Nr. 6.
Oelje, 25. marca
1883.
Kmetski prijatel.
Bttuernfremtb. _
Izhaja vsako drugo in čctcrto nedeljo t mesca, in koita i Rokopisi se nazaj ne poiiljajo, ncfrankov.v..a pisma se ne s poštnino vred za celo leto 1 gld. 50 krajcarjev, za pol I	sprejemajo.
leta 80 krajcaijeT.	|	Za oznanila se plača za navadno versto 8 kr.
Denar za naročilo kmetskega prijatelja prosimo pošiljati t gosposke alice številka (Herrengas.se Nr. 6.)
Priprosto ljudstvo in njegovi prijatelji.
Večkrat smo ie imeli priložnost, pokazati kriva pota, po kterih hodi tista sorta „voditeljev' kranjskih, spodnoitajerskih in koroikih kmetov, ktere imenujejo proslepljeni kmetje „pervake*. Usmiljenja vredni kmetje! Sedaj se jim morebiti nekoliko dozdeva, da jim proti od te strani nevarnost, preden pa bodo kmetje spoznali resnično vrednost, ali boljie resnično nevredno s t teh voditeljev, bo gotovo ie veliko Savn steklo v morje. Potem se ve,, da b > prišel sodni dan, pa prepozno; na milijone goldinarjev iertvalo se bo ie krivim prerokom, razpertije, sovraštva, prepira in vsih smertnih pregreh napravilo se bo ie preveč. Na tisoče ljudi, kteri niso navajeni ravnati samostojno, dajo se ujzdati pervakom, in prevzela jih je že zmotnjava, da so samo besede tih krivih prerokov resnične, na tisoče sanjačev verjamejo sleparijam in goljufivim obljubam, in potegujejo se z vso močjo za te „voditelje* kmetskega stanu, ker vjeti so ie v njihove sače. Žalostno je, da imajo ti zapeljivci na Kranjskem ie tako moč, da ravnati jim bo moč ie dolgo časa z revnim kmetom po turško. Zviti so .voditelji*, razumčli so zavarovati se dobro, izgojili so si mogočno armado fanatikov in sanjačev, razun teh pa jim pomagajo stotine posnemalcev in sebičnikov (špekulantov), kteri bi radi ravno tako dobro .iveli. Posrečilo se jim je izbuditi strasti med ljudstvom; in sovraštvo na Kranjskem proti vsemu, kar le po nemškem diii, to je pridelek njihovega blagega (fl) truda. Preskerbeli so si nekoliko časopisov , kteri jim pojejo vsaki dan „slavo*, kteri razglašajo vsaki dan njihovo hvalo iz iirokih ust. Kdor pa bere te časnike le z nekolikim premis-likom, z nekoliko čisto glavo, gnjusiti se mu mora sirovost, hinavičina, laž , in slinenje, ki veje iz njih enako strupeni omotljivi sapi, ktera ljudstveno čutje prevzame in pokvari! Ne zamudijo ne ene priložnosti pokazati se ljudstvu, v slovesnih sprevodih svojih pevcev in rudečosrajčarskih „so-koljcev* klatijo se po kmetih, izbuditi in krepčati zdaj ta zdaj tam „patrijotizem*, kterega potre-
3>as 3M& unb (tint 3fr<xub<.
fflir mami wieberliolt in brr gage, auf ben eigenen Seitenweg hinjuweifen, weld)en jene ©attung „Jührer" bei frainifdien, uiüc.fteierijd)fn unb fdrntnerifdien Sau= ernBolfe« wanbeln, weldje biefe« Solf Senaten nennt. $a« arme Solf! 6« ahnt jefct erft nur, ba» oon biefer Seite Unheil brofit, unb ti rairb leiber oljne 3»eifel nod) eine lange $eit oerftreidjen, bi« bie 6r--fcnntnijj be« traurigen ißerthr«, weldjen biefe Colt« füfirer m a h r b a f t i g befifcen, in biefe« Solf ge= brungen fein tsirb. žann wirb e« freilidj jur großen Sbreihnung fommen, — aber TOiUionen Bon ©ulben Werben bem f a l f cf> e n ^ropb'tcn jum Opfer gebraut, eine güUt Don ^luietrad)!, ©aß unb 3an' unb aller Xobfünben wirb entwicfelt worben fein. Xaufenbe oon flßenfdjen, welche nidjt gewohnt finb, auf tigern n güßen ;u fte^en, bewegen fid) am ©ängelbanbe ber Stufen, ftnb oom SBJahne erjaßt, bie Seiire ber fallen Sro< pleten fei bie einzig wahre — unb laufenbe Bon Schwärmern glauben ben Irugfpielen unb fallen Sor= Vertagungen unb werken i^nen nachhängen, ben Sers heißungen, mit welchen biefe „Jührer" be« Solfe«, ben ©eift beäfelben ju beftriien fud)en. jürwahr, fie be fifcen im Sanbe Rrain eine 2F!acf|t, mit ber fie nod) lange bie Saf$«wirtf|fd)aft betreiben tonnen. Sie haben e« Berftanben, Borjubauen, jid) ein ©eer Bon Jana titern unb Schwärmern ju erziehen, unb eine ÜJiajfe Bon Strebern unb Speculanten leiftet ihnen ©eere«= folge. 6« ift ihnen längft gelungen, Seibenfdjaften im Solfe ju entwicfeln, unb ber ©aß gegen SUe«, wa« beutfdj ift im Sanbe Ärain, ift ein Srobuft i^re« eblen Jleiße«. Sie haben bafür geforgt, baß eine oethältni« mäßig große Hnjahl Bon Leitungen tagtäglich 'V Sob fingt, ihren JRuhm red|t einbringlich Bertünbet — unb Wenn man biefe B'itoxg™ lieft, — fürwahr, e« fchau= bert einem ob ber Stohjjeit, jalfthheit, Süge, Ärietheret unb Serberhthrit, bie au« ihnen herauiweijen, wie ein giftiger, betäubenber ©aud), ber bie Sinne be« Solfe« gefangen nehmen muß! Äeine ©elegenheit wirb Ber: fäumt, fuh bem Solle ju jeigen, unb in Xrimnphjügen burihjtehen fte mit ihren Sängern unb ihren rothhem: bigen ©ofoliften ba« Sank, um balb ba unb halb bort
bujejo za svoje namene vročega enako kovaču, ki mora ielezo ibeliti, da se da kladvu zravnati
Eo kovačevi volji. Kako sleparijo in slepijo lah-overne kmete! Sojeni smo io v boljših časih, navajeni smo še starih poštenih šeg, še Je skušnja nas mora učiti, m a 1 o n p n o pregledovati reči od zunaj, in iskati pravega notrajnega zerna. Časi, kadar velala je roka, ali „mož beseda* enako prisegi se zgubljavnjo, in če se nadaljuje tako, se bo zgubil še spomin na poštenost, ktera je bila pri nas navadna. Dandanes moramo ie pri vsaki reči presojevati in praiati: Zakaj je tako P Kaj pa je temu pravi namen P Kaj pa je prav za prav na tem P Kdor se navadi premišlje-veti in presojevati počenjanja druzih na imenovan način, kdor da si premiiljen odgovor brez stranske strasti, ta gotovo bo spoznal ravnanje pervakov, in sramovati in jeziti se bo moral dostikrat o zvijačah, ktere rabijo .voditelji« naroda ie toliko let. Če bodo premišljevali naši prijatelji reči po imenovanem načinu, ne bodo gotovo ver občudovali rajd sokoljcev, pobalinov, kteri so se komaj odvadili smerkelj rokavom brisati, sedaj pa pokrivajo svojo nezmoinost z rudečo srajco, občudovali pa bodo še manj tiste pervake, ki potrebujejo takih pustnih norcev in sleparij, goljufati ljudi, kteri se niso še vadili samostojno misliti — samo pomiljevali jih b do.
Če bodo sliiali naši kmetje govore pri svi-čanostih napravljenih v sleparijo, pri kterih pameten človek ne razumi ne začetka ne konca, še manj pa kaj govornik misli, (ker večinoma govornik sam ne ve kaj hoče), če bodo spoznali naši prijatelji, da tisti, ki jim pridgajo, sami niso čisti, in njihova preteklost kaie očividno, da je njihovo sedajno govorjenje sama laž, da jim ni mar kaj drugega kakor povzdigovati mogočnost pervakov, kterim sledijo iz sebičnosti od Btopinje do stopinje, bodo gotovo spoznali, da je perva-kom resnica in ne le šala, kar je objavil slino-liznik pervakov „Slovenski narod- ki je rekel v pervi številki: „Ljudski glas nam je špas.* — Sto izgledov nam bi bilo mogoče ie napeljati, kteri dokazujejo, da pervukom ni druzega mar, kakor slepiti ljudstvo. Judje (Židovi) v puščavi so si dali narediti tele iz zlata, in pozabivii edinega pravega Boga jeli so to tele moliti; ravno tako bi bilo blagim osrečiteljem naroda narljubie, da bi imelo ljudstvo „narodni dom* v Ljubljani za tega malika, kteremu treba bi bilo pred vsem žertvati veliko denarja, da bi posvečeni njegovi služabniki imeli korist od tega. Marsikomu naiih prijateljev na Štajerskem in Koroškem idelo se bo morda, da gledamo skoz preveč černe očale; pa ialibog to ni resnica, pokazali smo danes ie le unajno stran kranjskih razmer, ktera je proti resnici ie zlata, odgernili smo ie le prav malo zagriqjalo, za kterim sasmehujejo kranjski narodni voditelji svoj narod.
