, in Dual Voltage (pon. 11. 1. ob 20. uri).
V	SREDNJI DVORANI v petek, 11. 1., ob 20. uri: Vzhodni plesni projekt predstavlja ljubljansko premiero baleta Emotional, glasba Borghesia, kor. Matjaž Farič.
V	SREDNJI DVORANI v soboto, 12. 1., ob 18. uri: Plesni večer -Razdalje (glasba J. S. Bach in Paco de Lucia, kor. Irena Gorogranc, skupina Media iz Velenja), Vrag v telesu (Astor Piazzolla, kor. Marta Štemberger, skupina Terpsihora iz Novega mesta), Sedemnajst (Meredith Monk, kor. Majda Grah-Fridl, Studio T4 iz Ptuja), Jogger Shoper (»180« in Trio Bulgarka, kor. Matjaž Farič, skupini Media in Gib iz Velenja), Ludvik je vstal (Borghesia, Laibach in Laurie Anderson, kor. Gregor Kamnikar, Studio Intakt iz Ljubljane), Bujenje (Rock grupa Grč, kor. Šenka Baruška, skupina Labis z Reke), Finale - odlomek iz Triptiha (Louis Armstrong, kor. Lilijana ŠantiC-Ujčič, Studio Lai iz Izole).
V	SREDNJI DVORANI v nedeljo, 13. 1., ob 20. uri: baletna predstava Apolon-Noč, glasba Igor Stravinski, Bela Bartok in Peter Vermeersch, kor. Jose Besprosvany.
Lutkovno gledališče
NA VELIKEM ODRU (Krekov trg 2) v nedeljo, 13. 1., ob 18. uri: Koreodrama predstavlja balet Praprot in prah, glasba Tomaso Albinom, kor. Gordana Schmidt-Miškov, pleše Vlasta Skvarča.
| urnik mejnih prehodov
NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije:
FERNETIČI	BAZOVICA	PESEK
ŠKOFIJE	LAZARET
Prehodi druge kategorije:
ŠEMPOLAJ	- od 7.30 do 19.30
REPEN	- od 7. do 19. ure
SOCERB	- od 8. do 17. ure
OREH	- od 7. do 20. ure
MAČKOLJE	- od 8. do 19. ure
KOROŠCI	- od 8. do 19. ure
ČAMPORE	- od 8. do 19. ure
MAVHINJE
-	od 8. do 19. ure
-	od 7. do 21. ure
-	od 8. do 19. ure
Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej):
BOTAČ	GROČANA A	in B DRAGA
CEREJ	GROPADA
NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije:
VRTOJBA	RDEČA HIŠA
Prehodi druge kategorije:
MIRNIK-GOLOBRDO JENKOVO-NEBLO PLEŠIVO
ČAST. VERSA-VIPOLŽE - od 6.30 do 18. ure
ob nedeljah in praznikih od 8. ure ŠTEVERJAN-HUM	- od 8. do 18. ure
SOLKAN	- od 7. ure do 20. ure
UL. SV. G ABRI JEL A-N O V A GORICA .	- od 8. do 19. ure
ob nedeljah zaprt
RAFUT-PRISTAVA	- od 8. do 17. ure
ob nedeljah in praznikih zaprt ŠEMPETER	- od 7. od 20.	ure
MIREN	- od 7. do 19.	ure
DEVETAKI-LOKVICA	- od 9. do 18.	ure
JAMLJE-KLARIČI	- od 8. do 19.	ure
Prehodi za dvolastnike:
CEGLO-MEDANA	- od 8. do 17.	ure
V KLANCU-VALERIŠČE	- od 8. do 18.	ure
PODSABOTIN	- od 8. do 17.	ure
SOLKAN 2-POLJE	- od 10. do 17. ure
Prehodi za dvolastnike so ob nedeljah in praznikih zaprti, prehod V klancu je še januarja odprt samo ob četrtkih, petkih, sobotah. ŠKRLJEVO in ŠTMAVER	- z obvestilom 48 ur prej
PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO
- z obvestilom 48 ur prej
od 9. do 20. ure
-	od 8.
-	od 9.
do 18. ure do 17. ure
NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije:
STUPICA (pri Špetru)
PREDEL (pri Rabeljskem jezeru)
FUŽINE (pri Trbižu)
UČJA (za Rezijo)
Prehodi druge kategorije v Benečiji:
POLAVA
PONTEVITTORIO (pri Prosnidu)
ROBEDIŠČE (pri Čeneboli)
STARI MLIN Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo):
SOLARIA	- zaprt do konca junija
PONTECLINAZ	- zaprt do konca januarja
FATAGNE A in B	KOSCINA
STOPA A in B	PODREG	OSTRUNJA
PONTEMISECCO	MELINA	ROVAN
• Urniki se bodo na Goriškem spremenili 1. 3., na Tržaškem in Videmskem pa 1. 4. Na Učji se lahko spremeni zaradi snega.
do konca marca zaprt - od 9. do 17. ure
Horoskop
- • • •v. G :v'*' j..,~-U. ' • • :	'	' r •.. .L? . 1. .• .
.
od sobote, 5. januarja, do petka, 11. januarja 1991
Pripravlja SREČKO MOŽINA
T
OVEN (21.3.-19.4.)
— VI IN DELO: Napoved vam je ugodna. Venera in v x Jupiter vam bosta tov -z Pri uresničitvi načr-bosto UPajte vase in z lahkoto v ■/=/, Prem°stili manjše ovire brih t k,u -tedna- Veliko bo do-Priza 5riložnosti< zato lahko s memKevnosti° dosežete po-netnfang delovne uspehe. Kri-
toret Pw, b?sta Ponedeljek in
^ DVOJČKA (21.5.-| |	20.6.) — VI IN
I DELO: Zvezde so vam naklonjene. Obeta se vam prijeten teden. Izkoristite ugoden položaj zvezd in stopite v akcijo. Uspe vam lahko uresničiti to, kar ste že dolgo načrtovali. Ponedeljek vam prinese ugodne vesti. Nasmehnila se vam bo sreča na denarnem področju. Sobota in petek vam bosta manj po godu. VI IN DRUGI: Ne obljubljajte več, kot lahko izpolnite. Ugodna bosta ponedeljek in torek.
LEV (22.7.-22.8.)
[	\	VI IN DELO: Gle-
Jk	/	de na položaj
\	zvezd je pred vami
utrudljiv, a kljub temu še kar uspešen teden. Verjetno se boste srečali z nepričakovanimi ovirami, ki pa vam jih bo uspelo premostiti in teden zaključiti dokaj ugodno. Druga polovica tedna vam bo manj naklonjena. Neugodna dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Možnost nesporazumov na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN DELO: Nebo vam je naklonjeno. Vstopate v izredno uspešen in sproščen delovnik. Prijazna Venera, ki se pravkar nahaja v vam sorodnem znamenju, bo poskrbela za dobro počutje in pripomogla k uresničitvi vaših želja in načrtov. Razveselila vas bo ugodna novica. Sobota in četrtek bosta za spoznanje manj ugodna. VI IN DRUGI: Razveselilo vas bo nepričakovano darilo. Ugodna bosta ponedeljek in torek.
^ STRELEC (22.11.-5f 21.12.) — VI IN DELO: Vstopate v 4% zanimiv delovnik.
Večina zvezd vam je prijazna, zato se vam obeta nekaj ugodnih sprememb in dobrih novosti. To, kar vas skrbi, se bo uredilo. Prijetno presenečenje vas čaka v začetku tedna. Sobota in nedelja pa vam ne bosta preveč naklonjeni. Možnost muhastega razpoloženja in sitnosti. VI IN DRUGI: Odkrili boste pomen pravega prijateljstva. Ugodna bosta ponedeljek in petek.
* . . VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Teden bo sicer delovno ugoden, vendar po vsej verjetnosti tudi malo naporen. Kakšnih večjih težav ne boste imeli. Obstaja pa možnost občasnega slabšega počutja in spremenljivega razpoloženja. Dobra sreča se bo nasmehnila vsem rojenim od 20. do 28.1. Manj ugodna dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI:
Bil bi čas, da izpolnite, kar ste obljubili. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
V * BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: 1 t 1 den bo razgiban spremenljiv. K vam Venera ni i gonjena, se vam pri delu 1< nric, aj zatakne. Obstaja mi vnr1 s,ltnosti, ki pa ne bo špr,1Va, e na končni uspeh ’ ya dela. Izkoristite pozitiv Pav zvezd ob začetku in v acu tedna. Sreda in četrt hn? z neprijazno Luno P c	naklonjena. VI IN DR
vaš Nekdo bi rad preizku
s°botPa°tnrPn1ideiljaU90dnib°
RAK (21.6.-21.7.]
w VI IN DELO: ’ teden bo tok prav ugoden in dovoljiv. Dober ložaj Marsa bo pozitivno v val predvsem na srečen po vaših načrtov. Ponudile vam bodo nekatere nove ] ložnosti, ki vam bodo v ma
čem olajšale delo. V ponedeljek in torek pa le bodite previdni, ker zna biti hitro kaj narobe. VI IN DRUGI: Pomoč prijatelja vam bo še kako prav prišla. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
______ DEVICA (23.8,-
22.9.) — VI IN I Y	DELO: Pred vami
I fjf	je ustvarjalen in
ploden delovnik. Delo vam bo steklo prav lepo in brez večjih težav. Počutili se boste v formi in posrečilo se vam bo tudi izpeljati nekaj, za kar ste se že lep čas trudili. Možnost prijetnih presenečenj na denarnem področju. Četrtek in petek vam bosta manj
po godu. VI IN DRUGI: Spoznali boste, da nekdo vašega zaupanja ni vreden. Ugodna bosta sreda in četrtek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI
IN DELO: Žvezde vam niso prav naklonjene, zato se boste morali za uresničitev zastavljenih ciljev nekoliko bolj potruditi. Glede na neugoden položaj Jupitra, Marsa in Venere obstaja verjetnost nepričakovanih ovir ali neprijetnih presenečenj. Poskusite se izogniti zahtevnejšemu delu. VI IN DRUGI: Prisluhnite modrim nasvetom in se po njih tudi ravnajte. Ugodna bosta sreda in četrtek.
KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: Teden bo prijeten in razveseljiv. Ponudilo se vam bo nekaj nadvse ugodnih priložnosti, ki jih bo vaša podjetna narava znala spretno izkoristiti. Teden je precej primeren tudi za nove pobude in načrte. Precejšnja je možnost izrednega zaslužka. Ponedeljek in torek vam bosta z neprijazno Luno manj naklonjena. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah se nikar ne prenaglite. Ugodni bosta sobota in sreda.
RIBI (19.2.-20.3.)
VI IN DELO: Obeta se vam kar prijeten in vesel teden. Dobre zvezde vam bodo v spodbudo in pomoč pri uresničitvi zastavljenih načrtov. Prišlo bo do pozitivnih sprememb, ki vas bodo pri delu ohrabrile. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd za vse najpomembnejše načrte. Sobota in petek pa vam bosta malo manj naklonjena. VI IN DRUGI: Pohitite, ker se je nekdo že naveličal čakati. Ugodna dneva bosa sreda in četrtek.
Vsi pričakujejo odločitve tržiške KD
Deželni tajniki večinskih strank še niso razrešili tržiškega vozla
Deželni in krajevni voditelji štirih strank večinske koalicije so se predsi-noči ponovno razšli, ne da bi razpletli politični vozel, ki se je zamotal z odločitvijo večinskega dela tržiške krščanske demokracije, da zamenja partnerja v občinski upravi v Tržiču in socialiste nadomesti s komunisti, Kot smo že poročali je ta odločitev sprožila ostro reakcijo socialistov, ki so zagrozili s krizo na Pokrajini, Občini Gorica in celo na Deželi, če bo res prišlo do zamenjave v Tržiču. Nad tako perspektivo ni navdušena niti levica KD, ki razen v Tržiču predstavlja večino v stranki.
Deželni tajniki PSI Zanfagnini, KD Longo, PSDI Esposito in PRI Di Re so že pred novim letom na sestanku v Tržiču skušali poiskati možne politične poti za ohranitev sedanjih večin v vseh upravah, vendar je takrat srečanje v bistvu spodletelo, ker se ga niso udeležili predstavniki tržiške KD. Ponovno so se zato srečali predsinoči v Gorici. Tokrat so bili prisotni poleg štirih deželnih tudi pokrajinski in občinski tajniki omenjenih strank. Sestanka se je udeležil tudi Cesare Calzo-lari, mestni tajnik KD v Tržiču in po napovedih bodoči tržiški župan, če bo prišlo do nove večine s KPI. Kot smo lahko izvedeli, so deželni in pokrajinski voditelji vseh štirih strank na srečanju poudarili voljo po ohranitvi sedanjih zavezništev.