ben „8atrioti«mu«" ju erwecfen unb ju ftd^len, mrl! $en fie für ih" fontofen ^iele unb ^merfo toarm haben inüfjen, nie ber 2d|mifb baž ©jen, bamit e« fid) ben §ammerfd)(igen williger fügt. Sßie wirb ba« gub mäßige Bolt (etyirt unb geblenbet! SBSir alle finb in einer anberen, befferen 3eit gtboren, unb mügen e« un« erft allmälig angeratenen, bei unferer Beurteilung bie ttugenfeite ber Singe, bie fid| un« barbietet, mit M i B t r a u e n ju betrauten. Sie Reiten, roo bev £anbf<$tag noch bem ®be gleid/geljalten würbe, mo e« noch h'eg: mof. beseda ! broljen eilenb« in ba« Meer ber Bergeffenhejt unb Vergangenheit ju fliegen. ,§eut' ju Jage ift e« nothwenbig, bag man ftet« fragt: SBarunt? SBa« beabfichtigtman? ffia« iftanberSache eigentlich baran? äöenn mau e« fich angemahnt, biefe gragen ftctS Dor äugeit ju haben, toenn man fich gewJhnt, barauf eine ruhige nicht oon einer $arteileibenfchaft beeinflugte Antwort ju geben, bann wirb man gewig nicht serfehlen, ben Dingen auf ben ©runb unb oft genug in bie Sage ju fontinen, fich be« eitlen Spiele«, ber Xäufdjung ju fchämen unb ju drgern, beren jich feit fahren bie „ jührer" bem Bolfe gegenüber bebienten. Sa wirb ein 3ug ber Sotoliften nicht bie BeWunberung unb ba« Staunen erregen — man wirb bie oielfad) ben Jtinber* fchuhen faum entloachfenen Beute, bie unter bem grellen rothen Sitmbe fteefen, unb jene, welche folche Leibwächter brauchen, um ju blenben, e$er mit Mitleiben beur* theilen. Man wirb, wenn man bei feftliihen Stufjügen eitle SReben $Jrt, finben, bag in ben bieten fflorttn fein Sinn fteeft, bag bie eitlen ^ral)ler meift eine Ber* gangenheit haben, bie it|r gegenwärtige« ®et$ue Sügen ftraft. Man wirb finben, bag alle« nur barauf angelegt ift, bie Macht ber BoIKbeglücfer jn heben — man Wirb jum Bewugtfein fonttnen mügen, bag, wie ba« §aiinäwiirftenblatt ber Vertaten in feiner erften Jlum= mer fagte: „BolfeSfttaime für fie nur ©pag ift!"
So fännten wir hnnberte Don gälten aufjählen, bie bahin jielen, bem Bolfe ©anb m bie Hugen ju ftreuen. Sßie bie 3uben in ber ffiüfte fleh ein golbene« Äalb machten, ju bem fie in ihrer ©ottpergeffenheit emporblicften unb beteten, fo wäre e« ben eblen BolfS= begtüctern am Siebften, wenn ber „narodni dom- in Raibach biefer ©öfce Werben würbe, bem oorerft mjglichft groge Opfer an ®elb gebracht werben mügen, bamit feine eingeweihten Siener ben Stufen barau« jie$en tonnten. 6« wirb manchem unferer lieben greunbe in Steiermart unb ftämten ganj unmiglid) Portommen, bag e« ein richtiger Blit» ift, ben wir heute in'« fchine 9tachbarlanb gemacht haben — aber e« ift Diel, «iel ärger bort, wir haben nur bie glifcernbe «rite be« Bitte« gejeigt, ba« bie Berhültniffe in «rata bem oor* urtheUafreten Beobachter bietet, nur ein ganj flein Wenig ben Borhang gelüftet, hinter welchem bie frainifAnt BottifOhrer ba« Bott auslachen. «I« neulich ba« „pa= pietene Baterlanb" („Slovenski narod-) bei etaer Be* fprethung barüber, bag bie floBenifchtn «bgeorbneten in fflten nicht« ausrichten, „trs»»r«i fie oft gtgt« ihre Ueber-jeigng mit ber „Stechten" tat 9tety«rathe ftimmten", aH
Ko je prinesla .papirnata domovina* (.slovenski narod*) pritožbo, da slovenski poslanci na Dunaji i nič ne opra>ijo, .akoravno glasujejo večkrat nasproti svojemu prepričanji' i .desnico* v deželnem zboru, ko je pred kratkim izgovoril doktor Voinjak v deržavnem zboru besede, — ktere mu bodo napravljale še marsikrat velike sitnosti — s kterimi je dokazal, da so glasovali slovensui poslanci za davke in druge naklade, dače za petrolej, kavo i. t. d. samo zalo, da bi se jim spolnile pieserčne želje, kar se tiče gimnazij na spodnjem Štajerskem in Koroškem (želje, pred kterimi svarimo kmete, in kterih kmetje sploh ne spoznajo za resnične), da bi jim vlada bila dobro-voljns, mislili smo na volilee tih gospodov, kteri so enaki kakor volk volku voditeljem naroda na Kranjskem ; — slovenski poslanci dokazali so s temi besedami, da pozabijo na mošnjo svojih volilcev, kadar bi radi dosegli svoje lastne želje! Taki so kranjski poslanci, njihov zastopnik in govornik voljen na Štajerskem gospod doktor Vošnjak pusti pa poganjati se svojim rokonačnem tukaj po Štajerskem z a t o, in poganja se sam za to, očem je rekel v deržavnem zboru, da je proti njegovem prepričanju ! Takega ravnaDja na dve strani vse graje in pomiljevanja vrednega z besedami naznaniti, za to nimamo pravega izraza. Na drugem mestu našega lista podali Vam bomo nekoliko iz govota Vošnjako-vega, — da böte obsodili sau.i doktor Vošnjaka, kterega morali so voliti spodno-štajerski kmetje — na komando —! Tako pozabijo na Kranjskem in pri nas poslanci na ljudstveno blagostanje, kupčija in obertnija to so le postranske reči; ljudstvo nima v deržavnem zboru za svoje terpljenje in za svoje resnične potrebe nobenega zastopnika! Kaj pak bo iz tega?! če bi ravnal kak nemšk poslanec tako nevredno in dvojnostransko, zadela bi ga mahoma zaslužena kazenj, verjemite nam to predragi prijatelji! Občine, ktere so ga volile, bi mu pruv hitro pisale, da ni bil voljen v deržavni zbor, da bi tam zastopal svoje lastne želje, in da je zaupanje, ktero so mu skazali z volitvijo, obernjeno narobe, če pozabi na prid svojih volilcev, samo zato, da bi dosegel pri vladi svoje osebne namene. V prihodnje poglejte si dobro moža, preštudirajte ga dobro, preden mu daste svoje častilno zaupanje 1 Ne dajte si prisiliti nobenega več! Po tem pak diyte si povedati ljubi prijatelji 1 da bi bilo pri, nas, po našib lepih deželah lahko vse drugače — prepir za jezik v šolah je resnično prepir za medvedovo kožo; is hudobni liberalci so vpeljali v ljudske šole materinski jezik kot učilni jezik, ti liberalci dosegli so ljudstvu marsikako prostost, marsiktero pravico, in mnogo koristi; — ostali so dandanes, kar bili so vedno — nar boljši nar od-kritosercnejši prijatelji ljudstva. Dan pak bo prišel in mora priti, ko bo praznovalo ljudstvo svoje vstajenje rešeno iz verig, v ktere zakjvali so ga njegovi voditelji, ko bo spoznalo naše preljubo ljudstvo da živimo v resnično žalostnih časih! Omika raz-
neuli<b Dr. «ošn jat im Reich«ratbe «Sorte herau«pregte, bie tym noef| genug Unannehmtidjfeiten bringen roerben — «Borte, mit welken er ungefähr jagte, bie flooenijihen abgeorbneten baben Steuern unb abgaben unb $etro= lrum;o(t unb (Saffeeioll u. f. ro. nur beghalb bewilligt, bamit iiir $eqen«wunfch bezüglich ber @tpnnafien in Unterfteiermart unb Kärnten in Erfüllung gebe, («Bünjdje Bor welchen mir bag Bolt »amen unb n>eld)e ba« Boll überhaupt nicht anertennt) bamit baburdj bie Regierung ihnen gefitlig »erbe, — ba bauten mir an bie «Bihler biefer Herren, in welchen wir ein treue« Spie= gelbilb ber Bolf«führer in ftrain (eben. Die floBenifcfien Hbgeorbneten haben mit biefen «Borten gejagt, bag fte ba« Boll Rahlen laffen, bag fte bie Rücfficf|t auf bie ©elbbeutet ihrer «Bihler Bergeffen, Wenn eS fich um bie ©rfüUung ber eigenen «Bünfche hobelt! 35a« finb bie Bolf«bertreter be« trainifchen Bolte«, unb ihr Spredjer ift in Unterfteiermart gewählt, ihr Sprecher Doctor Boinjat lägt burdj feine bieberen anhinger hier im Sanbe ba« »erfechten, ja er perfid)! e« felbft
—	nii er braugen im R e i <b « r a t h e a t« gegen feineUeierjeugung bejeichnet! 6« fehlen un« bie «Borte ;ur Bezeichnung biefe« traurigen Doppeljpiele«. ffiir laffen an anbercr Stelle be« Blatte« einen Ibetl ber Božnjaffchen Rebe folgen — unfere greunbe roerben ba« oernichtenbe Urtheil, ba« fid) Dr. Božnjat, roelchen bie unterfteirifihe l'anbbeBölferung auf teommanbo mihlen smgte, serbient hat, felbft fällen. So wirb in ftrain unb bei un« ba« «Bohl be« Bolte« Bergeffen, ©anbei unb ^nbuftrie ift ja Rebenfache, ba« Boll hat für feine wirtlichen Ceiben unb Bebürfnifje im Rathe be« Reiche« t eine Bertreter! «Bo foll ba« hinführen ? «Benn ein abgeorbneter ber 2}eutjd)en ein foldje« Doppeljpiel triebe, glaubt un« Sreuabe, bie Berbiente Strafe würbe nidjt ausbleiben. Žic eiqetnen ©emeinben Würben ihm ^ufebreiben, bag er nicht gewiblt worben ift feine ffiünfche im Reicb«ratbc ju 'oertreten, fonbern bag e« ein TOigbraud) be« BolfäPertrauenS ift, roenn er ba« ^ntereffe feiner «Bihler Bergigt um feine befonberen ^iele bei ber Regierung gu erreichen. Schaut Such fünftig ben Wann an, bem ihr (hier eljrenbe« Bertrauen febentt! Sagt Such feinen mehr aufbringen! Unb nun liebe greunbe lagt ur.ž fagen, bag e« fo leicht anber« fein tonnte in unferen fdjonen Sinbern, — ber 3°nt um bie Sprache in ber Schule ift ja über= flügig, bie böfen Siberalen waren e« ja felbft, bie bie Wutterfprache in ben Solt«fcbulen al« Sehrfprache einführten, fie waren e«, welche bem Bolte manche Freiheit, manche« Recht, Biete Biete Bortheile errangen
—	fie ftnb auch &eute noch ®a« fie immer Waren : bie beften, aufrichtigften jreunbe be« Bolte«. g« wirb unb mug ber tag tommen wo ba« Boll, befreit oon ben Banben in welchen e« feine Berführer gefegelt halten, feine auferftehung feiern Wirb, Wo unfer geliebte« Boll jur ©rtenntnig tommen wirb, bag e« eine trübe 3<it ift m ber wir jefet leben. Die Bilbung Wirb ju Stanbe bringen, wonach jeber treue jjreunb be« Bolte« ftreben mug, jur Ruhe unb gegenteiligen Ächtung, fie Wirb bie Sehr anten bie felbjtfüchtige Seute swif^en ben floBenifchen unk beutfehen Steirern, »imtnern unb »ratnern auf»
rušila bo verige, v kterih zakovan je v sedajnem času um pre8leplenega ljudstva. Kakor prežene soluce meglo, pregnala bo omnika obtoževanja vredno gospodarstvo ljudskih voditeljev; kmet segel bo z veseljem svojemu nemškemu sodeželanu v čisto roko, ktero mu ponuja, in vsi prebivalci, in različni narodi naših dežel ne bodo govorili samo z ustnicami, temveč iz celega serca besede našega Gospoda in odrešenika, kteri pridgoval je pri vaaki priložnosti: .Mir vam bodi !*
juridjtcn bemüht finb, entfernen, ber flooenifdje 4)e; »oljner ber feinen fidnber roirb in bie $anb bie iljm ber Deutfdje bietet einklagen unb beibe «oltsftdmme »erben ben Segen ber SRu^e unb be« Jrieben« genießen (innen. »etdjen nidjt nur toir au« uoUem Jpeqen lofln= fdjen, fonbern loeldjen fdjon ffhriftu« feinen «pofteln unb .Jüngern tag für tag gefpenbet hat: „35er jjriebc fei mit ©uef) !"
Vstajenje.
V neizmernem prostoru neskončnega stvar-jenja pihlja zopet tiho in mirno nješna sapica, raznašajoča tisoč in tisoč sladkih glasov , ki zbujajo milijarde stvaric iz zimskega počitka. Dasi je minole dni nebroj ledenoglatkih zvezdic pokrilo blažena tla naših krajin, vendar ne bode zaostalo težko pričakovano veselje slavljenja najsvetejšega praznika — Velike noči; kajti bela odeja bila je je le slovo odhajajoče letošnje zime. Celih štirideset dni je kerščanstvo obhajalo — tušen spomin bridkega terpljenja Odrešenika narodov — in celih štirideset dni bila je kristjanom pred očmi podoba Isveličarja, katerega je usmiljeno Očetovo serce celo v smert odločilo v rešenje grešnega sveta. Če pomislimo strašansko nehvaležnost Zemljanov, s kojo povračujemo neizrekljivo ljubezen Vsemogočnega, zavzeti se moramo nad njegovo preveliko prizanesljivostjo, katero obilno uživa vsaka stvarica od červička v prahu, do prestola častljivih vladarjev. — Mnogobarveni trakovi zlatega solnca zgodno krasijo verhove domačih gor, kjer se upodoblja skoz tenke oblačeke božja mavrica, zagotovilo miru in sprave med stvarni-kovo roko in živečim človeštvom. Solnce, ljubo solnce pošilja dan za dnevom gorkejše žarke na zemljino poveršuje, da drami in budi dremotna bitja k novemu življenju, da ogreje prostorno hišico zemeljskega raja, kjer vsako leto kraljuje in se obhaja nepopisljivo veselje večno ponavljajočega se — vstajenja. Solnce, milo solnčice poiskalo je pa tudi skalnati izvirek, izvebilo je tam iz mraznega zavetja hitro postervico, naj se veseli in igra sč sestricami vred v gozdnem potočeku, krog katerega naselil se je v gostem germovju plemeniti pesnik slavec, ki oznanuje dan in noč v mičnih in milih pesmicah pomlad in neskončno Očetovo ljubezen. — Vi zlatorumeni šarki prebudili ste zelenje v betvieah zelišč in v drevesnih telesninah; ri izbudili ste kal v semenju, da bode v kratkem kinčslo šivo zelenje veličasten obraz narave. Vaša čudovita moč razvila bode ponišne glavice čarovnopisanih cvetlic, ki bodo lepotile verhove, nižave, ledine, livavade, vertove in sen-
čnate gozdove, naj bil bi vsepovsod ozaljšan stolec stvarnikove velemodrosti z divnim in duhtečem cvetjem — Kamor le sega oko, razvija se šivo-pisan plašč, o-lajšajoč nam revnim bitjem v boju za obstanek obupajoče serce in zagotavljajoč v neštevilnih prikaznih vsim — srečnejšo vstajenje. V tem presrečnem času praznuje ono človeštvo, katero je ie zagledalo luč odrešenja tužne, a tudi najveselejše dneve celega leta; kajti spomin smerti Kristusove za grešni rod in spomin njegovega veličastnega vstajenja ohrabri nam moči, da'voljno terpimo vse, kar terpeti naložil je nam slabotnim stvarem — nesrečni greh. Z nami vred žaluje narava v zadnjih treh dnevih velikega tedna; vse je tiho, vse je mirno, da celo zamolknili so zvonovi; le na poti hiti versts pobožnih mater za roko peljajočih in v naročju nosečih ljubljence svoje v cerkvico, kjer se od ranega jutra do temno noči moli in časti pri svitloberlečih lučicah v grobu ležeči — Božji sin. — Ko na Veliko soboto po dobravah in bregovih odmeva zopet glasno in vbrano zvonenje, odloži kmetovalec poljsko pripravo, pospravi rokodelec svojo orodje, osnaži se tudi pohištvo in drugi prostori; a potem koraka mlaido in staro z veselim obrazom k domači božji hiši. — Zadnji žarki ljubavega solnca utrinjajo se na bližnem holmcu, katerega krasijo šopeki živorumenih trobentic, svitlobelih vetemic, kimastih zvončekov in plučnic, pisanih sirotic in modrih vijolic — in tam se valovito ziblje od cveta de cveta metuljček citronček, pozdravljajoč predoznanovalke in pervorojenke ljubljene pomladi. Toda večerni mrak je že tudi razgernil svoja krila v naravi, kjer iepetaje oposoruje prijazna sapica vseobčno stvarjenje na nekaj nenavadnega. — V cerkvi in krog nje zbrala se je množica pobožnih; tu čaka upognen starček, tam krepak mladeneč in rudečolična deklica; tu sem zbirajo se očetje in matere — in tam stoji v rednej versti šolska mladeš; vse z srčnim vnetjem čaka na najsvetejši prisor, ki ranveseljuje vsako leto ves katoliški svet. — Ginljivi mašni-kovi glasovi zaslišijo se is svetišča sperva tihotno, a potem vedno krepkeje in krepkeje; glasovi, sa.
I gajoči vsacemu globoko v serce, presveti glasov
— Alleluja' — Zdaj zabuči gromečo donenje i« možnarjev; iz zvonika pa pošiljajo zvonovi v okolico ve-elo Allelujo; kajti v dolgej procesiji ie vihrajo cerkveni banderji, kjer noai se pri glasno svirajoči godbi z vso spoštljivostjo Kristus, premagavec groba; a vsako gerlo navdušeno poje znamenito peeen : „Zveličar gre iz groba — Alle-lujal* — Svitla solza igra v tem trenutku ▼ očeh spremljevalcev — in vsako serce v radosti kipi zavoljo doživetega — vstajenja. Po sladkem počitku izbudi nas zarija drugega jutra, da zopet hitimo v cerkev; kajti visoki praznik je — Velika nedelja — Gospodov dan, katerega v molitvi in nedolinem veselju slavi reveš, bogatin, sluga, gospodar, podložni in vladar v veselem petju — Alleluja. To nebeško petje naj ae razlega v slovenskih in sosednih krajinah; to angeljsko petje naj te pomenljive praznike oveaeljuje prijatelje in sovražnike, znance in tujce; vsaj pričakujemo v tem rajskem petju vsi enkrat zagotovljeno — srečno vstajenje.
Limance.
Slovenski pervaki so napravili po Kranjskem in Štajerskem posojilnice, in imenujejo jih .slovenske' posojilnice Do sedaj smo mislili, da denar razumi vse jezike. Pervaki pa so nam pokazali, da to ni ree, pervaški denar je boljši od denaija drugih ljudi, posebno od denarja doae-dajnih hranilnic, ker slovenski denar je. Če je pa boljši, mora biti tudi dražji, zato morajo kmetje plačevati posojilnicam tako visoke obresti. Ker dosedaj kmetje še niso vjeli pogosto na li-mance, trebalo je najti novih limanc, ktere bi boljše vlekle na se; in to ao slovenske menjice (Wechsel). Po celem svetu našlo se dosedaj ni menjice v drugem jeziku, kakor v francoskem, nemškem, 'taljanskem in angleškem jeziku. Še na Ogerakem in Horvatskem se najde prav redko menjica v domačem madžarskem ali serbtkem jeziku, ker namen menjice je, da bi bila denar, naj bi ae toraj jemala po vsih deželah nam es tu denarja. Pervaki pa hočejo imeti posebno klobaso sami za*6, njim naj bi se spekla narodna pečenka, zato so prosili pri finančnemu ministerstvu slovenskih menjic sa svoje kmete. Kmetje pa večidel ne vedo, kaj je menjica, naj bo pisana ali tiskana v nemškem, angleškem, francoskem, ruskem, serbskem ali tudi slovenskem jeziku. Menjica je sicer prav lepa reč, pa predragi prijatelji, varujte se meqjic bolj kot kuge, naj bodo si slovenske ali v kakem drugem jezikn; menjice niso za kmeta I Da je menjica zlo nevarna stvar, vidi se že iz tega, da noben vojak, bodi si general, ali celo na nar višji vojaški stopinji, postavno ne more podpisati veljavne meojice. Če je menjica nevarna slo omikanemu častnika (oficirju), koliko bolj če le neštudiranemu kmetu P O čem pa
obstoji ta nevarnoet P Nevarnost je o tem, da se
Slačilo ne da odnašati, menjica se mora plačati 9 tisti dan, ko je zapadla, če se ne plača, toži s« mahoma, še tisti dan pride razsodba (nrtelj) na dom, v treh dneh še rabijo, v 11 dneh se proda vsa živina iz hleva, in v treh mescih grnnt in hiša. Če se kmet hoče rešiti iz te zadrege, mora dobiti denaija mahoma na posodo, to pa gre teško, in če ga dobi plačati mora prav visoke obresti vohernikom, ker njegova zadrega je znana, večinoma dobi denaija zopet le proti menjici, ktera mu nevarnost za sedaj sicer odloži, pride mu pa na odločen dan še hujša. V posojilnicah pa kmetu ne razložijo te nevarnosti, kmetu dopade, da dobi za košek papiija toliko denarja, pa ne pomisli, da si je svojo dušo s tem papirjem hudiču zapisal. Kopitar ti kopita sodi, pravi nek slovensk pesnik, in prav ima, vsak naj ostane pri tem kar je za njga; menjica je za kupca, kmet naj pa naredi dolžno pismo, če vzame denarja na posodo, naj plača obresti o pravem času, in naj določi čas, kolikor pred se mu mora dolg odpovedati. Po tih pogojih tudi denaija dobi, in še po cenejših obrestih, in ni v nevarnosti zgubiti grunta in hiše, če bi ravno ne mogel plačati na odločen dan. Varujte se menjic I naj bodo nemške ali slovenske, obvarovali «e böte gotovo pred mnogimi nezgodami.