Kaj pa Calzolari, od katerega je bolj kot od dobre volje vrhov strank odvisen nadaljnji politični razplet? Na
predsinočnjem sestanku sploh ni spregovoril in se torej ni hotel izjasniti o svojih namenih. To bržkone pomeni, da vztraja na svojih stališčih in ne namerava odstopiti od ubrane smeri, ki ga vodi v koalicijo s komunisti in seveda na župansko mesto.
Pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini je bil sicer včeraj razmeroma optimistično razpoložen. Priznal je, da je bilo predsinočnje srečanje prehodnega pomena in bodo odločitve prišle šele po sestankih tržiškega mestnega odbora KD (sestal se je sinoči) in pokrajinskega vodstva iste stranke (ki bo zasedalo v ponedeljek). Kljub temu pa je pozitivno ocenil »veliko zavzetost KD, ki si prizadeva, da bi rešila tržiški zaplet«.
Deželni tajnik KD Longo, ki si najbolj vztrajno prizadeva, da bi prepričal Calzolarija, naj odstopi od svojih namer, pa je nekoliko manj rožnato ocenil stanje. Potem ko mu je v prejšnjih dneh v zameno za ohranitev sedanje uprave ponudil predsedstvo konzorcija za letališče in eno občinsko odborništvo več za tržiško Andreotti-jevo strujo (Calzolari je, kolikor je znano, ponudbo zavrnil), je Longo včeraj izjavil, da se v bistvu stvari niso premaknile z mrtve točke in da vsakdo vztraja pri svojih stališčih. Kakšen bo razplet? Longo nemočno priznava, da še ni razumel, kako se bo lahko zadeva iztekla.
Marsikaj bo jasnejše že danes, ko bodo znane odločitve s sinočnjega za-
sedanja tržiške KD. Po napovedih naj bi večina podprla Calzolarija in predlog o novi koaliciji. Vprašanje je, kakšno bo zadržanje socialistov, še posebno v goriškem občinskem in pokrajinskem svetu, ki se sestaneta v torek ob 15.30 za odobritev proračuna. Po včerajšnjih nekoliko spravljivejših izjavah pokrajinskega tajnika Pinija sodeč bi lahko domnevali, da PSI (ali najbrž vsaj njen del) nima interesa zaostrovati do skrajnosti odnosov s partnerji. Morebitni zgolj "tehnični" podpori proračunoma - v nasprotnem primeru preti komisarska uprava - naj bi vsekakor sledilo temeljito politično preverjanje v koaliciji.
V zvezi s tržiškim političnim viharjem se je včeraj oglasil tudi pokrajinski tajnik KPI Maurizio Salomoni, ki v tiskovnem poročilu res ne štedi z ostrimi ocenami in izrazi. »Nekateri veljaki deželne večine so in še brutalno posegajo z nesramnimi pritiski in posrednim in neposrednim političnim izsiljevanjem proti krajevnim predstavnikom lastnih strank, da bi preprečili vsakršno spremembo političnega okvira v Tržiču,« piše Salomoni, ki ocenjuje, da je to »nedostojni spektakel« in »nesprejemljiv ter žaljiv manever«, ki omejuje avtonomijo krajevnih predstavnikov in volilcev. KPI je v Tržiču predlagala socialistom levo upravo. Ker PSI tega predloga ni sprejela, so se zavzeli za programsko upravo, h kateri naj bi pristopile vse sile, ki soglašajo s skupnim programom.
Sodeluje osemnajst slovenskih fotografov
Fotografska razstava danes v Kulturnem domu
V preddverju pariškega Kulturnega doma bodo danes ob 18. uri odprli fotografsko razstavo 18 goriških fotografskih navdušencev. Gre za dela, ki so bila konec lanskega leta že razstavljena v Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu, in ki so bila deležna zanimanja in odobravanja s strani obiskovalcev.
Fotografska razstava, ki jo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in uprava Kulturnega doma, sodi v prizadevanja, da bi na Goriškem ponovno obnovili in popestrili fotografsko dejavnost, ki je dokaj uspeha imela v okviru delovanja Skupine 75.
Na današnji razstavi bodo sodelovali Silvan Bevčar, Ladi Boškin, Dah But-kovič, Marino Černič, Fabio Devetak, Vilko Fajt, Karlo Ferletič, Hijacint Jussa, Miro Kuzmin, Rudi Pavšič, Silvan Pittoli, Jožko Prinčič, Viktor Selva, Igor Tomšič, Mauro Tomšič, Zdenko Vogrič, Marko Vogrič in Viljem Zavadlav.
Razstava slovenskih goriških fotografov bo odprta dvajset dni, kasneje pa jo bodo predstavili še v nekaterih drugih krajih na Goriškem.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GLEDALIŠKA SEZONA 1990/91 David Pownall
Mojstrska lekcija
Režija MARIO URŠIČ V KULTURNEM DOMU V GORICI
V	PONEDELJEK, 7. JANUARJA, OB 20.30 - abonma red A
V	TOREK, 8. JANUARJA, OB 20.30 - abonma red B
Vozni red avtobusov za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (gostilna Pahor), 20.00 Dol (gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (pri Kulturnem domu), 20.12 Sovodnje (pri Ušarju), 20.15 Štandrež.
Ob prazniku treh kraljev v Števerjanu
Big ben Hit quartet jutri v Sedejevem domu
Jutri popoldne bo nastopil v Sedejevem domu v Števerjanu ansambel oz. pevska skupina Big ben Hit quar-tet iz Nove Gorice. Skupino sestavljajo člani znanega ansambla Big Ben, ki je že večkrat nastopil tudi na naših prireditvah in poletnih praznikih.
Ansambel se tokrat predstavlja v pevskem sestavu, s programom božičnih in črnskih duhovnih pesmi, ki jih je posnel tudi na kaseto. Slednja je v Sloveniji dosegla lep uspeh in jo bo mogoče nabaviti tudi na koncertu v Števerjanu.
Koncert organizira SKPD F. B. Sedej in sodi med tradicionalne božične nastope, ki jih društvo prireja vsako leto ob prazniku sv. treh kraljev. Letošnja božičnica, ki se bo pričela ob 15.30 v Sedejevem domu v Števerjanu, bo zaključila božično praznovanje v vasi. Ob zaključku koncerta bo tudi novoletna tombola z bogatimi nagradami.
Skrivnostna noč v Podgori
Drevi ob 20. uri bodo v župnijski cerkvi sv. Justa v Podgori na pobudo prosvetnega društva Podgora uprizorili božično povest "Skrivnostna noč". Uprizoritev bodo sooblikovali kvartet trobil Jacobus Gallus iz Ljubljane, mešani pevski zbor društva Sele iz Koroške, mladinski in mešani pevski zbor Podgora ter domači recitatorji in glasbeniki. Povest je režiral Franko Žerjal.
■ Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da so podaljšali rok za vložitev prošenj za maturo za šolsko leto 1990/91. Dijaki bodo smeli vložiti prošnjo najkasneje do 31. januarja.
Podaljšali odprtje razstave grafik Franca Duga na gradu
Veliko pregledno razstavo grafik goriškega umetnika Franca Duga bodo po vsej verjetnosti podaljšali še za dva meseca. Razlog je v velikem odzivu občinstva, ki dokazuje, da lahko odmevnejše razstave prikličejo turiste ne samo v poletnem pač pa tudi v zimskem obdobju. Razstavo so odprli pred približno dvema mesecema. Sprva je bilo predvideno, da bo na ogled do 13. januarja, kot nam je te dni povedal občinski odbornik za kulturo pa bo najbrž ostala odprta tja do marca.
Po nekoliko skromnem začetku, se je število obiskovalcev nekaj tednov po odprtju občutno povečalo. Mnogi obiskovalci prihajajo iz drugih krajev v deželi, iz Veneta in od'drugod. Du-gove grafike si je pred nedavnim ogledal tudi eden med pomembnejšimi italijanskimi likovnimi kritiki Gui-do Giuffre, ki je bil naravnost navdušen, saj se je v razstavnih sobah ustavil celih pet ur.
Razstava, na kateri je zbranih 111 grafik iz zadnjih 15 let ustvarjanja Franca Duga, je na gradu odprta ob delavnikih od 9. do 12. in od 14. do 17. ure, ob praznikih pa od 9. do 12.30 in od 14. do 18. ure. Ob ponedeljkih je razstava zaprta.
Na sliki: Franco Dugo - "Vincenzo Perugia davanti a Monna Lisa", 1982.
V enem dnevu izgnali spet čez mejo kar 43 tujcev
V Pevmi zajeli 39 Turkov
Vsakodnevni ilegalni prihodi tujcev v Italijo so za policijske organe v Gorici že tako rutinska zadeva, da jim niti ne pripisujejo posebne pozornosti. Ohranjajo seveda okrepljeno nadzorstvo na vsem obmejnem pasu in ko se kak posameznik ali manjša skupina uspe prebiti po eni od številnih skrivnih poti čez mejo v "obljubljeno deželo", se njegovo bivanje v Italiji pogosto zaključi že po nekaj urah najprej na kvesturi in nato z izgonom iz države.
Kljub tej vsakodnevnosti pa je včerajšnja vest o kar 43 turških državljanih, ki so jih ustavili v Gorici in nato izgnali v Jugoslavijo, vredna pozornosti. Večjo skupino so predsinoči zajeli karabinjerji v Pevmi nedaleč od jahališča "La remuda". Skupino je okrog 22. ure opazil neki domačin in poklical karabinjerje, ki so prihiteli na kraj in kmalu izsledili pribežnike. Našteli so jih kar 39. Šlo je za cele družine iz raznih krajev v Turčiji. Med njimi je bilo deset otrok starih manj kot 10 let. Najmlajšega - komaj 11 mesecev staro dete - je držala v naročju mati. V skupini je poleg otrok bilo še osem žensk in 21 moških.
Kot so ugotovili karabinjerji, naj bi skupina malo prej prestopila mejo v Brdih. Po izjavah samih Turkov, naj bi jih "spremljevalec" napotil v Italijo po skrivni poti nekje pri Jazbinah in jih nato prepustil njihovi usodi. Njihova
dolga in mučna pot se je nato zaključila na goriški kvesturi. Od tod so jih po večurnem ugotavljanju istovetnosti vsakega med njimi, pospremili na mejo in jih izročili jugoslovanskim oblastem, da jih napotijo spet v Turčijo.
Druge štiri turške državljane so prestregli agenti policijskih izvidnic v Gorici. Prvega so ustavili v mestu že čez dan, druge tri pa v večernih urah.
Tudi njih so po običajnih formalnostih na kvesturi pospremili do mejnega prehoda pri Rdeči hiši in jih izročili jugoslovanskim mejnim organom.
Sinoči so karabinjerji spet prečesali okolico Pevme in Oslavja, kjer naj bi nekdo opazil skupino kakih 15 ljudi, najbrž tujcev. V trenutku, ko zaključujemo redakcijo, še niso izsledili nikogar.
Obsojen taksist iz Ljubljane ki je pripeljal tujce čez mejo
Prav včeraj, ko so v Gorici zajeli doslej eno od najštevilnejših skupin tujih državljanov, so na sodišču obsodili taksista iz Ljubljane, ki so ga aretirali 22. decembra pri Jamljah, ker je ilegalno pripeljal v Italijo pet tujcev. Taksist, 28-letni Slobodan Bijelica z bivališčem v Ljubljani, je po rekonstrukciji, ki so jo opravili preiskovalci, vkrcal na lancio thema štiri Filipince in enega državljana Šri Lanke. Za prevoz je zahteval 150 ameriških dolarjev. Iz Ljubljane je skupino tujcev pripeljal na Kras in jim pokazal stezo za prehod meje v bližini Moščenic. Nato se je tudi sam pripeljal čez mejo in spet vkrcal skupinico, dokler jih ni ustavila prometna policija.
Tujce, ki niso imeli potrebnih dokumentov na vstop v Italijo, so izgnali čez mejo, Bijelico pa aretirali in prijavili sodstvu.
Njegov odvetnik Primosig je včeraj zaprosil za obsodbo na dogovorjeno kazen. Sodniki so ugodili prošnji in v smislu 3. člena zakona Martelli obsodili taksista na deset mesecev in 20 dni zapora ter plačilo 4 milijonov 450 tisoč lir globe. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list, zato so obsojenca izpustili na prostost.