Dopisi.
Iz Teherjev, 21. marca). Danes smo volili občinske zastopnike. Veseli me naznaniti, da se je volitev izveršila v smislu tiste stranke, ktera se poganja pri vsaki priložnosti po svoji nar bo|jši vednosti in vesti za blagor občine. Izvoleni so bili naslednji gospodje: Tine Kovač, Štefan Stante, Andrej Stor, Karol Jellek, Jernej Besnik. France Ostroznik, Izidor Sellitsch, Martin Stojan, Janez Gorišek, Isidor Schwartz. Martin Košelj. Filip Lo-košek in nadomestniki: Pristak, Tekautz, Stor, Kresnik, Legvard. Pričakovati je, da bodo imeno-vani gospodje gospodarili pametno z občinskim premoženjem, Obžalovati moramo, da gospod nadučitelj Vrečer ni pri občinskem zastopu. Začeti moramo čislati šolo po vrednosti, in učiteljem z zaslugami skazovsti čast, ktera jim gre.
■ Vrhnika, 10. marca. (Zmaga domačinov, propast Papir — narodnjakov.) Stari pregovor: „Človek obrača, Bog obrne* se je tudi pri nas pri volitvi Vrhniškega žapana in njegovih 6 svetovalcev 22. dan p. m. prav nenadoma vres-ničil. Tukajšni papir-narodnjaki, odnekdaj strežaji ljubljanskih pervakov, so si te bili v polni zavesti, da krmilo občinskih zadev bode pri tej volitvi njim izročeno; aH spodletelo jim , je osramoteni so na
cedilu ostali. Prav po lesičje so pri zadnih volitvah v občinski odbor ravnali, njihova poglavitna skrb je bila, vse poprejšne Vrhniške liberalne odbornike, ki niso hotli ž njimi v en rog trobiti, it občinskega odbora von pahaiti, in jih nadomestiti i veljavnimi vaščani bliine okolice, misleč si, če imamo le kmete v občinskem zastjpu, bodo ti tako plesali, kskor jim neki tukajšni mogočnež gode, ki se ie dolgo časa kot vladar cele Vrhnike in njene okolice vede. Posebna skrb pa je bila temu kolovodju v povzdigo S70je slave dosedajnega župana spodriniti, in na njegovo mesto nekega sorodnega sebigrabeža postaviti, ki nima čisto nobenih zaslug ne za triane ne za kmete , ki bi vendar kakor ničla med številkami tudi zamogel k veljavi priti, ako se k drugi številki pritakne. Mnogo se je bralo t časnikih o zadnih volitvah v Vrhniški občinski zastop, neki zloglasni tukajšm kričači so se kmečkim volilcem na prav nesramni način usiljevali, da bi jih na svoje limance vlovili, zlste gradove so jim obetali, če bodo raz-glasevalci narodu slave zmagali. ljubljanski .Slovenski papir-narod* je ob enem cele kupe Vrhniikega gnoja v svojem listu razkidal, črnil js pred občinstvom s pohtijšlivimi laii — ovadbami nasprotnike svojih Vrhniških zaveznikov in zakotnih pisačev. Na ta način se je našemu kolovodji posrečilo njemu neljube liberalne odbornike, iz občinskega odbora odpraviti, na njihovo mesto so bili po večini pošteni kmečki možje zroljeni. Ah ko je prišel čas za volitev župana in občinskih svetovalcev, to zvoljeni kmečki odborniki Vrhniškemu zakotnemu generalštabu figo pokazali, ravnali so po svojem naj boljšem prepričanji. Zares moramo pripoznati, da tukajšni kmet od te dobe, odkar k njemu Celjski .Kmetski prijatel' dohaja o slovenskih prvakih in njihovih privriencih drugače sodi, kakor poprej, ko je svoj podnk o javnih zadevah le iz kalnih virov .Slo- i venskega papir - naroda* in iz .Novic* zajtmal. ' Prav ostudno se mu že dozdeva tisto vedno, zas-ramovanje in ovajanje poštenih mož, ki hočejo Kranjci ostati, ker dobro vedo, da je vse obetanje o zveličavni moči .Slovenije" in .Narodnega doma" le prazna sleparija. Tudi je tukajšno kmečko ljudstvo pri lanskih taborih in jalovih javnih veselicah, ktere so prvaki in njihovi privrženci na Vrhniki napravili, do spoznanja prišlo, da te zloglasne skupščine le na to nameravajo, z davki preobloženemu kmetu zadne groše iz žepa uzmat. Se vč da našim mogočneiem jo najljubše, si svojo slavo na kmetove stroške po-veličavat. Že je mislil Vrhniški veliki komandant, da sme kmetom zapovedavat, kakor nekdAji grajščak, ko je še tlaka bila. Nekega dne so bili uovo izvoljeni odborniki v posvetovanje povabljeni, da bi se sporazumeli zarad prihodnega župana. Eden Verhniških adjutantov imenovanega mogočneža, je bil tako predrzen, naravnost ie zgorej imenovanega sorodn<Q^ Vrhniškega komandanta kot naj bolj pripravnega za županovo mesto v nebo vzdigovati. Ali prosti kmečki odborniki so prav nejevoljno z glavami zmajali, kaj tacega zaslišat. Eden je drugemu
na uho šeptal: Tega pa nikakor, da bi mi po-prejšnega župana opustili, da bi ničlo ns njegov sedei postavili. Ko je priiel dan županove volitve to kmečki odborniki svojemu prepričanju zvesti ostali, pričujoč Vrhniški mogočnei in njegov gene-ralštab vsih skupaj šest moi to kar obledeli, ko je bil dosedsjni župan P. Lenasi sopet izvoljen, in njihov ksndidat le bornih 6 glasov dobil. Se bolj pa jih je izid sledečih volitev 6 svetovalcev osupuil, Vrhniški mešstaiji .narodnega doma* so k večem 6 glssov dobili, njim nssproti to bili pošteni kmečki odborniki z 20 glasovi za svstovalcs zvoljeni. Unl velikoustneži so kar kopita pobrali in poparjeni jo domu popihali, eden od njih je zdihovaje izklik-nil: .Celo leto smo zidsli, zdaj se nam js vse podrlo 1" Zvoljeni pa so bili sledeči: Peter Lenasi iz Vrhnike za iupana, Jaka Kovač jsdernat kmet in trden posestnik iz Drenovo gorice za prvega svetovalca in županovega namestnika, potem za svetovalce: Janez Perko iz Bevk, Janez B r e n č i č iz Vrhnike , Juri Strnad it Stare Vrhnike, Grega Slabe iz Žažara, in rsnocelnik Fanzekovič iz Vrhnike. Posebno nas veseli, da se je ta volitev brez vsakega upliva od drugod vršila, ona je izraz občnega mnenja cele Vrhniške žnpanije. Med tem zaupnim moiem ni nebenega magnata ali mogočneia, ki bi vodo vedno le na svoj malin napeljaval, nobenega častiželjnega, ki bi ljudstvo le ta svojo čast zlorsbil, nobenegs prvaš-kega mešetaija, ki bi ljudstvo s taborskimi slepa-rijsmi za nos vodil; vsi so pošteni moije, ki dobro sprevidijo, daje pravo hudodelstvo sko od ljudstva zvoljeni zastopniki nasprotujejo sporazumljienjn in spravi, ako zakotno le prepir in razdraienost trosijo Vrhnika js torsj s to volitvijo takim zakotnikom prav odločno nezaupnico dala. VeseU nas pa tudi, da naš častiti župan je imel prilotnost o tej priliki spoznati svoje prave prijatle, ki njegovo zmernost visoko cenijo, gotovo ga bodo tudi za naprej pri njegovi težavni službi zvesto podpiiali, in vsak bi si v sramoto štel, zakotno proti njemu ravnati, da bi ga o priložnosti spodrinil, in kakega nesposobnega župana-skazeta iz kakšnega kota privlekel, rekoč, ta naj bo naš župan. Ko so Vrhničani o izidu te volitve tvedili, je praznična veselost vse razun pešice privržencev župana — skazs in svetovalcev ^ skasetov prešinila. Vsi so čutili, da so prosti zsdušljive mflre, ki jih ie več let tlači. Vse izjave splošnega veselja so na to šle, da smo zdaj prosti strankarske hudobne raspertijs, da nismo več suini nekegs mogočneia in njegovega generalštaba, da je zdrava pamet zmagala nad zvijačam inzlokobnim namenom male peščice velikoutsneiev. Godba je svirala po ulicah, naprsvila js med iivioklici sijajno čestitko zvoljenemu županu, iprijels ga js med ss, pre-peljaje ga skozi Vrhniko v gostilnico, kamor so domačij vedno radi zahajali. Vneti iivioklici in priserčne napitnice so se tam vrstile n- čast zvoljencev in poitenih odbornikov, ki se niso dali 7 njim nastavljene zanke vjeti. Čuditi se moramo
le temu da „Slov. papir-narod" in prvaški listi do idaj kar besedice niso zinili o tej volitvi. Ako je ,Slov. narod* pošten domač list, ako mn je blagor kmeta pr srcu, bi bil on moral prvi slavo tapeti Vrhniškim odbornikom, ki so kot svobodoljubni možje častilakomne mogočneže in velikoustnete, ki le kmeta ovivajo, na sramoto stavili. Hi pa h koncu tega poročil« kličemo: Kranjci I Kdaj se boste svojih sebičnih prvakov uebili, ki celi deželi le nečast delajo! Posnemajte verle kmečke Vrhniške odbornike.