Manjši požar v trgovini s pleteninami
Včeraj zjutraj okrog 9.30 je požar v trgovini s pleteninami na srečo povzročil le preplah brez večje škode. Goriški gasilci so namreč morali poseči v pletilnici Roberte Grasselli v Kapucinski ulici 2, kjer so ognjeni zublji iz slabo delujoče peči povzročili manjši požar.
Prodajalki sta začeli klicati na pomoč. Med prvimi je prihitel uslužbenec iz bližnje prodajalne jestvin Godina, ki je s prenosno gasilno napravo ugnal ogenj še pred prihodom gasilcev. Gmotna škoda je precej omejena, saj je ogenj uničil le peč, ni pa poškodoval blaga in druge opreme v trgovini.
Najdeni predmeti pri mestnih redarjih
V uradu goriških mestnih redarjev so na razpolago sledeči izgubljeni predmeti, ki so jih našli v mesecu decembru: zapestna ura, tri broške, dva prstana, uhan, zapestnica, dve listnici z vsoto denarja, tri moška kolesa, dve ženski kolesi, motorno kolo, očala za vid, več šopov ključev.
Navedene predmete lahko dvigne, kdor dokaže, da je njihov zakoniti lastnik.
Jutri odprte prodajalne časopisov
GORICA
Bevilacgua, Drevored XX. septembra; Bertazzo, Ul. del Carso; Brunzin, Ul. Vittorio Veneto (pri bolnišnici); Buttus, Travnik; Sain, Ul. Montesanto; Collenzini, Korzo Italia; Costanzo, Ul. Crispi; Paga-ni, Korzo Italia 217; Ersetig, Ul. Orzoni; Gurtner, Ul. Carducci; Ungaro, Ul. Duca d'Aosta; Vida, Trg Cavour; Laurenti, Šmihelova ulica; Lininger, Ul. Brigata Casa-le; Marchi, Ul. Toti; Miljavec, Ul. Carnia; Uria Mulloni, Trg Signo-rini; Pastrello, Majnica; Plazzotta, Ul. Veniero; Picciulin, Trg županstva; Sandri, Ul. Formica; Savio, Ul. Giustiniani; Trivellato, Korzo Verdi; Janesch, Ul. IV. novembra (Podgora); Bernardis, Trg San Gi-orgio (Ločnik); Mosettig, Ul. Lici-nio (Ločnik)
razna obvestila
Godba na pihala Kras bo danes ob
18.30	nastopila v čast "befane" na Trgu sv. Martina v Doberdobu. Vabljeni so vsi občani.
Slovensko planinsko društvo obvešča, da se bo 13. januarja pričel tečaj smučanja na Nevejskem sedlu. Na voljo je še nekaj prostih mest v drugem avtobusu. Prijave pri Ivu Berdonu, v trgovini Bau-con ter v torek, 8. januarja, med 17. in 19. uro na sedežu društva.
Planinski ples bo 2. februarja v Kulturnem domu. Društvo opozarja člane naj si že zdaj rezervirajo ta sobotni večer.
Družba se dobi jutri, 6. januarja, ob
12.30	na običajnem mestu.
_______________kino__________________
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Atto di forza«. VERDI 17.30-22.00 »Vacanze di natale '90«.
VITTORIA 15.15-22.00 »La sirenetta«. Walt Disney. Risani film.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »La storia infini-ta 2«.
COMUNALE 18.00-21.00 »Un angelo alla mia tavola«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al moro - Trg de Amicis (Koren) 10 -tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. F.lli Rosselli 23 ' tel. 410340.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici: ob 9.20 Guerrino Pečat iz bolnišnice Janeza od Boga v Ronke> ob 9.30 Alma Paulin vd. Delich iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 10.10 Maria Schi' avon, vd. Carlovati iz bolnišnice sv. JuS' ta v Tržič, ob 10.15 Nicolo Plez iz bolniš' niče sv. Justa v Romans, ob 11. uri Adele Louvier iz hiše žalosti v Ul. Canova 13 v stolno cerkev in na glavno pokopališče, ob 12.30 Bruno Zottar iz bolnišnice Jane' za od Boga v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče.
Potem ko so v štirih letih opravili skoraj 50 nastopov
Pri Gledališki skupim Gorica prešli v raziskovalno obdobje
Predstavili knjigo spominov A. von Maillyja
Etnografski utrinki iz goriške preteklosti
Potem ko je Gledališka skupina Gorica v slabih štirih letih nepretrganega delovanja opravila okrog 50 nastopov °b najrazličnejših priložnostih, v letošnji sezoni pa z recitalom "Tu je dru-Sfačna pesem" nastopila na proslavi 100-letnice rojstva Franceta Bevka v Zakojci oziroma z vodjo in režiserjem Janezom Povšetom in povezovalko Barbaro Rustjo tudi na prireditvi Skupaj za Unicef" - kot je znano, je slednja povezala slovensko, sicilsTco in apulijsko narodnostno skupnost - se je v najnovejšem obdobju lotila neke vrste raziskovalnega projekta oziroma se umaknila iz pogostega pojavljanja v javnosti. Skupina je zavestno na ta način poglobila svoje delo ter prešla iz Posnemanja življenja" v "izpovedovanje življenjske izkušnje". Gre za zami-selr po kateri ustvarja mlada skupina sebe, iz svojega doživljanja in obču-Innja sveta, išče gledališke izraze, ki m omogočili izpoved ter na ta način Prehodi vso tisto pot, ki bo kasneje omogočila prav vsakemu članu projekta docela samostojno gledališko delovanje.
Gledališka skupina Gorica je v ožji sestavi najprej izostrila občutek sveta v sebi, nato poiskala temo, ki se ji pra-Vl Posameznik v svetu, kasneje gleda-
liško idejo, ki jo je Adriana Furlan izoblikovala v soočenje med "temnim" in "svetlim" svetom: "svetli" svet so človekove sanje, "temni" svet je obstoječa realnost, če so seveda splošno veljavni tukaj navedeni termini. In potem dalje do scenarija, zaporedja dogodka, iskanja besedil, montaže in glasbenega izraza, ki naj izpoveduje enako močno kot beseda.
Adriana Furlan, Laura Furlan, Erik Bensa, Tanja Vižintin, Mirjam Simiz in Ivo Cotič so nosilci projekta z naslovom "Veliki stroj", medtem ko je delovni glasbeni trak na Radiu Val Gorica zmontiral Dušan Košuta. Nedvomno je zanimiv scenarij, ki docela izvira iz mlade skupine, medtem ko je vodja skupine v tem primeru le gleda-liško-strokovni svetovalec, ki ne vsiljuje svoje izpovedi. Po tem scenariju se človekove sanje soočijo z realnostjo sveta, pride do dinamičnega in tudi dramatičnega stika, želje po odrešujoči ljubezni, ki pa propade. Tukaj tri-umfira obstoječa realnost, ki ne želi spremembe, svetloba v človeku klone in se umakne, tudi "svetli" posameznik se bo vključil v svet, sprejel njegova pravila kot edino možna, sanje bodo morale počakati na kdaj drugič.
Gledališka skupina Gorica je tako projekt do kraja pripravila, izoblikovala je svoj pogled na svet in sebe, takoj po počitniškem premoru pa bo skupaj s scenografom in verjetno tudi koreografom realizirala omenjeno zamisel, ki je polna poezije in glasbenega čara. V kolikor bo potrebno, se bo povezala tudi z drugimi mladimi gledališčniki v goriškem prostoru, saj velja lastno ustvarjalnost mladih še posebej gojiti in se v tem smislu ustrezno povezovati in si pomagati. Kot rečeno je tukaj opisani projekt zaposlil člane Gledališke skupine Gorica do konca, želja po številnejših nastopih se je umaknila izpovednemu pristopu, utelešenje občutkov v gledališke elemente pa je nedvomno zanimiv strokoven proces, ki bo ostal članom skupine v lasti tudi kasneje. Le na tak način je mogoče širiti samostojno ustvarjalno željo in sposobnost mladih, ki nam lahko mnogo povejo o sebi, ne nazadnje pa o svetu, sredi katerega živimo vsi, in ki ga je nujno umetniško analizirati: da bi v njem razbrali človeku nenaklonjene lastnosti kakor tudi seveda vse tisto, kar temu istemu človeku plodno odpira pot v prihodnost in smiselnejše ter bolj osrečujoče življenje.	j. p0vše
Anton von Mailly sodi med manj znane pisce iz goriške preteklosti. Rodil se je v Gorici leta 1874 iz avstrijske družine, toda v sebi je združeval tudi druge narodne in kulturne komponente tega prostora: mati je bila Slovenka, med predniki je bilo tudi nekaj Furlanov. Mailly je služboval kot državni funkcionar, večji del svojega življenja pa je posvetil etnografskemu iskanju, zbiranju legend in ljudskih povesti.
Pred kratkim je založba Editrice Goriziana izdala knjigo »Ricordi gori-ziani«, v kateri so zbrani številni Ma-illyjevi avtobiografski spisi. Knjigo so pred nekaj dnevi predstavili v predavalnici pokrajinskega muzeja na gradu pokrajinski odbornik za kulturo Giovanni Battista Panzera ter profesorja Gian Paolo Gri in Hans Kitzmiil-ler. Slednji je predstavil avtorja, ki je širšemu občinstvu skoraj povsem neznan, medtem ko so ga kritiki še pred nedavnim ocenjevali kot sicer plodnega zapisovalca legend vendar poprečnega amaterja. Odkril in ovrednotil ga je slovenski etnograf prof. Milko Matičetov, ki je opozoril na ogromno Maillyjevo zapuščino. Poleg zapisov legend obsega njegovo delo na stotine člankov, razprav, povesti in drugih spisov na najrazličnejše teme,
Dve občinski lekarni lani uspešno poslovali
Po odprtju druge prodajne enote -ekarne v rajonu pri Sv. Ani - se je olokrog Občinskega podjetja za le-arne v zadnjih mesecih lanskega leta Precej povečal. Iz finančnih dokumen-.0v. ki jih je pred kratkim odobril ob-. rilski svet, sicer še ne prihajajo do jzraza učinki odprtja druge občinske ®karne, saj so zaenkrat predstavili še obračun za leto 1989, nova lekarna pa elrije komaj nekaj mesecev. Poslovale podjetja za lekarne je bilo lani sekakor uspešno, saj se je zaključilo mrtrz izgub in z majhnim presežkom (6 Uijonov 462 tisoč lir). Pri tem pa je reba upoštevati tudi investicije za °vo. lekarno. Stroške za odkup in reditev sedeža je sicer krila občinska P^va, podjetje za lekarne pa je iz stredstev prispevalo 30 milijo-Dr V, iir za začetek poslovanja nove ij °. ajne enote. Razmeroma majhen rn 1 dobiček (glede na skupni delok-9 Podjetja, ki se približuje blizu polip f®1 milijardi lir) bi brez te investici-rorej bil nekoliko večji, he ^etU naJ Bi podjetje za lekar-še utrdilo svojo finančno osnovo, j, .v® lekarna pri Šv. Ani že deluje do-D j.dbBro. v tem letu naj bi dosegla £e rižno 75-odstotni delokrog že ute-dv t °k<rinske lekarne v Štandrežu, v rilak	Pa nai Bi dosegli njeno
bori ni^no zmogljivost, nakar se biP °- najbrž že začeli postavljati pro-rin v zvezi z razširitvijo sedeža, z ra6 • kbdo tudi uredili status osebja lia ZP*som treh natečajev, za ravnate-katg°ye lekarne ter dva sodelavca, od in (j1*" kodo enega zaposlili s polnim niko^9693 s Pblovičnim delovnim ur-bu Zaradi povečanega delokroga
bodo zaposlili (s polovičnim delovnim urnikom) tudi računovodjo. Poslovanje naj bi kljub večjemu finančnemu bremenu za nova delovna mesta bilo še vedno pozitivno, saj predvidevajo, da bo v letu 1991 delokrog obeh občinskih lekarn skupno presegel dve milijardi lir.
Sliki Del Nerija v dar občini in pokrajini
Goriški pokrajinski muzej in županstvo bosta krasili še dve dragoceni oljnati sliki goriškega umetnika Edo-arda Del Nerija. Njegov pravnuk Marca Del Neri je pred kratkim izročil predstavnikom občinske in pokrajinske uprave sliki umetnika, ki se je v našem mestu rodil leta 1890, umrl pa 1932. Gre za oljnati sliki večjega formata iz obdobja Del Nerijevega bivanja v Tripoliju. Ena namreč nosi naslov "Arabski kamelarji v oazi", druga pa "Tripoli - Suk el Grig".
Na krajši slovesnosti je občinski odbornik za kulturo Rodolfo Žiberna spregovoril o Edoradu Del Neriju in pomembnejših etapah njegovega likovnega ustvarjanja. Pokrajinski odbornik Panzera je omenil možnost, da bi v pokrajinskem muzeju v Attemsovi palači uredili manjšo sobo, kjer naj bi bil no. ogled izbor del tega umetnika. Pokrajinska uprava je sicer že pred leti priredila v prostorih muzeja na Komu Del Nerijevo antološko razstavo.
Manjša usada že več mesecev povzročata nevarnost za promet
Cesta ob Grojnici se vdira a denarja za popravilo še ni
Na odseku ceste, ki iz Grojne pelje proti Ščednem, se je že pred dolgim časom vdrl rob ceste nad potokom Grojnico. Goriški občinski delavci (cesta je namreč na ozemlju goriške občine) so takrat ogradili ta manjši usad in postavili primerne prometne znake. Pred nekaj meseci so se podobni znaki pojavili še nekaj sto metrov dlje na isti cesti, kjer se je prav tako vdrl rob ceste. Po vsej verjetnosti je bilo krivo izdatno jesensko deževje, zaradi katerega je narasli potok še naprej izpodjedal cesto. Občinska uprava pa zaenkrat razen postavitve prometnih znakov ni ukrenila ničesar, da bi odpravila nevarnost in enkrat za vselej rešila problem.
Ne gre za enostaven poseg, čeprav sta usada majhna, so nam te dni povedali občinski tehniki. Cesto bi lahko utrdili le tako, da bi pod njenim robom sezidali železobetonski zid, ki bi preprečil nadaljnje izpodjedanje brega. Ta poseg pa bi samo pod dvema usadoma stal gotovo 100-150 milijonov lir in morda še več. Točnega zneska še ne vedo, saj imajo sicer v programu popravilo ceste, nimajo pa še izdelanega načrta kot tudi ne denarnih sredstev za njegovo izvedbo. Kot so nam povedali, bodo skušali dobiti denar s posojilom, vendar postopek prav gotovo ne bo kratkotrajen. Pričakovati je, da bo treba za odpravo nevarnosti torej počakati še lep čas. Upati je le, da se medtem ne pojavi še kak nov usad.
Na sliki (foto Marinčič) eden od usadov na cesti ob Grojnici.
od pripovedi o prikaznih in drugih skrivnostnih pojavih pa do spisa o zgodovini spalnih srajc.
Mailly je posvečal veliko pozornost zgodovinskemu in etnografskemu iskanju in bil pri tem zelo uspešen, saj nam je zapustil eno najbogatejših zbirk tovrstnega gradiva ne samo iz ožjega goriškega prostora, pač pa za celo območje takratnih dežel južne avstroogrske države.
Prof. Gian Paolo Gri je podrobneje predstavil Maillyjevo zbirko goriških spominov, ki jo je založnik upravičeno vključil v etnografsko zbirko. Gre namreč za bogato zakladnico podatkov iz naše preteklosti, ki pa ni banalna, kot so dela mnogih folkloristov, pač pa polna občutljivosti in oblikovana s spretnostjo dobrega pripovednika. Pri tem je seveda treba upoštevati subjektivnost pisca, je dejal Gri in ponazoril to nujnost s primerom stare fotografije. Iz nje se da marsikaj razbrati o preteklosti, moramo pa upoštevati, da osebe na njej "pozirajo", da je bila fotografija izde-lalana z določeno tehniko, da je fotograf izbral ozadje, zorni kot, svetlobo itd. Taki so tudi Maillyjevi spisi, ki nam skozi oči pisca posredujejo utrinke iz preteklosti naših krajev.
Kam po bencin
Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA
IP - Trg Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo TOT AL - Ul. Aguileia CHEVRON - Šmihelova ulica AGIP - Ul. Trieste TRŽIČ
TOTAL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich
KRMIN
AGIP - Drevored Venezia Giu-lia
GRADIŠČE TOTAL - Ul. Trieste ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Garibaldi
ŠLOVRENC
TOTAL - Ul. DAnnunzio
RONKE
AGIP - Ul. Redipuglia
MARJAN
TOTAL - Ul. Manzoni ŠTARANCAN
AGIP - Ul. Mainardis
GRADEŽ
AGIP - Drevored Moreri IP - Trg Carpaccio
OBVESTILO
Goriška trgovinska zbornica razpisuje javni natečaj z naslovi in izpiti za: ENO mesto administrativno-knjigo-vodskega funkcionarja za poskusno dobo v VIII. kvalifikacijski stopnji. Zahteva se univerzitetna diploma in delovne izkušnje. Prošnje je treba oddati do 26, januarja 1991. Podrobnejše informacije so na razpolago v personalnem uradu Goriške trgovinske zbornice - Ul. Crispi 10, Gorica.
Dvojezični lepaki ŠZ Dom vabij< k športni dejavnosti in sožitju
uveli=„i:‘““a prisotnost v mestu se teh	na več načinov. Enega od
Paki9 in°y0 Predstavljajo slovenski le-dniem * transParenti, ki jih je v za-Očh^ S'iVSeveč tudi na Goriškem, ski ler, i° Ze mrmo časi, ko je sloven-terimP^k P.Iedstavlial trn v peti neka-videli „ n^lm krogom, ki so v tem s k ena nrPKd T >>čistokrvnost italijan-iem9]a)fJ blValstva<<- Razen redkih iz-s teaa ^trdimo, da se Gorica tudi ho breJ dl^a °bnaša Povsem normal-Nel akršnega Pretiravanja. PredstaJ P°Sebnega so v tej zvezi
renti nfl £ah Vfji slovenski transpa-rieoa ? Rorzu' kl 80 Poleg informativ-boctT, BneB globlji, rekli bi tudi narod-se n0'PoBtični pomen. Med temi bi t P°nnuli na Kinoateljejeve ter na letnSRarent ZSŠDI in ZSKD oB 100-
1"
se i r11110^^! lepakov in transparentov kat V Zadnilh tednih pojavil tudi pla-j^^Eforiškega Športnega združenja
združenju kakor tudi o samem ui slovenščine.
Na sliki (foto Pavšič); tako izg lepak goriškega Športnega zdi nja Dom.
Na veselem srečanju so tudi obdarili lanske jubilante
Slovenski goriški upokojenci so tokrat silvestrovali v Izoli
Med raznimi silvestrskimi slovesnostmi je v prejšnjih dneh bilo tudi praznovanje Društva slovenskih upokojencev, ki se tradicionalno zberejo že kak dan pred Silvestrovim in simbolično nazdravijo novemu letu. Letos so družabnost priredili v soboto, 29. decembra, v hotelu Delfin - domu upokojencev Slovenije v Izoli. Zbralo se jih je skoraj sto.
Večer je potekal nadvse prijetno ob obilni silvestrski večerji, tomboli in plesu. Še posebej velja opozoriti na obdaritev jubilantov, tj. vseh, ki so v minulem letu 1990 dopolnili okroglo življenjsko obletnico. Vsakemu so na silvestrovanju podarili vrtnico in seveda želeli še na mnogo let. Nekaj jubilantov, ki so dosegli še posebno častitljive okrogle rojstne dneve, ni bilo na družabnosti, zato pa so jih predstavniki društva obiskali na domu in jih obdarili. To sta dva devetdesetletnika Franc Bensa in dr. Igor Franko, ter šest 80-letnikov, med katerimi je tudi pesnica Ljubka Šorli.
Pri članih Društva slovenskih upokojencev
Obisk iz Sovjetske zveze
Skupina slovenskih goriških upokojencev je bila leta 1987 na izletu po Sovjetski zvezi. Vodič Slava, ki je takrat spremljal skupino, se je zelo navezal na naše upokojence. Občasno so si v teh letih dopisovali, pred nekaj dnevi pa so se tudi srečali. Vodič Slava je namreč prišel na tečaj italijanščine v Trst in izkoristil priložnost tudi za obisk pri prijateljih Društva slovenskih upokojencev v Gorici.
Skupaj so obudili vtise in doživetja izpred treh let. Sovjetski vodič je povedal, da rad prikazuje znancem in prijateljem diapozitive in video z izleta, ki so mu jih poslali goriški prijatelji, ponosno pa razkazuje tudi zapis 0 ekskurziji, ki smo ga takrat objavili v našem dnevniku. Poleg tega je Slava povedal še marsikaj zanimivega o današnjem stanju v Sovjetski zvezi, o vseh novostih pa tudi težavah vsakodnevnega življenja in o krizi, ki je prizadela tudi turistične dejavnosti.

Včeraj na svetovnem prvenstvu v plavanju v Perthu
Ze na uvodu rallyja Pariz - Dakar
Zlato 12-letni Kitajki
PERTH Komaj 12-letna Kitajka Mingxia Fu je osvojila prvo zlato kolajno na letošnjem svetovnem prvenstvu v Perthu. Ta najmlajša zmagovalka v zgodovini SP v skokih v vodo se je namreč rodila 16. 8. 1978 in je visoka 148 cm za le 41 kg in ima kljub mladosti jeklene živce, saj si je prislužila prvo mesto prav v zadnjih štirih skokih in tako premagala 16-letno Sovjetinjo Mirošinov, in 23-letno Američanko Williamsovo ter predvsem njeno rojakinjo Vanmei Xu, ki je osvojila zlato kolajno na OI v Seulu.
STOLP ŽENSKE - KONČNI VRSTNI RED: 1. Fu (Kit.) 426,51; 2. Mirošina (SZ) 402,87; 3. Williams (ZDA) 400,23; 4. Xu (Kit.) 399,12; 5. Kirn ( S. Kor.) 377,76; 6. Afonina (SZ) 376,74; 7. Pecher (Nem.) 376,74; 8. Kuehn (Nem) 376,17; 9. Adams (Avstral.) 369,51; 10. Arlow (Avstral.) 347,85.
Naj omenimo, da se je Italijan Davide Lorenzini z 11. mesto uvrstil v današnji finale z 1-metrske deske. Vodi Nizozemec Jongejans pred Kitajcema Vijiejem in Liandgejem.
Paola Celli in Giovanna Burlando sta trenutno na 6. mestu v sihroniziranem plavanju (v parih). Vodijo ZDA pred Japonsko in Kanado.
Na tem SP pa vlada veliko pričakovanje za današnje 1. kolo vaterpolskih bojev. Že v uvodnem srečanju bodo az-zurri igrali proti Sovjetom, medtem ko se bodo Jugolsovani spoprijeli s Spanci.
DANAŠNJI SPORED: skoki v vodo (finale 1-metrske deska, moški); sinhronizirano plavanje: obvezni liki; vaterpolo (1. kolo, moški; 2. kolo, ženske).
Na sliki (foto AP): presrečna 12-letna Kitajka Mingxia Fu na zmagovalnem odru.
Citroeni »zbežali«
CHAT (LIBIJA) — Kaže, da so citroeni že nedosegljivi na letošnji izvedbi relija Pariz - Dakar. To je dejstvo po dveh posebnih vožnjah v prvi etapi. Le mitsubishi francoskega pilota Pier-rea Lartiguea skuša zdržati premoč francoskih avtomobilov.
V včerajšnji preizkušnji se je odlikoval finski pilot Vatanen (citroen), ki je strl odpor Belgijca Ickxa. Že po dveh dnevih pa je verjetno izločen iz boja za prva mesta eden glavnih kandidatov za zmago, Kenneth Erickson (mitsubishi), ki je sicer še v konkurenci, zaostaja pa kar več kot dve uri.
Glede motorjev je včeraj Italijan De Petri imel velike težave, Orioli (četrti) in Cavandoli (deseti) pa kar dobro obetata.
SKUPNI VRSTNI RED PO DVEH POSEBNIH VOŽNJAH PRVE ETAPE
AVTOMOBILI: 1. Vatanen (Fin.) -Berglund (Šve.) citroen 3.59T8"; 2. Ickx - Tarin (oba Bel.) citroen po 7 51"; 3. Lartigue - Destaillats (oba Fr.) mitsubishi po 1016"; 4. Waldegaard (Šve.) -Gallagher (VB) citroen po 29'54"; 5. Fontenay - Musmarra (oba Fr.) mitsubishi po 1.08'55"; 6. Shinozuka (Jap.) -Magne (Fr.) mitsubishi po 1.13'07"; 7. Ambrosino - Guehennec (oba Fr.) citroen po 1.23'23"; 8. Auriol - Monnet (oba Fr.) lada po 1.35T2"
MOTORJI: 1. Magnaldi (Fr.) yamaha 11.42'Q7"i 2. Arcarons (Šp.) cagiva po 28"; 3. Laporte (ZDA) yamaha po 4'23"; 4. Orioli (It.) cagiva po 4’44"; 5. Lalay (Fr.) yamaha po 6'04".