h Mariborske okolica. Dragi mi .Kmetski prijatelj I* Ti ne veš in ne veijameš, kako si nas razveselil stem, da si nam v predzadnji številki obečal svoje številke pomnožiti; namreč, da boš vsaki teden nas obiskal. Odkar si se prikazal na dan, si se nam zares toliko priljubil, da komaj pričakujemo dnevov, da nam dojdeš vroke. In zakaj voljo neki P Zato, ker nam ne donašaš v svojih predalih natolcevanja, obrekovanja i. t d. ampak vselej nam prineseš dobrega in podučlivnega gradiva. Čemu kmetu treba vedeti ravs in kavs med tem in onim človekom i. t d. in stakimi rečmi nas hočejo ker-miti pervaiki list'. Tndi je lepo in hvale vredno od Tebe, da se ne spuš*2 z onimi listi v prepir, iz tega sprevidimo, da ti je mal> mar, za mermranje in berbranje onih pervaških listov. Ko bi se ne bali za svoj obstanek, gotovo bi ne metali kamenja na te. Mislim da kdor j* enkrat dobil Tebe v roke, gotovo več ne bo segel po kakem drugem pnhlem pervaškem lista. Tedaj pa dragi .prijatelj" le skoro že izpolni svojo dano nam obljubo, izhajati večkrat, ako ti je mogoče še letos, da tako nam naše upanje, želje in veselje dopolniš. Saj veš, da tega bodo vsi Tvoji čitatelji veseli, in bodo kakor do zdaj tadi zanaprej radostno in z veseljem po Tebi segali. čiql še nekaj bi rad tvojemu opravnika sporočil! Čeravno so te hotli Tebi sovražni listi kar zadušiti te o tvojem rojstva, od vseh krajev so pervaki skoz vso močjo praskali po Tebi, ker pa ni si maral za njih dejanje, zato pa zdaj ie radi na skrivnem po Tebi segajo, in te še celo po dva, tri dni pri sebi ob-deržujejo, in po svojih mastnih žepih nosijo, da pravemu naročniku prideš še le čes teden dni vroke. Toraj svetujem tvojemu opravnika naj b|jagovolji zanaprej pritisniti pol koleka na zavitek in pol na Tebe, da tako ne boš vsakemu prostovoljno razpoložen.	Tvoj zvesti naročnik.
Jablane, hruike in drugi c«p4 Cepi v mladosti aa xtare 10W.
(Iz taMfco Mise.) Pomenljive so te besede za vsacega človeka, zlasti pa za kmeta, kajti sadjereja
donaša pri naj msnjših stroških največi dobiček in zelo povspešuje blagostanje vsacega kmeta. Zgodovina nam pripoveduje o starih Slovanih, ki so ie pred 1000 leti sadili sadunosno drevje; dobro so poznali ta blagodar in ga uporabili v svoj dobiček. Vsakdanje skušnje nam dokazujejo, kake neprecenljive vrednosti je ta stroka kmetijstva. Tadi v aašej krasni šaleški dolini smo se pretečeno leto iivo prepričali o veliki koristi sadjereje. Mnogo posestnikov je za prodano sadje toliko skupilo, da lahko s temi denaiji svoje davke za dve leti poplačajo; razven tega so si tadi napolnili sode z dobrim hruievcem in jabolčnikom in prihranili tadi obilno posušenega sadja. Kaj pa je vzrok temu? Pred vsem božji blagoslov in pi pridnost in skerb njihovih štarišev. Zalibog ti lepi pripomočki bodo v kratkih letih poili. Maši mladi posestniki zelo malo marajo zasadjerejo ne samo, da stara drevesa zanemaijajo, namesto da bi jih lepo gojili; oni tudi ne sadč mladih drevesc. Na ta način mora sadjereja redno bolj hirati in i njo hira tudi blagostanje kmeta. Kaj bodo li enkrat naši potomci porekli, ako jim mi ti lepi pripomoček tako brezserčno zanemarjamo, in jim na naših sedaj še lepih drevesnih vertih ne zapustimo druzega, kakor kako starikavo na pol suho hruško ali jablano ? Bodo li mogli se s hvaležnim srcem nas spominjati, kakor se mi spominjamo naših skrbnih stariiev? Nikakor ne.
Kako pa je mogoče te slabe razmere spet poboljšati? Poglejmo na našo mladino, ta je naš up in temelj boljše prihodnosti; treba jo je radi tega umno odgojevati in jo že v nežnih mladih letih tadi za sadjerejo zanimivati. Mladina se mora r šoli v tej stroki podučevati. G. učitelji spolnujejo sicer vestno to lepo nalogo, a koliko več bi jim bilo ie mogoče storiti, ko bi imeli pripravnih prostorov za svoje delovanje. Želeti bi bilo, da bi krojni šolski svet pri vsakej šoli kupil, ali v večletni najem vzel pripraven prostor za šolsko drevesnico, in tadi za njeno ograjo skrbel. Ograja je posebno potrebna, ker inače ne samo po leti živina, nego tadi po zimi zajci v drevesnicah čudno gospodarijo.
Približuje se nam vesela pomlad, čas počivanja je minol; treba je zopet zgodaj vstajati in si v pota svojega obraza kruh služiti; tudi za sadjereje» je prišel čas delovaoja. Na noge torej dragi mi mladi posestniki! Vskliknimo z našim vrlim pesnikom Cimpe rmanom!
.Glej, bučele trudoljnbne Hed nabirajo po cvštji, Glej jih, kak skrbe za zimo Vselej v gorkem že poletji!
Uči se od njih mladina: Skerbno delaj te v mladosti, Da imela srečne dneve V poznej bodeš kdaj starosti I*
Toraj tadi Vi mladi posestniki posnemajte skrbne
bučelice, sedaj ste mladi in krepki; le sedaj Vam je mogoče si za stare dni kaj pridelati in prihraniti! Očistite Vaša stara drevesa in sadite mlada! Kako obilne obresti Vam bode to na Vaše stare dni do-našalo, ste se menda gotovo ie dosti prepričali. Ali morda ni veselje za mali trud v jeseni dosti lepih srebernjakov skupiti in razven tega sode z okusnim jabolčnikom napolniti ? Če potrebujete cepičev (mladik) za plemei itenje mladih dreves, pridite v Velenje po nje; radodarno s« bode vsacemu dalo, kolikor potrebuje in to brez, vsega plačila. Uporabite zlati čas vaše mladosti 1	J. R. v. V.
Iz Langenwangs na Štajerakem. Veseli me viditi da začel ss je bojevati .kmetski prijatelj* za razbrihtanje kmetskega stanu, kajti kmet, kteri zna zraven slovenskega tudi nemško, giblje se veliko bolj prosto, kakor kmet ki razumi samo en jezik, kmetu timečemu dva jezika odperto je ie precej veliko sveta. Moj sošolc, prijatelj in rojak rajni Janeiič študiral je tudi na nemški gimnaziji v Celovcu, pridobil si je nemške omike, in postal je s pomočjo nemške omike pravi slovenski pisatelj. (Slovenskega pisatelja v sedajnem smislu ga ne smemo imenovati, ker on ni še poznal mešance, ni beračil pri vsih Slovanih za besede, kakor sedajni pisatelji). Jaz sem znal otrok 6 do 7 let star ie nemško in slovensko brati in pisati, hodil sem namreč v šolo v Borov-Ijih (Ferlach) na Koroškem (leta 1840). Ko pa so poslovenili šolo v Boravljih, morali so otroci hoditi veliko dalje časa v šolo, da so se nančili obeh de-žolnih jezikov. Sedaj je menda šola zopet v prid tamošnjih prebivalcev utrakvistična (t j. učita se nemški in slovenski jezik). Ko sem hodil jaz v šolo (pred 40 leti) bilo je na Celovški nemški ljudski šoli gotovo čez 100 kmetskih otrok ix Krajnskega, ktere so pošiljali pametni Kranjci zato z Celjovec r iolo, da so se naučili nemškega jezika. Posebno iz Teriiča so otroke pridno pošiljali v Celovec učiti se nemškega jezika, in Teriič je še dandanašnji pameten, misli še vedno po starem, ni se dal preslepiti novo9lovenskim pervakom in osrečeval čem ubogega Kranjskega naroda.	V. P,
Iz podjunske doline na Koroškim. Ljubi .Kmetski prijatel' veseli me de si ae tudi pri nas na Koroškim daleč in iiroko naselil in si postal dober in prijazen gost našim Slovencom. Najdem te v marakterib kmetskih hišah in gostivnicah. Gotovo je to spričalo resnično, de je ta list tudi nam Koiošcem vseč, se nam dopade in ga radi beremo. Mislim, de ti ni nobeden pameten in dober človek tako ialostno terplenje in konec privošil ali pa še oelo storil, de bi te bil v ogenj vergel, kakor je
bil verli gospod izdajetelj .Mirov* lansko leto priporočal, rekoč: , Veriite ga v ogenj!* — Spomnim se na pregovor, ki pravi: .Kdor dtugemu jamo koplje sam vanjo pade.* Prosil me je priprosti kmet, kteri je dozdaj pridno čital časnik .Mir*, naj mu posodim .Kmetskige prijatelja* de se znjim po-prijazni. Ko je ta kmet več listov prebral, prinese mi taisie pošteno nazaj, se lepo zahvali in pravi: .Mišim nič kaj napčnega bral v časniku, tudi čez duhovne ne zabavlja, kakor ga nekteri po krivično sodijo; dalje še pravi; .Mir* se mi ravno zdi, kakor pregovor pravi .prazen sod ima velik glas*. Govoril sim z nekim učiteljem, ki je bil v .Mira* očitno-vidno pohvaljen , rekel je : ,2Ti mi vseč, de me je ta malo sloveči list .Mir* pohvalil; lakaj, če ta list koga hvali, toliko taisti na drogi strani spoštovanja in hvale zgubi. Vidite kmetje, tadi vaši gospodi učitelje ne marajo za hvalo, ktero njim .Mir* po svoji veliki milosti deli. Kaj pa na dalje porečete, ljubi Slovenci, de vam učitelji ,Kmet8kiga prijatelja* priporočajo; to ae ne zgodi, de bi posnemali nekte re pervake, ki so tako marljivi, de kmetom v lastno hiio .Mir* nosijo de bi naročnikov dobili, ampak le za voljo tega, ker je .Kmetski prijatelj' dober prijatel kmetom. To resnico vsaki dobro ve in spozna, kteri ta list prebira in bere, pa tudi ni nobenega, ki bi ne vedil, de se dobro delo samo hvali io priporoča, in ne potrebuje beraškega pomočka. Ljubi Slovenci, še nekaj 1 Kaj delajo naši pervaki ? Cital sem v .Freie Stimmen' št 3., 19. 1. 1883, kako se kmetje lovijo in zaupnice naredijo. Omenjenemu časniku je bilo pismo poslano, ktero je prof. gosp. Andrej Ajnšpilar nekemu župniku pisal ki sledi: Prečastiti gospod I
Poskusite dobiti zaupnico, vkterej krajni šolski svet pritrdi mojemu govoru v šolskih zadevah. Jat za se tege ne potrebujem, ampak gre za našo slovensko šolo in reč.