Pogreb Durana
FERRARA — Včeraj je bil ob prisotnosti velike množice pogreb Carlosa Durana, bivšega evropskega prvaka v srednji in superwelter kategoriji. Kot je znano, se je Duran smrtno ponesrečil v avtomobilski nesreči na avtocesti Sestri Levante - Livorno.
Kitajci trenirajo za OI leta 1992
PEKING — Kitajci se že temeljito • pripravljajo na letne olimpijske igre, ki bodo leta 1992 v Barceloni. Generalni tajnik kitajskega olimpijskega odbora Wei Jizhong je izjavil, da so začeli tako zgodaj s pripravami, ker imajo dvojen cilj: se čimbolje izkazati na teh igrah, da bodo lahko nato kandidirali za organizacijo OI leta 2000.
DIRKA TRIS
RIM —- Zmagovita kombinacija dirke tris je 10 - 15 - 9. 1714 dobitnikov bo prejelo po 735.200 lir.
Na poskusnih spustih za današnji smuk
Italijani ugodno presenetili Hud padec sedemnajstletnika
GARMISCH — Če sodimo po včerajšnjem poskusnem spustu se na današnjem smuku za smučarski svetovni pokal obeta nepričakovano zmagoslavje italijanskih tekmovalcev. Najboljši čas na sloviti, a nevarni progi Kandahar, je namreč presenetljivo dosegel Peter Runggaldier (1'53"70) pred rojakom - in mnogo bolj upoštevanim - Kristianom Ghedino (r54"49), glavni favoriti pa so se takole odrezali: 3. He-inzer 1'54"66; 4. Stock 1'54"73; 5. Skaar-dal 1'54"74; 6. Mahrer (Švi.) 1'54"81 itd.
Poskusne vožnje so se začele s hudim zapletom. Kot prvi je štartal tekmovalec San Marina Jason Gasperoni, ki je v drugi polovici proge doživel katastrofalen padec in obstal ob progi. Reševalci so brž ugotovili, da je njegovo zdravstveno stanje precej hudo, zato so ga s proge odpeljali naravnost s helikopterjem, v bolnišnici v Gar-mischu pa so ugotovili, da si je komaj 17-letni tekmovalec zlomil desno nogo, desno lopatico, verjetno pa tudi četrto hrbtno vretence.
Takoj za Gasperonijem se je v dolino podal Marc Girardelli, ki pa si ni upal tvegati, svoj šele 57. čas pa je
takole komentiral: »Na začetku je bila proga dobra, spodaj pa pravi pekel.«
In res, na zelo ledenem spodnjem odseku sta se najbolje obnesla Italijana, še zlasti Runggaldier, čeprav je štartal s številko trideset. Zelo dobro pa se je obnesel tudi Lukas Peratho-ner (1’55"59), ki je dosegel 15. čas.
»Danes bo vse drugače,« je na cilju dejal Runggaldier, »a očitno je, da se moja forma vzpenja.« Ghedina pa mu je pritrdil. Skratka, azzurri, ki se doslej (razen Tombe) res niso izkazali, so tokrat optimisti.
Kronbergerjeva
neustavljiva
BAD KLEINKIRCHEIM — Kraljica ženskega smučarskega svetovnega pokala Avstrijka Petra Kronberger je tudi na poskusnih vožnjah za jutrišnji smuk v tem kraju dosegla najboljši čas. Danes bo na sporedu preselekcija, da bi zmanjšali število nedeljskih tekmovalk, veljala pa bo tudi za kombinacijo, povezano s ponedeljkovim slalomom.
Smučarski skoki v Insbrucku
Franci Petek sedmi
INNSBRUCK — Tretja tekma novoletne turneje Inter-sport v smučarskih skokih je končno prinesla lep uspeh tudi za jugoslovanski tabor. Franci Petek je namreč včeraj v Innsbrucku osvojil odlično sedmo mesto.
Prvo zmago v tej sezoni je osvojil lanski zmagovalec v svetovnem pokalu, Finec Ari Pekka Nikkola, ki je ugnal Nemca Weissfloga in Thomo. Tudi po včerajšnji preizkušnji pa na lestvici za SP vodi Avstrijec Felder.
Po prvem skoku še daleč ni kazalo, da bi se Franci Petek uvrstil med prvo deseterico, saj je bil po prvi preizkušnji šele 21. (91,5 m). V drugem skoku je odlični slovenski predstavnik pokazal svojo moč, skočil 105 m daleč, kar je bil tretji najdaljši skok dneva, in se tako uvrstil kar na 7. mesto. Od ostalih Jugoslovanov se je uvrstil le Primož Ulaga, ki pa je zasedel le 31. mesto.
VRSTNI RED: 1. Nikkola (Fin.) 221,6; 2. Weissflog (Nem.) 219,1; 3. Thoma (Nem.) 210,4; 4. Vettori (Av.) 199,7; 5. Raus-chmeier (Av.) 194,4; 6. Horngacher (Av.) 194,0 7. Petek (Jug.) 185,9; 8. Martissoon (Šve.) 183,9; 11. Kiessenwetter (Nem.) 175,3; 12. Laakkonen (Fin.) 173,9;13. Felder (Av.) 173,5.
VRSTNI RED PO 3 TEKMAH INTERSPORT TURNEJE: 1. Weissflog (Nem) 627,3; 2. Felder (Av.) 579,8; 3. Thoma (Nem.) 574,6; 4. Horngacher (Av.) 561,7; 5. Martinsson (Šve.) 561,3; 6. Vettori (Av.) 556,1.
VRSTNI RED ZA SP: Felder (Av.) 135; 2. Kiessenwetter (Nem.) 105; 3. Thoma (Nem.) 92; 4. Nikkola (Fin.) 76; 5. Petek (Jug.) 71; 6. Weissflog (Nem.) 70; 8. Vervejkin (SZ) 57; 9. Horngacher (Av.) 52; 10. Vettori (Av.) 47.
Milutinovič trener ZDA?
CIUDAD MEXICO — Jugoslovanski nogometni strokovnjak Bora Milutinovič je prejel ponudbo s strani ameriške nogometne zveze, da bi postal trener nogometne reprezentance ZDA.
»Ponosen sem na ta ponudbo. Zame bi bil to nov izziv. Že sem poslal ameriški zvezi moje predloge in čakam na odgovor,« je dejal Milutinovič, ki bi bil pravi rekorder glede nastopov na SP. Na treh SP bi namreč vodil tri različne reprezentance: leta 1986 Mehiko, 1990 Kostariko in 1994 pa ZDA.
Juventus, Roma in Gascoigne
TURIN, RIM — Vodstvo Juventusa je odločno demantiralo vest, češ da bi se zanimalo za angleškega veznega igralca Paula Gascoigna, 24 let, ki igra za Tottenham in ki je bil eden boljših v angleški reprezentanci na zadnjem SP v Italiji.
Po pisanju angleškega dnevnika »The Sun« pa naj bi bila Roma zelo zainteresirana za Gascoigna. Rimski klub naj bi bil pripravljen odšteti kar 13 milijard lir. Kot Juventus pa je tudi Roma demantirala to novico.
Maradona in Boca Juniors
BUENOS AIRES — Predsednik argentinskega nogometnega kluba Boca Juniors Antonio Alegre je prepričan, da se bo Maradona vrnil v njegov klub že s pričetkom prihodnjega prvenstva. Maradona naj bi igral le nekaj mesečev za Boca Juniors, nakar naj bi podpisal pogodbo s kakim japonskim klubom, kjer bi zaslužil bajni denar.
Danes: Breg - Vertinelio
V Dolini bo danes prijateljska nogometna tekme naraščajnikov med Bregom in ekipo Vertenelia. Srečanje, ki je že tradicionalno, se bo začelo ob 15. uri.
Po krajšem premoru bodo naša nogometna amaterska moštva jutri zopet na igrišču
Naše enajsterice pred dokaj zahtevno preizkušnjo
Drevi v moški rokometni C ligi
Kras Trimac pred zelo težko nalogo
Po božičnem in novoletnem premoru se bodo amaterska nogometna prvenstva nadaljevala jutri v 1. in 2. Egi s pari predzadnjega kola zimskega dela prvenstva, v 3. AL pa bodo v tržaški skupini I igrali pare 13. povratnega kola, glede tržasko-goriške skupine H pa bo prvenstvo prekinjeno, kot predvideno, do 27. t. m., ko bodo igrali pare prvega povratnega kola. V tem prvenstvu nastopajo Kras, Mladost in Sovodnje.
1.	AMATERSKA LIGA
SANGIORGINA - JUVENTINA
Juventina bo v predzadnjem kolu prvega dela prvenstva igrala na tujem v San Giorgio di Nogaru. Prva preizkušnja v novem letu sodi med že običajna srečanja na vrhu, če o vrhu sploh lahko govorimo.
Dosedanji razplet v prvenstvu je povsem nejasen, tako kar zadeva vodilne ekipe, kakor tudi glede položaja na repu. Za Juventino pa je pomembno, da nadaljuje s svojo »politiko majhnih korakov«, ki je doslej Tabaju in tovarišem zagotovila precej uspeha in 2. mesto na razpredelnici.
Zmaga na tujem proti Lauzaccu daje slovenskim predstavnikom kakšno možnost več, da se iz San Giorgio di Nogara vrnejo s pozitivnim rezultatom. Celo za zmago obstajajo zadostne možnosti. Štandrezci so namreč prav v zadnjih srečanjih, z vključitvijo Lova-ta, pokazali večjo agresivnost in razpoložljivost v napadu. Ob povsem hermetični obrambi in solidni sredini predstavlja zdajšnji napad pomembno zagotovilo za nadaljne uspehe.
2.	AMATERSKA LIGA
AUDAX - PRIMORJE
Proseška enajsterica gre v goste novincu v ligi. Audax je namreč zmagal lani v prvenstvu 3. AL skupina L kjer so igrale Sovodnje in Mladost. Že od samega začetka letošnjega prvenstva je bilo jasno, da je gonška enajsterica recej občutila ta prestop, kar dokazujejo rezultati. V 14 tekmah so namreč Goričani zbrali le 10 točk, od katerih ka. 6 v gosteh. Na domačih tleh so pciag dveh neodločenih izidov (Gaja,
Z derbija 2. AL med Gajo In Vesno	(Foto Križmančič)
Corno) premagali le Vesno 2.T. Kaže, da je šibka točka Audaxa napad. Lani so bili napadalci s 50 zadetki moč ekipe, letos pa so z 11 danimi goli precej odpovedali in zaradi tega je ekipa trenutno na spodnjem delu lestvice.
Primorje pa, ki je v zadnjem nastopu v Vilešah vendarle prebilo led in prišlo do prve prvenstvene zmage v gosteh, bi se jutri verjetno sprijaznilo tudi z neodločenim rezultatom.
GAJA - VILLANOVA Padriško-gropajska enajsterica, ki je še vedno na spodnjem delu lestvice, igra drugič zaporedoma doma. Gostila bo Viallanovo, ki je v prvih štirih tekmah zbrala le dve točki, nato pa si je s serijo štirih neodločenih rezultatov nekoliko opomogla in tako popravila položaj v zadnjih štirih nastopih, ko je zbrala kar šest točk.
Šibka točka gostujoče ekipe je vsekakor napad, prav skupaj z Gajo je Villanova doslej dosegla najmanj (de-
vet) golov. Vendar je treba dodati, da so gostje glede obrambe precej solidni (le 10 prejetih golov).
Kljuo temu pa je za Gajo vsaj točka »obvezna«.
CORNO - VESNA
Križani gredo v goste ekipi, s katero si delijo tretje mesto na lestvici, kar dokazuje, da se jutri predvideva oster boj za točke v Comu. Domačini, ki so lani izpadli iz 1. AL, so letos startali med glavnimi favoriti za napredovanje in to so v teku prvenstva tudi potrdili, saj so v glavnem vedno pri vrhu lestvice.
Prav v zadnjem nastopu na domačih tleh pa so morali položiti orožje pred razigrano Zarjo in zato sta jih na lestvici dohitela Vesna in Primorje. Kako bodo nogometaši Coma jutri reagirali, to je vprašanje, ki si ga zastavljajo Križani, posebno pa trener Sadar. Previdna igra vsekakor ne bo odveč in zato bo Sadar verjetno z obrambnim sistemom igre skušal zaustaviti doma-
čine, ki gotovo računajo na zmago. Če upoštevamo, da je Corno pred Zarjo doma izgubil še proti Mossi, je upanje Križanov, da zapustijo nepremagani igrišče, povsem upravičeno.
PRO FARRA - ZARJA
Zimski prvak te skupine, Zarja bo gostila pri ekipi, ki preživlja krizo in to dokazujejo trije zaporedni porazi.
Pro Farra po obetavnem začetku, mnogi so jo celo prištevali med favorite, ni dosegla pričakovanih rezultatov. Vzrokov je sicer morda več, vendar precej krivde nosijo napadalci, ki so v prvih sedmih tekmah dali 9 golov, v preostalih šestih pa samo dva.
Če upoštevamo, da imajo Bazovci najbolj solidno obrambo (dobili so le 4 gole), torej ne bi smeli imeti težav. Vendar smo prepričani, da bo Pro Farra zaradi kočljivega položaja na lestvici (šele 12. mesto) igrala na vse ali na nič. Zaradi tega mislimo, da Zarja, ki bo igrala brez Grgiča in Borellija, ki sta izključena, bi se zadovoljila tudi s polovičnim izkupičkom.
3.	AMATERSKA LIGA
ROIANESE - PRIMOREC
Težka, vendar ne brezupna naloga čaka Trebence, ki gredo v goste ekipi, ki je doslej le enkrat izgubila (S. Vilo) in je zato med kandidati za napredovanje. Trebenci so doslej dvakrat izgubili, vendar imajo zaradi številnih neodločenih izidov le dve točki manj od Rojančanov, ki imajo tekmo manj. Zato se jutri Trebencem nudi lepa priložnost, da se približajo zgornjemu delu lestvice ali pa vsan ohranijo položaj, seveda če ne bodo izgubili. Točka bi torej jutri našim dobro zalegla.
EXNER - BREG
Čeprav igrajo v gosteh, Brežani ne bi smeli imeti problemov. Tržačani so po dobrem začetku zašli v krizo (štirje zaporedni porazi). V tej negativni seriji so dobesedno odpovedali napadalci, saj Exner v zadnjih petih tekmah ni dal gola. Brežani, ki imajo za seboj serijo pozitivnih nastopov, ki traja ze 9 kol, imajo torej priložnost, da s to serijo nadaljujejo in s tem ostanejo v skupini ekip, ki se borijo za napredovanje. (B. Rupel)
Drevi ob 18. uri bo v tržaški športni palači derbi 6. kola rokometne C lige med Cividinom in Krasom Trimac, ki bi moral biti na sporedu že 22. decembra 1990.
Prva tekma Krasa Trimac v novem letu bo izredno težka, saj spada Civi-din med tehnično najboljše ekipe prvenstva, tako da bi pozitiven rezultat pomenil presenečenje. Z druge strani pa bi poraz potisnil Krasovo ekipo v nižje predele lestvice, česar se v Kraševem taboru prav gotovo ne bi veselili.
Zato lahko pričakujemo zagrizeno igro naših, ki bodo po vsej verjetnosti spet v nepopolni postavi.
PJOTR
obvestila
SPDT - SMUČARSKI ODSEK prireja januarja '91 smučarske tečaje in izlete. Za informacije in vpisovanja na sedežu ZSŠDI v UL sv. Frančiška 20 v uradnih urah (tel. 767304). Informacije dobite tudi pri odborniku Pavlu Fachinu (tel. 742488).
SK BRDINA in SK Sežana organizirata 13. t. m. smučarski izlet z vlakom iz Sežane na Koblo. Vpisovanje na sedežu kluba v Proseški ul-131 na Opčinah v ponedeljek in sredo od 19. do 20. ure. Informacije po tel. 212859 ali 212936.
SK DEVIN
objavlja urnik odhoda avtobusa jutri, 6. t. m., v Podklošter (Arnoldste-in): Opčine 5.55, Prosek 6.05, Križ 6.15, Nabrežina 6.20, Sesljan 6.35. Podrobnejše informacije B. ŠkerK tel. 200236.
ZSŠDI
obvešča, da je urad v Trstu še dane* zaprt.
Drevi ob 21. uri v tržaški športni palači v 13. kobi košarkarske C lige
Jadran TKB brez podcenjevanja
Zamejsko prvenstvo ZSŠDI
Šahovski memorial Zlatka Jelinčiča
^ lanskega srečanja Jadran TKB - Pierobon Padova, ko sta ekipi še igrali v B-2 ligi
Glede na položaj na lestvici obeh ekip naj bi bil Jadran TKB drevi na domači tekmi proti Pie-robonu iz Padove nepsporen favorit. Naše moštvo ima namreč 16 točk, medtem ko jih ima ekipa iz Padove točno polovico manj. Jadranovci so sijajno sklenili minulo leto, saj so nanizali štiri zaporedne zmage, od katerih dve proti ekipama s samega vrha lestvice, v Tstu proti pordenon-skemu Crupu in v Mestrah proti Consulspedu.
In vendar po kratkem premoru zaradi božičnih in velikonočnih praznikov je bojazen pred drevišnjem nastopu v tržaški športni palači »upravičena«. Vsaj tako meni Jadranov trener Valter Vatovec: »Mi smo ekipa, ki samo s stalnim treningom, s požrtvovalnim delom lahko dosega dobre rezultate. Sedaj pa, ko smo ritem dela prekinili, je vprašljivo, kako bomo igrali proti Piero-bonu.«
Jadranovci so v četrtek igrali trening tekmo z ekipo Latte Carso. Začeli so dokaj dobro in visok tempo igre tudi zdržali za približno 30 minut, nakar pa so naši popustili predvsem glede zbranosti. In prav tega se očitno boji trener Vatovec pred drevišnjim nastopom proti ekipi iz Padove, ki bo dopotovala v Trst pripravljena na vse ali nič, saj je po 12 kolih na spodnjem delu lestvice v zelo nevarnem položaju zan izpad iz lige. Že lani, ko sta obe ekipi (Pierobon in Jadran TKB) nastopali v B-2 ligi, so košarkarji iz Padove zadali našim nepričakovan in pekoč poraz, sa katerim se je v bistvu tudi začela kriza, ki je nato do
konca prvenstva pestila naše moštvo, ki je izpadlo iz lige.
Drevišnji Jadranovi nasprotniki so si od letošnjega prvenstva veliko obetali. V predprvenstve-nem obdobju so sijajno igrali in tudi povsem spodbudno začeli v prvih dveh kolih, ko so obakrat zmagali. Ko pa so se v tretjem kplu doma srečali s pordenonskim Crupom in so visoko izgubili, se jih je lotila kriza, iz katere si še sedaj niso opomogli. V preostalih desetih kolih so vsega zbrali še štiri točke, tako so sedaj v dokaj nehvaležnem položaju na lestvici. V košarkarskih krogih v Padovi tudi pravijo, da društvo nima velikih ambicij, saj polaga premalo važnosti tudi mladinskemu odseku.
Drevišnja tekma Jadran TKB - Pierobon Padova bo v tržaški športni palači s pričetkom ob 21. uri. (bi)
KADETSKI TURNIR ALPE-JADRAN
POL. FRIULANA - KONTOVEL 61:118 (29:61)
KONTOVEL: Ban 12 (2:3), Turk 12, M. Milič 10 (0:2), Hmeljak 7 (3:7), I. Milič 20, Budin 35 (1:2), Daneu 14, Baitz 4, Černe 4.
TRI TOČKE: Budin 2.
Tudi v tretjem nastopu tega turnirja so Kon-tovelci brez vsakršnih težav slavili visoko zmago. Videmska Polisportiva Friulana je bila za naše prešibak nasprotnik, kar kaže tudi končni izid. (I. E.)
Danes se bo ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah nadaljevalo osmo redno zamejsko šahovsko prvenstvo ZSŠDI, veljavno za četrti memorial Zlatka Jelinčiča.
Prejšnjo soboto so odigrali prva finalna kola A in B skupine. Prišlo je do nekaterih presenetljivih izidov, saj je npr. mladi goriški šahist Jan Bednarik premagal enega od dveh favoritov za končno zmago mojstra Božidarja Filipoviča. Slednjemu je namreč padel čas v boljši poziciji. Tako po treh sicer nepopolnih kolih finalnega dela vodi državni prvokategornik Egon Pertot s tremi zmagami, sledi pa mu Filipovič z dvema točkama na tri možne. Mojster Lakovič in Bednarik imata dve točki (vendar iz štirih partij). Sledijo še Antončič, Fabjan, Bajc in Rudež.
Danes bodo predvidoma odigrali tri kola, osrednje srečanje, ki bo bržkone odločalo (kot že v prejšnjih letih) o zamejskem prvaku pa bo med Pertotom in Filipovičem.
Prvenstvo se bo zaključilo v soboto, 12. t. m., na Opčinah, ko bodo na sporedu zadnja kola in končno nagrajevanje prvaka.
domači šport
DANES
SOBOTA, 5. JANUARJA 1991
KOŠARKA MOŠKA C LIGA
21-00 v tržaški športni palači: Jadran l KB - Pierobon PD
PROMOCIJSKA LIGA
18-15 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -J-mertas; 19.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Lfrient Express - Bor Radenska; 20.00 v rstu, šola Da Vinci: Ferroviario - Sokol; 0.30 v Repnu: Kontovel - CUS Trst
DRŽAVNI KADETI
^16.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska
NARAŠČAJNIKI
16.30 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Liber-as B - Bor; 17.30 v Trstu, Ul. Locchi: tefanel B - Breg; 18.00 na Proseku: Kon-tovel - Poggi Basket
DEČKI
na14'45 v Trstu, na 1. maju: Bor - Servola-
ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA
na Opčinah: Sloga Koimpex - Vi-c nza Tre: 21.00 v Villorbi, Ul. Galvani: onad Fontane - Bor Elpro Cunja
MOŠKA C-2 LIGA
Brnu 0 v L°čniku: Pastificio Panificio Sin'10 ' ®or Agrimpex; 20.30 v Gorici, V-iVens*ci športni center: Olvmpia CDR -ValPrapor Imsa
,	ŽENSKA C-2 LIGA
Sov ™ y Sovodnjah: Agorest Posojilnica v Kr0<k^e " Feroni Nastro Azzurro; 20.30 ns,adrežini: Sokol Indules - Itar Fonta-
2n ™	MOŠKA D LIGA
Soča s b Pa'uzzi: Volley Bali Carnia -
ŽENSKA D LIGA
na Proseku: Kontovel - Mossa
namizni tenis
lft	MOŠKA B-2 LIGA
mnfni V Trevisu, ul. Canoniche 7: Duo-f°lgore - Kras
18 nn	ŽENSKA C LIGA
v Zgoniku: Kras Activa - Azzurra
NOGOMET l4 ^	UNDER 18
■ Prim V '^rs*;u' Sv. Ivan: Edile Adriatica bel]0 °r''ei 14'30 v Dolini: Breg - Monte-
Kras Trirnac^Pn^ni palači: Cividin -
ROKOMET moška C LIGA
JUTRI
EDELJA, 6. JANUARJA 1991
nogomet
14 30 v qAM^TERSKAUGA
°r9ina - Juventina"9111 dl N°9ar0: Sangi'
Gortcj0	14.30 v
di RoLA dlx ' Prlm°rje; 14.30 v Cornu
^ V0Sn'„v.““" UJ° ” P*d-
14 20 3-amaterska liga
14 30 l Trstu’ Sv' Alojzij: Exner -moreči Rlblškem naselju: Roianese
Breg; - Pri-
da
,	NARAŠČAJNIKI
•^O v Krminu: Cormonese
Juventi-
g	ZAČETNIKI
chese V 9ovodnja^: Sovodnje - Sanroc-
KOŠARKA
.	DRŽAVNI KADETI
00 v Repnu: Kontovel - Ricreatori ,	DEŽELNI KADETI
co - k V TrStU' Istrska ulica 52; D°n Bos-
DEČKI
llOri^? ''Nabrežini: Sokol - Barcolana; • o na Proseku: Kontovel - Ricreatori
Slogašice (na Opčinah) in borovke proti ekipam z 12 točkami
Trda oreha za naši šesterki
Že v začetku novega leta se bosta oba slovenska odbojkarska državna tretjeligaša spoprijela z resnično trdim orehom. Sloga Koimpex bo namreč na Opčinah, kjer bo igrala drugič zapored, gostila ekipo Vicenza Tre, Bor Elpro Cunja pa bo v Villorbi igral s Conadom. Oba drevišnja nasprotnika naših šesterk sta na vrhu lestvice z 12 točkami. Toliko jih imajo tudi borovke, slogašice pa le dve manj. Ob tekmi Ghemar - Latisana bosta srečanji, v katerih sta zaposleni slovenski ekipi, osrednji v tem 9. kolu.