Zatoraj prosim 1 Z Bogom.
3. 12. 1882.	And. Ginspieler.
Tako tedaj ni hndo presoditi, kaj delajo naši pervaki. Kaj misljijo ljudje od takih hlapcov in dekel, kteri se sami v posel ali v službo ponujajo, tega vam ni treba dalje praviti. Prihodnič dalje.
Sespedarske stvari!
Konjerejska •pravila meseca marca.
Stanje kobilam, ktere irebeta dobijo se pripravlja.
Kobile, ktere so porodile irebeta naj se puščajo pogosto z irebeti vred na sprslet, kerma mu jim bo kakor meaeea februarja. Žrebeta ktera se mislqo dati aa planinske pašnike, uaj se pripravljajo
Ii ta, k«r konji posebno irebeta, ktera pridejo naravnost ii hleva na planino, zbolijo pogostoma na raxüinih boleznih, ktere jih zaderiujejo v naravnem razvoji.
Nar boljše sredstvo vterditi konje proti vsaki vremenski nezgodi so planinski pašniki, v hlevu se konji ne morejo vterditi nikoli tako. Planinski painiki vterdijo nadalje konjem kite, in kopita ter imajo na veliko in dolgo terpeče dirjanj« konjev nar boljši upljiv. Da so konji mesece dolgo na prostem. da jih zadene pod milim nebom vsako vreme, da letajo po skalnatih tleh, da se lovijo v prostosti eden druzega, to razvoji in poboljša te iividi, toraj imajo v prostosti zrejeni konji zmerom večjo veljavo, po somenjih kupujejo jih rajše, plačujejo se draije, kakor dragi po hlevih rejenl, in konjerejca napravljajo manj stroškov, kakor če bi jih redil doma.
Ker se meseca junija začnejo goniti konji na planine, zdi se nam prav dati nekoliko svetov tistim, ki ie ne poznajo planinske goje, ker takim konjem, posebno mladim irebetom, ki so navajeni samo hleva morejo biti pašniki na planinah pervikret nevarni, če se ne previdi pred časom pr*i V> nevarnostjo, in se iivali ns privadijo po časi na planinske razmere.
Nobeden pameten iivinorej^e in posebno konje-rejee ne bo kermil svoje širine danes samo i zeljeoavo, jutri pa bo začel jo kermiti samo s suho pičo, ker dobro ve, kako lahko iivina zboli po t/ikem naglem premenjanji kerme. Zato tudi tisti morajo priplavljati svoja irebeta na planinsko pašo, kteri imajo v mislih pcsljati jih tjš. Bog ne daj, da bi vzeli mlado irebe iz hleva, kjer je tičalo od poroda, in poslali ga na planine, ker vsacemn pametnemu mora znano biti, da naravnost iz hleva pošiljati iivino na pašnike je nevarno, iivali morajo se sčasoma navaditi na drago vreme, in na drugo nenavadno iivljenje, nevarnost je tem večja, tembolj rejeno in vmehčano tako irebe pride na planine. Kdor misli poslati svoja irebeta na planinske pašnike, mora toraj nehati kermiti ie začetka marca z ovsom ali drago zernato kermo, navaditi jih mora na seno in potem na zeljenaro, ker le tako more paša na planinah bit koristna. Živali treba je navaditi sčasoma tudi na vse sorte vreme, ie doma jih ne smemo djgati vsako noč v hlev, da se navadijo hladnih noči pod milim nebom, ker planinske noči so večidel hladnejše po leti, kakor po dolinah meseca aprila.
Konjem, kteri so navajeni hleva, in so napihnjeni od obile kerme, pašniki na planinah bi ne bili ugodni brez priprave, pripravljati se morajo za planinske pašnike posebno z gibanjem na prostem.
Ker je konjska kupčija na štajerskem posebno irebetska del iiv(jenja, je toraj treba pri reji irebet paziti posebo na pašnike, in posebno irebetom
teikega plemena so pašniki na planinah neod-pustljiri, ker perri pogoj prave izreje je tim čisti zrak in gibanje na prostem pn solčnem svita. Tudi boljša kerma na planinah in boljša voda, kakor po dolinah je konjem ugodna dobremu razvoja. No-riškemu konja in vsim plemenom temu r ilahti pa so pašniki na planinah tako potrebni, da se konji brez tih pašnikov ne morejo redno izgojiti.
Meseca marca začne ae tudi irebenje. Kadar kobila hoče imeti irebca, nam sama kale, pravimo črli se. Znamenja črljivosti pa so nasledna: Če se blita kobili konj, počne razgetati nenavadno in hoče do konja priti, vzdigujs rep, postavlja zadne noge narazen, odpira zadnjico, ktera je otečeoa. rudeča in vroča, cedi se ji ii zadnjice slu marsikrat kervav, kobila prav pogosto sči. Če se pripelje k irebcu rada terpi, da se je trebeč dotikuje; pri poskušanji s'oji mirno, in kaie v očeh in celem zaderianji, da ji je spoljska poieljivost dokipel a do verha, rada pusti, da se ji irebcevi ud vpelja. Če pa c* drljiva irebe« ne terpi, in ga naglo odbacne. So pa tudi nektere kobile, kterim se črljivost ne kaie očividno, zoamje pri tacih je, da ne bercajo in grizejo pri poskušnji tako močno po irebe n, kakor navadno.
Orljivost terpi pri kobilah 36 do 48 nr, nar pripravniši čas trebiti kobiljo js 24 do 30 ur po pervih znamenjih črljivosti. Kobile, ktere so dobile mladiče, orlijo ss večinoma čez devet dni po porodu, in naj se peljajo ta čas do irebca. Mlade kobile, ktere se orlijo pervikrat, potrebujejo Irebca večinomn ie le mesca maja. Bodovitne kobile nbrejijo se večidel ie pri pervem skoku. Pripelje naj na se oirebena kobila še nekolikokrat čez vsakih devet dni do irebca na poskušajo, če ga še k sebi pusti. Če kobila irebca dvakrat zaporedoma odbije, je to sploh znamenje, da je sprejela, da je breja, pa tema mnogokrat ai zaupati, toraj se je pri deriavnih irebcih vpeljalo, da skakajo po sedemkrat
Pri vohtvi irebca za ubrejenje naj bi bil vsakdo prav skerbljiv; pari naj se dobra kobila z dobrim irebeom , in irebec naj bo kobili enak. Zvolijo naj se toraj samo dobre kobile za irebenje, ker napake, ktere ima ali kobila, ali irebec pode-dovajo se prar lahko na mladiče. Posebno kobiljine napake imajo mladiči skoraj brez izjema, ia to je vzrok, da konjereja ne napreduje dostojno po naših krajih, ja po celi deriavi, akoravno se od deriave dajejo vsi mogoči pripomočki oblatiti konje. Kolikor časa se bodo jemale slabe kobile enako sedajnim za brejilo, ne bo pospeševala konjereja, naj se stori od deriave karkolj je mogoče.
Da se parijo enake kobile i enakimi irebci, na to je posebno gledati. Prav velikrat gonijo male kobile do velikih irebcev, pomisliti pa je ta pervič, da po krajih, kjer so navadni mali konji, redilne
razmere večidel niso za rejo velikih konj. Sicer je večinoma mladič materi enak, in to je prava ireča brezumnemu konjerejcn, ker če je mladič po očetu, kar se le redko zgodi, so perve neigode le pri porodu. Velikega, močnega irebeta, slaba, mala kobila večidel ne more poroditi. Včasih pogine lrebe včasih kobila, nar večkrat pa oba. Če pa se tako močno žrebe porodi, je večinoma slabo r .izvito, in propade boleznim, ktere mu p rotijo. Postane žlezast kraljev, ali dobi grižo.
Če pa, kar ni pričakovati, prestane žrebe te bolezni, kaj pa bo iz njega, če ne dobi dovolj kerme? Konj zraste visok in dolg, ostane pak ozek in slab na persib, ima visoke in tanjke noge, veliko glavo v kratkem rečeno kukaven, slab in brez vrednosti je. Mnogo konjerejcev, kterim ja volitev žrebcev prosta, dajo se zapeljati zavoljo plače za obrejilo, da si izvolijo slabejega žrebca. Nekteri dajo se tudi zapečati takim, ki imajo nelicenciiane žrebce, ne misleči, da takovi ljudje ne mislijo na kaj druzega, kakor na svoj dobiček, deržava pa daruje mnogo za dobre žrebce, in to zgolj v prid konjerejcev. Skoraj ni misliti, da bi bili posestniki kobil pri zdravi pameti, ki ravnajo tako brezumno, kakor vidimo dandanes še prav pogosto.
.PferdezOchter.*
Poročilo iz kmetov.
(IzDobernskega cirkelja) 6. mar-» 1883. Pretečeno leto napravil se je v Doberai cirkelj Celjske podružnice, kteremu so pristopili ucjje ; Agrež, Brauner stareji, Brauner mlajši, Gajšek, Gruber, Doktor vitez Heider, Jaklin, Karba, Kraner, Križan pl. Leyritz, Majcen, Orosel, doktor Paltauf, Wessther in pl. Zeidler.