Verjetno ne pretiravamo, če trdimo, da bi zmaga lahko pomenila za oboje preokret glede na začetne cilje v sezoni. Če že ne v sam boj za napredovanje, bi si slogašice z novima točkama vsaj dokončno zagotovile status polnopravnega člana skupine boljših, v kateri so se za zdaj - objektivno gledano - znašle predvsem hvala ugodnemu koledarju. S prvo zmago proti enemu od pripadniku ta čas osmerice vodilnih v ligi, bi se tudi njihov ugled bistveno povečal, utrdila pa bi se tudi zavest igralk, da lahko v tem prvenstvu odigrajo vidno vlogo. Navsezadnje so Peterlinove varovanke na domačih tleh izgubile le v derbiju z borovkami in še to z najbolj tesnim možnim rezultatom, v vseh ostalih nastopih pred svojimi gledalci pa so dosegle kristalno čiste uspehe. Trener bo imel tokrat na razpolago prav vse svoje igralke,
se pravi, da je tudi Fabrizijeva dokončno prebolela nevšečni zvin gležnja. Žal med prazniki slogašice niso najbolje trenirale, pa ne zato, ker bi »dopustovale«, ampak ker preprosto niso imele normalnih pogojev za vadbo, saj je bila openska telovadnica ne-ogreta in temperatura v dvorani se je sukala okoli ničle.
Vicenza Tre je vsega spoštovanja vreden nasprotnik, čeprav po prvih kolih tega ni dajal slutiti. Na začetku je namreč s težavo premagal šibki Tregaro-fani, nato je doma z borovkami doživel pravi polom (niti dvajset točk v treh nizih), v 3. kolu pa je izgubil še v Villorbi. Toda odtlej so si Venete povsem opomogle, premagale po vrsti Cervignana, Fincantierija, Gamatexa, Dola in Ghemarja in se tako na Opčinah podajajo z doto petih zaporednih zmag, čeprav večina doseženih proti slabšim tekmecem v ligi. Najboljša igralka Vicenze Tre je komaj 16-letna Monica Maran, 183 visoki center, ki je v napadu skoraj neustavljiva.
Menimo, da naše odbojkarice niso brez možnosti, seveda pa bodo morale igrati po svojih najboljših močeh.
Temeljnega pomena je tudi gostovanje borovk. Conad je na domačih tleh še nepremagan in če
vemo, da so v Villorbi (poleg Montecchia) potegnili krajši konec takšni kalibri, kakršni so Sloga, Vicenza in Kennedy (slednji je v Trstu borovke že premagal), je na dlani, da čaka varovanke trenerja Kaka res težka naloga. Vrh tega velja omeniti, da je Conad zmagal tudi v Sarmeoli, kar prav tako ni od muh. Črno piko so si igralke iz predmestja Trevisa zaslužile le za poraz s šibkim Cervignanom (neuspeh v Latisani sodi med sprejemljive rezultate), vendar pa so takrat igrale brez svoje podajačice, ki je pravi steber te mlade in ambiciozne ekipe in s svojo prefinjeno tehniko omogoča razvijanje hitrih napadalnih kombinacij.
Po mnenju trenerja Kaka njegove varovanke na tem gostovanju pravzaprav nimajo kaj dosti izgubiti, sodeč po prizadevanjih na treningih (med prazniki jih je bilo skupno šest, tri pred in tri po novem letu) pa naj bi bile dokaj trdno namenjene pripraviti v Villorbi prsenečenje. V dosedanjih tekmah z boljšimi v ligi imajo plave ugodno bilanco treh zmag (od teh dve v gosteh) in dveh porazov, zato jim puške v koruzo vnaprej res ni treba metati. Z nekaterimi novostmi v individualni taktiki igralk bodo skušali izjaloviti informacije, ki jih je Conad o Boru prav gotovo podvzel na osnovi poročil in posnetkov.
Drevi ob 20.30 v goriškem Slovenskem športnem centru
Olvmpia CDR-Valprapor Imsa
Goriški ljubitelji odbojke bodo drevi dočakali prvega od dveh tretjeligaških odbojkarskih derbijev med Olympio CDR in Valpraporom Imsa. Zanimivo je, da sta se tile šesterki tudi lani pomerili v devetem kolu in tudi lani je bila prva tekma v Slovenskem športnem centru, končala pa se je z zmago 01ympie s 3:1, medtem ko so v povratnem srečanju aprila lani igralci Valprapora Imse slavili zmago s 3:2.
Čeprav je letošnji položaj obeh šesterk na lestvici znatno slabši od lanskega (skupaj sta imeli lani ekipi ob tem času kar 26 točk, letos pa samo 14!), lahko pričakujemo tudi tokrat kakovosten in napet boj med dvema od najmlajših šesterk v ligi, saj bosta šesterki predvidoma igrali v popolni postavi. Po osmih kolih je ozračje v obeh taborih precej različno. Glede na to, da je 01ympia letos precej pomladila ekipo in se odpovedala doprinosu veterana takšnega kalibra, kakršen je bil Mirko Špacapan, je doslej, kljub nekaj res tesnim porazom, dosegla mogoče celo več kot je pred prvenstvom napovedoval trener Jakopič, ki je tedaj razmišljal le o obstanku v ligi. Nasprotno pa si je Valprapor Imsa nadejal letos boljšega uspeha od dosedanjega. Varovanci trenerja/igralca Petejana mogoče niso mogli računati na napredovanje (zaradi prisotnosti okrepljenih Bora in Vivi-la), toda najmanj ponovitev lanskega končnega četrtega mesta je bila prav gotovo v njihovem dometu. Skratka, to, da ima 01ympia ta čas na lestvici dve točki več (osem) od Valprapora Imsa je dokaj presenetljivo in predstavlja za Terpine in ostale nemajhno psihološko prednost, ki pa jo bo seveda treba na tekmi šele vnovčiti.
Vodilni Bor Agrimpex bo dobri dve mri pred derbijem igral v bližnjem Ločni-ku proti Goričanom Brotta, ki so kot novinci v ligi z osmimi zbranimi točkami doslej povsem zadovoljili. Gostitelji so prav gotovo z vseh vidikov slabši od borovcev, ne manjka pa jim zagrizenosti in ambicioznosti, zato jih ne gre podcenjevati, čeprav velja, da so doslej premagali samo na lestvici slabše uvrščene ekipe.
V ženski C-2 ligi bosta obe slovenski šesterki igrali doma. Pred težjo nalogo bo Agorest Posojilnica Sovodnje. Gostil
Z lanskega moškega goriškega derbija v Kulturnem domu
bo tržiškega Peronija, ki je še lani igral v C-l ligi. Treba je reči, da so Tržičanke le bleda senca ekipe, ki je pred dvema letoma napredovala v državno ligo in mnoge od boljših igralk so prenehale z igranjem. Zdaj ima Peroni na lestvici osem točk, se pravi dve več od Goričank, če ne upoštevamo podviga proti Casarsi pa ima za sabo le zmage s slabšimi tekmeci. Glede na poraz prejšnjega kola s Promovolleyjem in glede na to, da bodo do konca prvega dela imele na sporedu le eno lažjo tekmo, je za Gejeve varovanke drevi nujno potrebna"zmaga, sicer bi se znova znašle zelo blizu dna. Vprašljiv je nastop Orlove, ki je zbolela v četrtek.
Sokol Indules bo gostil zadnjeuvršče-no Fontanafreddo, ki še ni zmagala, povrhu pa vsega izbojevale le štiri sete. Na dlani je, da so Nabrežinke na tej tekmi nesporni favorit, čeprav vse igralke zaradi raznih zdravstvenih težav niso v formi. Tudi za sokolvoke velja, da si kljub solidnem položaju na lestvici ne morejo privoščiti poraza, kajti po tem tednu jih čakata težka nastopa z vodilnima Tar-centom in Martignaccom, slovenski derbi in pa pokrajinski derbi z Alturo.
Po dobrem nastopu proti vodilnemu Promoeclo Buia, ki pa žal ni bil kronan z uspehom, bodo četrtoligaši Soče Sobema drevi gostovali v zasneženi Paluzzi. Tamkajšnji VB Carnia ima na lestvici osem točk, igral pa je tekmo več od Sočanov, ki imajo štiri točke. Carnia je v zadnjih dveh kolih premagal Caldinija in Porcio, še prej pa je odpravil tudi solidnega Prevenireja, izgubil pa s šibkejšo ekipo Amici del Cuore. Vtis je, da naši fantje niso brez možnosti za prvo zmago na gostovanju.
Za Kontovelke, ki v ženski D ligi samevajo na predzadnjem mestu s samima dvema točkama, se začenja niz odločilnih tekem za obstanek. Drevi bodo na Proseku gostile Mosso (6 točk), po nastopu pri solidni Torriani, pa še Virtusa in Natisonio (štiri točke). Brez treh zmag na domačih tleh, si je težko zamisliti, da bi se lahko slovenske odbojkarice izognile izpadu, ki v tej ligi (kot vsako leto) zadeva kar precejšnje število ekip. Doslej jim je bil koledar res nenaklonjen, zdaj pa si je treba pošteno zavihati rokave in spodrsljajev ne sme biti!
Namiznoteniške lige
Doma le ekipa ženske C lige
V namiznoteniškem prvenstvu se danes začenja povratni del. V njem Kras nastopa v treh državnih ligah: z žensko ekipo Kras Corium v B ligi, z moško v B-2 in žensko v C ligi.
Kras Corium bo počival v tem kolu do nastopa 19. t. m., ko se bo doma srečal z Leccom. 4. mesto Krasa Corium je po končanem prvem delu povsem zadovoljivo, saj možnosti pomlajene ekipe zaenkrat še niso zrele za napredovanje, ki je načrtovano za prihodnje sezone.
Moška B-2 liga
Duštvo je vse bolj ponosno na rezultate moške postave v B-2 ligi. Kot novinec je ekipa dosegla uspehe, ki jih na začetku prvenstva nihče ni pričakoval, razen jgralcev samih. Po končanem prvem' delu prvenstva Krasova ekipa zaseda prvo mesto s prednostjo 4 točk, pred drugovurščenim Villazza-nom. Povratni del prvenstva bo za Krasove fante izziv, da potrdijo svoje dosedanje uspehe in da uresničijo fantastičen cilj: že po pjvi sezoni v B-2 ligi prestop v B-l ligo! Danes bodo krasovci nadaljevali svojo zmagovito pot. V Trevisu se bodo srečali z ekipo Duomofolgore, ki so jo odpravili že doma z visokim 5:1. Vsi člani ekipe (Cristian Mersi, Igor in Marjan Milič) so trdno prepričani, da se bodo z gostovanja vrnili kot zmagovalci.
Ženska C liga
Po daljšem premoru se nadaljuje tudi prvenstvo v ženski C ligi. Po odstopu veronskega Montebaldo si lahko Krasove igralke obetajo boljšo pizicijo, čeprav se bodo drevi ob 18. uri v Zgoniku pomerile z vodilno Azzurro. Ker ima Kras na razpolago več igralk, bo nedvomno sestavil takšno ekipo, da se bo zoperstavila povratniku iz višje lige, medtem ko si je Kras priboril prestop iz promocijske lige z zelo mlado postavo. Krasvoke si bodo na vso moč prizadevale streti odpor močnih tekmec. Kot zmeraj bo o zmagi največ odločala igra dvojic. (J. J.)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-
ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
sobota, 5. januarja 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Z njegovo politiko se že sedaj ne strinja Kmetijska stranska
Gospodarski izvedenec Bielecki
novi predsednik poljske vlade
VARŠAVA — Gospodarski izvedenec Jan Krzysztof Bielecki (na sliki AP) je novi poljski ministrski predsednik. Star je komaj 39 let, kar je prvi otipljivi znak, da si Poljska dejansko želi vsestranske prenove in pomladitve. Parlament ga je izvolil včeraj s 267 glasovi, 58 proti in 52 vzdržanimi. Javno ga je podprl tudi predsednik Walesa, ki je njegovo kandidaturo zagovarjal že od začetka. Danes bo Bielecki predložil seznam ministrov, ki ga bo moral parlament odobriti do prihodnjega četrtka. Za svojega namestnika pa je Bielecki že določil bivšega finančnega ministra Leszka Bal-cerowitza. Bielecki bo tako nadomestil Tadeusza Mazowi-eckega, ki je odstopil novembra, potem ko je bil poražen v prvi volilni rundi, ko ga je nepričakovano pregazil »prodajalec sanj« Timynski.