Zbora v namen napraviti cirkelj vdeležilo se je blizo 50 neudov. Visokočastiti gospod fajmošter te fare Gajšek pozdravil je v svojem govoru deležnike, in kazal je posebno na napredek, kteri se kaže dandanes povsod. Govornik prijel se je potem v svojem govoru kmetijskih razmer, in imenoval je kmetijske družbe in društva dobre in radodarne svetovalce kmetov. Taka družba obstoji že davno v naši ljubi domovinski deželi, ima na mnogih krajih podružnice, tako tudi v sosednjem Celji. Predstojnik te podružnice je doktor Langer, kterega predstavil je govornik zbornikom v njihovo radost Gospod doktor r je potem govoril pri zboru in je pervo naz-veselje, da najde zaznamnanje ude nar pametnejši in nar bolj omikane može Dobernskega kraja; govoril je potem o dveh glavnih predmetih, kteri morejo pomagati našim kmetom, namreč o živinoreji in o sadjereji; za oboje je naša okolica prav pri-
pravna. Konečno volili so odbor, gospod fajmošter Gajšek voljen je bil za predsednika.
Drugo zborovanje bilo je 3. decembra 1882. Gospod predsednik govoril je o narhujšem sovražniku naših vinogradov, o tertni uši, ktera je že okužila vinograde na spodnjem Stajeiskem. Govor so poslušali prav pozorno, pokazal je govornik puslušalj-cem tudi škodljivi merčes.
Pri pervem letošnem zborovanji 8. januarja t. 1. je bila šarjenja predmet pogovora. Gospod predsednik cirkeljna naredil je namreč različne dele sadnega drevesa in naznanil je njegove prijateje in sovražnike. Nazoči pri tem zboru bili so skoraj vsi posestnike cele sreqje.
Povabilu na zbor 18. februaija 1883 ubogalo je zopet mnogo kmetov, kteri bi se radi kaj koristnega naučili. Takrat govoril je dopisnik temu listu, o novi naredbi na Avstrijanskem, o poštnih hranilnicah. Dotična uradnija je sicer razposljala poduke, dodala je tak poduk V8akim hranilničnim buk-vicam, pa mertve čerke pri denarnih stvareh večina tistih, ki niso izuijeni v denarnih opravilih ne raz-umijo. Če je tudi resnica, kar je govoril nek štajersk poslanec v deržavnem zboru, da se denar izpravlja iz posameznih srenj, okrajev, in dežel ter se na-kupčuje na Dunaji, in škoduje s tem posameznim deželam, je pa tudi gotova resnica, kakor je pov-darjal imenovan poslanec, da se napravi deželam s tem večja korist, da se ljudje vadijo varčevati.
Stanje tukajšuih kmetov je v resnici žalostno; poskušalo se je pridobiti temu društvu tudi kmetskih udov pa zastonj. O le rednem blagostanji naših kmetsiih družin se ne sme govoriti, toraj sklenilo se je dopuščati k zborom cirkeljevih udov tudi neude, o občje vsacega, kteri se hoče kaj naučiti. In takih ukaželjnih kmetov "pride vsaki krat mnogo. Zboruje se redno vsak mesec.
Slendnjič omeniti moramo da spolnuje naš mlad cirkelj, kterega sta obudila gospod Gajšek in gospod doktor Langer, svojo nalogo, kolikor mu je po tukajšnih razmerah mogoče, z veliko marljivostjo in z velikim uspehom.	M. Karba.
(Kako se mora s konji ravnati, ko dlako premenjavajo.) Spomladi, ko konji spiemeqjajo dlako, se večidel premalo gleda nanje. Taki konji so na polovico bolni, enako ptičem, ka-ler se mavaajo. Koža jim je nenavadno občutljiva, škoduje mu rajše mokrota, mraz, vsak zračni prepih in Se več druzih reči. V času premenanja dlake, treba js toraj konje varovati vsacega mraza, in posebno zračnega prepiha (durchzug). Kadar se spravijo taki konji od dela v hleve, naj ae dobro obdergnejo vsakokrat po celem života s kako suho cunjo. V tem času naj se jim daje močna piča, ktera se tudi lahko prebavlja; posebne svetovati
je dajati med oves korenje in laneneh presnih I ostankov. Če so konji zdravi, se preminjanje dlake ( godi brez znameoj bolezni in naglo. Če se pa dlaka premenja počasi, in nepopolnoma, je konj gotovo ie prehlajen, ter koža ne opravlja več 'redno svojih opravil. Takim konjem naj se daje (med kermo redno vsaki dan nekoliko soli; če pa ta ne pomaga, naj se daje med kermo en teden vsaki dan trikrat po pol žlic« glavberjeve soli, meiane s kolmeževim koreninam in z raztolčenimi brinje-vimi jagodami. Z rokami in štrigeljem konjem dlako puliti, tega ni svetovati. Konjerejci pravijo po svojih skušnjah, da kropivno seme med kenno je izverstno sredstvo konjem polajšati premenjanje dlake, zraven tega pa dobijo konji lepo svetlo novo dlako. Po severnih krajih konjerejci po leti marljivo nabirajo kropilnega semena, spomladi pa ga dajejo konjem po celo pest raztolčenega vsako jutro in vsak večer med kermo. Ker to seme le malo, ali prav za prav nič ne velja (nabirajo ga lahko otroci, ki nimajo druzega dela), svetovati bi bilo našim kmetovalcem posnemati izgled severnih konjerejcev.
(Zakaj se vino pretaka?) Vino, ktero hočemo dajati na prodaj, treba je skerbno obdelovati, in sicer večkrat pretakati in sode dopolniti, da se dozori do tistih lastnosti, ktore mu dajo pravico priti na prodaj. Namen pretakanja je, vino oprostiti od tistih del, kteri so se že polegli in ga le kalijo, in vino pripeljati z zrakom v dotiko, ker skušnja uči, da zrak daje vinu boljši okus, in da vino ostane na tak način, dolgo časa čisto. Pretočiti nova vina iz tropin je vsacemu vinskemu kupčevalcu pervo pravilo, če le količkaj razumi ravnati z vinom, in govori se toraj pri vinski kupčiji o pretočenem in nepretočenem vinu. Po mar-sikterih krajih pa je še vedno navada, vino pustiti ležati na tropinah, dokler se ne proda, in če bi to terpelo tudi več let. Kupovati vina po takih krajih vinskim kupčevalcem zato ni všeč, ker morajo storiti sami to, kar so zanemarili vinorejci, namreč pridno pretakati ga, to pa velja časa ni denaija. Tako vino obderži večidel plesnjiv okus, ali vsaj okus po tropinah, naj se obravnava še tako dobro, vinske bolezni se ga rajše primejo, in nar-večkrat se popolpoma pokvari. Kje bi se našel toraj vinski kupec, ki bi plačal tako vino pošteno! Bres ozira na to mora se vino pretakati, da pride v dotiko z zrakom, kteri mu poduli pred vsem drugim zrelost, in popolni njegov razvoj. Če pride vino večkrat v dotiko s čistim zrakom, odloči se od njega mnogo tvarin, ktere mu dajejo slab okus in nečisto barvo, druge take škodljivi tvarine pa čisti zrak spremeni, da mu ne škodujejo več. Iz tega vidi lahko vsak vinorejec, da ni pametno deržati se stare navade, ktera mu mora biti v se-dajnih časih le v škodo.
(Deset zapoved,) kterih naj se vsakdo derži, ki misli zidati:
1)	Če ti je le mogoče, zidaj si svoje lastno domovje!
2)	Ne zidaj si več poslopij, kakor jih potrebuješ neogibno pri svojem gospodarstvu!
3)	Zidaj si po ceni, in varno pred ognjem!
4)	Zidaj si svojo hišo zdravo, in da je vredna za človeško stanovanje, da boš dolgo živel, in se ti bo dobro godilo na zemlji!
5)	Živini napravi zdrave in pripravne hleve!
6)	Zidaj tako, da je snažnost povsod, in da se ti ne odtaka gnojnica!
7)	Derži se natanjko zidalnih postav!
8)	Zidaj v dobri slogi s svojm sosedom, in ne zidaj njemu vkljnb !
9)	Ne zidaj svoje hiše čez mejo!
10) Napravi si povsod dobrih zagraj!
Razne stvari!
(Službeni : u b i 1 e u m.) Gospod profesor Marek na Celjski gimnaziji, gotovo tudi dobro znan mnogim kmetom, kteri so obiskovali Celjsko gjrm-nnzijo, praznoval je te dni svoj 301etni službeni ju-bileum kot c. k. profesor. Ker se je marljivo trudil že 17 let v Celjskem občinskem svetu napraviti izgledu vredni red, kterega imamo sedaj, imenovan je bil častni meščan tega mesta. Pri ti priliki dobil je jubilar pismo v in telegramov brez število iz Avstrijanskih in unajnih dežel od svojih nekdajnih hvaležnih učencev. Dobil je med drugimi telegram od barona Kosjeka, čigar ded je bil še kmet, kteri pa je dandanes v Perziji poob-lasten minister našega cesarja in deržavni poslanec. To omeittmo samo zato, da vam pokažemo, kako koristno je tudi kmetskemu sinu pridobiti si omike po šolah, in kako visoko stopinjo more doseči tudi kmetski sin, če si osvoji popolnoma omiko, ktero mu podajajo dosedajne šole. To je resnična ednakopravnost.