Novi predsednik vlade je že predstavil okviren politični načrt, ki temelji predvsem na gospodarski reformi in uvedbi tržnega gospodarstva. Poznavalci menijo, da za Biliecke-ga to ne bi smela biti težka naloga, saj je izobražen in izkušen ekonomist, ki pa je moral po sili razmer za več let opustiti svojo pravo službo kot izvedenec za kadrovsko politiko v železarski industriji. Ko je nastopila vojaška vlada, so ga namreč odslovili, od tedaj pa je delal pretežno kot avtoprevoznik. Od leta 1980 je član Solidarnosti, kjer ga je Walesa imenoval za gospodarskega izvedenca. Pet let pozneje je v Gdansku ustanovil za poljske razmere neobičajno službo, in sicer urad konzulenta za delo.
Bielecki je takoj po imenovanju povedal, da namerava sestaviti predvsem vlado »tehnikov« in da bo nadaljeval po poti, ki jo je v gospodarski reformi začrtal že Mazowiecki. S to politiko pa se ne strinja Kmetijska stranka, kar so njeni parlamentarci izrazili tudi z nasprotnim glasom. Kmetje namreč odvračajo prosto trgovino in še naprej zahtevajo posebno državno podporo.
Neverjeten dogodek na zasedenem ozemlju Gaze
Povzročal je nesreče nato so ga pokončali
Kakšno igro je igral Togliattijev zdravnik?
RIM — Osebni zdravnik nekdanjega komunističnega liderja Palmira Togliattija, prof. Mario Spallone, se je čez noč znašel v središču javne pozornosti. Med preverjanjem dokumentacije brez cenzure o načrtu Solo je menda prišlo na dan, da je bil Spallone član tajne službe Sifar in da je ameriški CIA izročil Togliattijev »Jaltski memorial«.
Zadeva je brž sprožila val prahu, čeprav se je kmalu izkazalo, da je informacija, ki jo je pred 25 leti dal parlamentarni preiskovalni komisiji general Allavena, popolnoma neutemeljena. Spallone je sicer bil oseben Togliattijev prijatelj, večkrat ga je obiskoval na domu, vendar predvsem kot zdravnik. Vest, da bi Spallone kakor koli goljufal oziroma izkoriščal svoj položaj v hiši Togliatti, je popolnoma izmišljena. O tem je včeraj spregovorila tudi predsednica poslanske zbornice lottijeva, ki je del svojega ži-
vljenja delila prav s Togliattijem. O memorialu pa je objavila podpisano izjavo, v kateri med drugim pojasnuje, da je Togliatti 13. avgusta 1964 predal lottijevi in njuni posvojenki Marisi Jaltski memorial, da bi ga pretipkali. Še isti dan je odpotoval v pionirski tabor v Artek, kjer ga je obšla slabost, zaradi katere je čez teden dni umrl. 14. avgusta sta v Artek pripotovala Longo in dr. Spallone, med povratkom v Jalto pa je lottijeva zaupala Longu, da hrani memorial, ki ga je Togliatti pripravil za Hruščova. Longo ga je tudi prevzel in odnesel v Italijo, zato je nemogoče, da bi ga Togliattijev zdravnik sploh kdaj videl. Pojasnilo je več kot utemeljeno, dr. Spallone pa je že napovedal sodni postopek proti generalu Allaveni zaradi lažnega pričevanja in turinski Stampi, ki je izmišljeno vest zgrabila in objavila kot neokusno časnikarsko senzacijo.
V severni Švici je iztiril vlak z gorivom, ki se je nato vnelo
ŽENEVA — Včeraj ponoči je pri postaji Stein-Sackingen v severni Švici iztiril tovorni vlak, ki je med drugim prevažal gorivo. Iztirilo je kar 14 vagonov, od katerih je bilo sedem cistern z gorivom. Slednje se je vnelo, kar je povzročilo velik požar. V nesreči je poseglo kakih tisoč gasilcev. Po trditvah švicarske policije ni bilo človeških žrtev, vendar pa je bila gmotna škoda ogromna.	(Telefoto AP)
GAZA — Včeraj se je na zasedenem področju Gaze zgodil dogodek, za katerega ni jasno, če ga je povzročilo slepo sovraštvo, norost ali oboje skupaj. Okoli 8.30 je namreč mlad Palestinec stopil na prazen avtobus ter začel z njim noro divjati. V mislih je imel nor in obenem kriminalen načrt: na svoji poti je hotel posejati smrt med tamkajšnjim izraelskim prebivalstvom.
Tako se je najprej s svojo drvečo pošastjo zakadil v avto, ki je vozil na drugi strani ceste. Ženska, ki je vozila avto je bila pri priči mrtva, njena dva sopotnika pa sta bila hudo ranjena. Smrtonosni avtobus je nato nadaljeval svojo pot. Spet je zavozil na drugo stran ceste ter skušal najprej zadeti en avtomobil, ki se mu je umaknil, nato pa je trčil v drugega, katerega je vrglo s ceste.
Palestincu to očitno ni bilo dovolj. Stopil je z avtobusa, v rokah pa je imel železno palico, s katero je hotel pokončati voznika avtomobila, katerega je porinil izven ceste. Ta naklep je opazil šofer avtomobila, ki se je za las izognil trčenju, ter streljal na nesrečnega mladeniča ter ga pri priči ubil-Tako se je končal ta nov primer nasilja, ki je včeraj spet predramil izraelsko javnost v spoznanju, da nasilje okupacije rojeva novo nasilje.
Na sliki (AP): izraelska policistka na kraju včerajšnjega nasilja.
Dzasohov verjeten kandidat za šefa sovjetske diplomacije
MOSKVA — Član politbiroja KP Sovjetske zveze Aleksander Dzasohov je najresnejši kandidat za novega sovjetskega zunanjega ministra.
To se je včeraj izvedelo v dobro obveščenih sovjetskih krogih, v katerih se navaja, da so predvsem v zunanjem ministrstvu sestavili daljše sezname kandidatov, v katerih so bila imena profesionalnih diplomatov, med njimi tudi imena aktivnih veleposlanikov.
V teh krogih trdijo, da bo sovjetski parlament že ta teden pručil odstop Eduarda Ševardnadzeja, ki še vedno vztraja pri svojem sklepu, kljub naporom Mi-haila Gorbačova in drugih, da bi Sevardnadze preklical svojo odločitev. Po morebitni izvolitvi Aleksandra Dzasohova pa bo po vsej verjetnosti prišlo do korenitih sprememb v zunanjepolitični in diplomatski strukturi Sovjetske zveze. Mihail Gorbačov bi kljub svojim dvem funkcijam, predsednika republike in generalnega sekratarja KP SZ, skrbel za globalna zunanjepolitična vprašanja s prvenstvenim poudarkom na odnose z Washingtonom. Novi podpredsednik republike Genadij Janajev bi se ukvarjal z evropskimi vprašanji, ker je kot mladinski funkcionar in kasneje kot sindikalni funkcionar spoznal dobršen del sedanjih evropskih voditeljev obenem še kar dobro pozna evropsko problematiko.
Po vsem sodeč je izbiri Dzasohova za novega šefa sovjetske diplomacije potrovala ne samo ugotovitev, da dobro pozna zunanjo politiko, temveč tudi notranjo sovjetsko problematiko s posebnim poudarkom na narodna vprašanja, kar je nedvomno bistvene važnosti za sovjetske odnose s svetom in za zadržanje, ki ga bo svet imel do Sovjetske zveze pri reševanju kočljivega nacionalnega vprašanja. Poleg tega je Dzasohov bil kot mladinski funkcionar zadol-
žen za odnose z državami v razvoju, tako da je spoznal številne takratne »mladince«, ki so sedaj postali voditelji svojih držav. Iz tega izhaja, da bi po morebitni izbiri Dzasohova poverili predvsem vprašanja Sever-Jug, težke in kočljive odnose z nerazvitimi, ki bodo tudi v bodoče predstavljali enega od glavnih razlogov nestabilnosti v svetu.
Aleksander Dzasohov se je rodil leta 1934, po narodnosti pa je Oset. Ob tem nam je popolnoma jasna njegova izbira. Oseti so maloštevilno ljudstvo (kakih 500 tisoč), ki so administrativno razdeljeni v Sever-noosetinsko avtonomno republiko v sklopu RSFSR in v Južnoosetinsko avtonomno oblast v sklopu Gruzijske SSR. Dzasohov pozna torej tragedijo malega naroda, ki mora za svoj obstoj izbirati med večjim in manjšim zlom. Zanj je ohranitev sedanje federalne ureditve manjše zlo, prav tako je zanj manjše zlo ruski internacionalizem in rusko pravoslavje kot gruzijski nacionalizem. Dogodki v Južni Osetiji, kjer Gruzijci skušajo Osetom odvzeti avtonomijo in to z najbolj grobim nasiljem in gospodarsko blokado, utrjujejo v Dzasohovu prepričanje, da razpad sovjetske federacije na samostojne nacionalne republike pomeni državljansko vojno in strahotno krvoprelitje.
Dzasohov je dokočal rudarsko-metalurško fakulteto, magistriral pa je v zgodovini. Dolga leta je delal v Komsomolu, nato je bil partijski voditelj na oblastveni ravni, od leta 1986 do leta 1988 pa je bil veleposlanik v Siriji. Februarja lani so ga izbrali za predsednika zunanjepolitične komisije sovjetskega parlamenta, član politbiroja KP SZ pa je od lani.
Po vsem tem je torej popolnoma jasno, da bo tudi v sovjetski zunanji politiki prišlo do korenite perestrojke, ki bo pragmatično skušala zapolniti praznino zaradi nenadnega odhoda Eduarda Ševardnadzeja.
V Rimu neznanci zažgali vrtec za male priseljence
RIM — Spet se je pripetil izjemno hud dogodek, ki je prizadel izvenev-ropske priseljence v Italiji! Včeraj ponoči so namreč neznanci v notranjosti rimskega predmestnega parka Celio zažgali vrtec, katerega obiskuje večina otrok priseljencev. Ko so gasilci prišli na kraj požara, je bila šola že v pepelu, v bližini pa so dobili ročko bencina, ki so jo odvrgli požigalci.
Vrtec je v okviru šolskega delovanja občine upravljala organizacija »ARCI ragazzi, Celio Azzurro«, ki ga v okviru rimske Caritas vodi msgr. Lui-gi Di Liegro. Prav slednji je zelo užaloščen dejal, da le upa, da ta dogodek ne spada v okvir rasizma, ki se vse bolj širi v Rimu, ampak »le« v okvir navadnega kriminala.
Vrtec v parku Celio je obiskovalo dvajset otrok, od katerih je 15 priselje-
nih. Od teh sta dva prizadeta. Odprtje tega vrtca pa spada le na začetek širšega projetka o integraciji otrok priseljencev.
Medtem pa so si samozvani pristaši »Skupine prebivalcev 15. odseka«, kamor spadata rimski predmestji Magli-ana in Portuense, prevzeli odgovornost za nedavni napad z molotovkami na nomadsko taborišče pri Magliani-Neznanci so namreč telefonirali na krajevno policijsko postajo ter naznanili, da so pustili sporočilo v bližnjem košu za smeti. Agenti so res dobili sporočilo v steklenici, v kateri je med drugim pisano, da so »prebivalci Mag' liane siti stalnih kraj in osebnih napadov s strani priseljencev«. V sporočilu je še rečeno, da nikakor niso rasisti, temveč »da se le branijo in da skrbijo za svojo lastnino«.
Jeklenke plina niso nevarne trdijo pri trvdkah Asso GPL
RIM — Jeklenke tekočega plina ne eksplodirajo in ne ubijajo! To trdijo predstavniki Asso GPL, ki združuje kakih 150 tvrdk, ki polnijo in prodajajo te jeklenke. Združenje Asso GPL se je čutilo dolžno, da intervenira v zvezi 2 zadnjimi nesrečami s plinom, saj je v Italiji le v zadnjih dneh umrlo mnogo oseb; Predstavniki Asso GPL so dejali, da do teh tragedij ni prišlo zaradi jeklenk ah plina, temveč le zaradi nepravilne in neprevidne uporabe teh jeklenk s stran1 ljudi. Obenem so tudi dejali, da je trditev, da je v prejšnem letu zaradi nesreč 5 tekočim plinom umrlo kar 77 oseb, neresnična. Lani je namreč v Italiji zarad1 plina umrlo »le« 53 oseb. Prav zaradi objektivnih nevarnosti, je še rečeno / komunikeju Asso GPL, osebje tvrdk, ki delujejo na tem področju, stalno 111 vestno pregleduje jeklenke in daje nasvete uporabnikom.