(„Ljudski glas,*) list, kterega pervaki v Ljubljani grozno čertijo, je zavoljo volitvi občinskega zastopa, ktere se bodo veršile v kratkem v Ljubljani, prinesel članek, kterega tu naznanimo našim bralcem, da zvedo, kako se misli tudi v Ljubljani v pervaškem ravnanji. Članek se glasi: Ni nam pa mogoče se slepo podvreči nekaterim takozvanim patentprvakom, ki naš nšrod, t j. naše ljudstvo, samo o času volitve poznajo — za njegov prihodnji blagor pa se žalibog brigajo kakor za lanski sneg! Mi se bomo porazumeli za prihodnje volitve s našimi somišljeniki ter delali na to, da pridobimo našemu ljudstvu dostojne, sa njegov blagor vnete zastopnike. Nikakor se ne pustimo več terorizirati po nekaterih gospodih, katerim je nirod
le ne jeziku, prave ljubezni do živečega niroda jim pa popolnoma manjka. Istinitoat je, da marsi-kak nirodnoprevzetnei misli le, da je nirod le zato na svetu, da bi se oni od njega redili, v sili pa ga na cedilu popustili. S takimi patrioti nikakor prevdarno ljudstvo ne more pak tirati. Tabula rasa s takimi voditelji niroda I Mi smo uie sdavnej iz-prevideli, da po poti teh možakarjev mora naie pošteno ljudstvo popolnem proprasti. Nam ne ostane tedaj druzega, kakor se sjediniti in prevdarno pa pogumno nastopiti drugo pot, kakor nam jo neka-ien patroni .Slovenskega papirniroda* kažejo. Našemu mestu je treba martkaj pridobiti — kar se še nekjim sanja ne. Skrbeti je našemu ljudstvu, da se mu materijalno stanje poboljša. Gospodarstvo naše srenje je treba vse preustrojiti; birokratisem popolnem odpraviti. Blagostanju je treba nove vire odpreti, medsebjno razdraženost popolnem zatreti. Vera naj je najdražji zaklad, in od tega našega prepričanja se ne bomo nikdar odstranili. Hudobni tihotapci naj nas še dalje obrekujejo ter s raznimi napadi psujejo, nam je to deveta briga. Naie ljudstvo bode samo — in to kmalo — spoznalo, kdo je njegov prijatelj I Mi sicer ne dramatiziramo in ne plešemo po različnih veselicah sa nirod, temveč delamo na to, da bi se nai v ialostnem položaju se nahajajoči nArod slovenski, naie ljubljeno ljudstvo v vsakem oziru okrepčalo in raztrgalo spone servilizma, v ktere je vkovano. V tem zmislu bodemo delali, pa odkrili pod krinko ali larvo skrite obraze takosvanim imenoprjateljem slovenskega ndroda.Naia patriotično«ljudska stranka si sicer na dela nobenih iluzij, nji je leieče na tem, da resnica in pravica dobita in ohranita moč katera bode zagotovila ljudstvu naiemu boljšo prihodnost. Tedaj pravica vsem, ne samo enemu 1
(VolitevokrajnegazastopavCelji.J T versti velicega gruntnega posestva /olilo se je liberalno, mnogo kmetov glasovalo je z nemci, ter ti jim zaupsgo. Lieberalnim gre toraj na čast opravičiti to zaupanje, in mislimo to sa gotovo obljubiti.
(Iz Vitanje) se nam piie, da se tam pri volitvah v občinski zbor in enakih prilikah taki ljudje prav vaini delajo, kterim ta reč nič mar gre. .Soitar svojega kopita se derfi* ta pregovor naj si zapomnijo iuntaiji, kteri bi radi pripravili ljudi z prav hinavsko larvo v sovraštvo.
(Iz Rosenthala na Koroikem) dobili smo dva pisma, ktera prav očividno dokazujeta ialostno delovanje „Mira* na Koroikem. Ta .Nemir* bi postavil rad vse na glavo po celem lepem Koroikem. V deieli, ker je tako lepa zastopnost med prebivalci, kakor na Koroikem, je zares pogubljivo početje skuiati kaliti to lepo zastopnoet, u če se to tudi zgodi pod naslovom „mir*. Koroiki kmetje pa od tega .mira* veči-delj nočejo nič vediti, in si ne pustijo mira napraviti od take „larve."
(Iz slov. Bistrice) piše se nam o nekem iupann, ki ssm pošilja svoje otroke v nemške šola; — kmetom pa odsvetuje na vse moči otroke učiti dati nemikega.
(D m e r 1 j e) častiti gospod fajmoiter Hašnik Rajnemu, kterega je čislala cela fara in vsi drugi ljudje naj bode zemljs lahka! počiva naj v mira!
(Poslanci .levice') potegovali so se zadnje dni na vso moč, da bi dobili duhovniki, posebno na nižjih stopinjah (kaplan, fajmošter) boljšo plačo. .Desnica' o tem v treh letih ni čisto nič naredila. V resnici pa je žalostno, ja sramota, kako slabo plačo dobivajo nekteri kaplani in faj-moštri. Vsak človek mora živeti, toraj se mora tudi tim pomagati.
(Nove iolske postave) ne dopadajo ne samo .liberalcom- temveč nobenemu deriavljanu komur je mar sa blagor ljudstva. Od vsih krajev, is vsih kronovin dohajajo opiranja proti njim. Poseono gospodje učitelji, kteri ljubijo napredek, prosijo prav pogosto deriavne poslance, govoriti v deriavnem shoru in glasovati proti tim namenjenim postavam. Častno učiteljsko druitvo mari-borike okolice poslalo je tako proinjo gospodu baronu Qödel-u, in ta prošnja najdla bo gotovo posnemanje od marsikterega učiteljskega društva.
(Gospod profesor Valenta) znameniti ienski zdravnik iz Ljubljane govoril je 17. t. m. v Celjskem zdravniikem društvu o svojem sgecijalnsm predmetu (o ženskih boleznih.)
(B a r o n K i s s 1 i n g) je nar starejši general t svstrijanski vojni. Feldmirtallajtnant baron Kiss-ling star je sedaj 93 let.
(Gospod Bontoui) nekdaj ravnatelj (direktor) južne železnice, rojen Francoz obsejen je bil zavoljo goljufije na dve leti v ječo. Tiče se to sleparje, ktera je koštala lahkoverne ljudi mnogo milijonov.
(V Egipt potisne n.) V Althofen-u na Koroškem prijeli so mladega človeka, ki se ni mogel s zapovedanimi spnčevsli iskazati, njegovo domovje je v Egiptu. Potisnih (poslali po šupi) so ga toraj v Terst, in od tod na Egiptovsko.
(Pri razstavi pitane iivine na Dunaji) bil je razstavljen par štajerskih volov, ktera sta tehtala (vagala) skupaj 1900 KiL Veljala sta 779 goldinaijsv (100 Kilo po 41 gold.) To je kaj nenavadnsga.
(Sam o mor sta r k ine). V Gradecu obesila se je te dni vdova hišnega posestnika z imenom Tsreza Malier. Stara bila je 75 Ist in slepa; imela bi biti ravno tisti dan opsriiana na očeh, iz straha pred operacijo, in ker je bila življenja že sita, se js obesila.
Nemiri in h o m a t i j e na Francoskem so že navadni. Republika se menda ne bo tlertala dolgo časa več, ker potomci nekdajnih francoskih kralje" spodrivajo republiko zedinjeni i delavske stranko, ktera je na Francoskem mogočna, da bi pripravili kakega ii svoje družine na francoski prestol.
(Petinsedemdeset milijonov Poljakom!!!) Deržavni ibor bo moral v kratkem odločiti, menda prec za veliko nočio, če bo Avstri-jansko odpustilo Poljakom 75 milijonov goldinarjev, ktere so dolžni deržavi. Pa ne za samo tih 75 mil-jonov goldinarjev se bo sklepalo, žlahtni Poljaki imajo že druge bolečine, hočejo namreč, da bi se jim šenkalo zraven teh 75 milijonov vsako leto se 2,100.000 gold, in bi se jim posodilo 325.000 goldinarjev brez obresti. Povemo, vam to, da böte vidili, kam gre petrolejeva in kavna dača, da vidite, kam gredo davki; več ne smemo govoriti, da se nam ne konfiscira zopet nai list. Le to še omenimo, da bomo pri ti obravnavi pazili posebno ns pervaške poslance; viditi hočemo ia koga skerbeli bodo, za Poljake ali za svoj domač narod, za tiste, ki so jih volili v deržavni zbor.
(Petrolij bode zopet dražji) kakor se piše nam iz Amerike.
(Ubit od padlega drevesa) Pri sv. Emi (okraj Šmarje) zadelo je posekano drevo, ko je padlo, tako nesrečno 7 let starega dečka Anton Plevnika, da je umeri deček čez pet ur. Drevo posekala sta dva grantarska sina.
(Velikega medveda) ustrelil je pred kratkem nek kmet v Kočevjih na Kranjskem, ki je šel s svojim sinom les posekovst. K sreči je vzel saboj svojo nabasano puško in ko je napotu z . del nevedoma na zver postavil in je puško skoraj na persi, jo sprožil in potem pete odnesel. Od dalječ je gledal kij bo počela nastreljena zver, ko je vidil, da se medved ne gane, plazil je bliže in našel zver mertvo. Muzej v Ljubljani se bo s to zerjo olepšal, ker čudno je, da to ni bil navadni „rujav- temveč redkoma se nah ijoči „čem* medved.
(P o ž ig a 1 e c pet let star). Na Sladki gori (okraj Šmarje) pogorelo je celo pihištvo grun-tai ja Anton Novaka. Njegov 5 let star sin igral se je na 8kednji, in zažgal je slamo.
(Nemške šole na Laškem.) Pred kratkim napravile so se nemške šole v Milan-u, Benetkah, v Genovi, v Rimu in v Firenci.
(Francosko komandiranje.) Nekteri češki časopisi priporočajo in zahtevajo, da bi se avstrijanski vojni odpravilo nemško komandiranje, in se vpeljal francoski jezik za komandiranje in za službeni jezik! (To je pa vendar že preveč neumno*).
*) Stavcova opomba.
(Na ruskih srednjih šolah) vpeljal se je nemški jezik kot učilni predmet. V Kalugi uči kmetski sin iz goroograške okolice nemški jezik. Temu gospodu gotovo ne bo žal, da se je naučil na Celjski gimnaziji nemškega.
(S v i č a n o s t r e 1 j a n je.) Zavoljo praznovanja 600 letnega zedinenja Štajerske s Habsburškim prestolom imeli bodo štajerski strelci od 5.—12. julija svičano streljanje. Za darila je že skupaj 590 cekinov.
(Z govor en odvetnik.) V mestu .... je advokat, ki je navadno govoril več ur, ako mu je bilo dovoljeno govotjenje pri zagovarjanji založenih ; njegovega govora ni bilo ne konca ne kraja. Nekega dne pripetilo se je, da se je podal sodnemu predsedniku listič med odvetnikovem govoru. Predsednik vzame listič, in bere v velik smeh nazočih nas-ledno prošnjo: Založeni prosi, da bi se mu v raj tal čas govora njegovega zagovornika med čas zapora.
: Od tega dne se ie zgovorni odvetnik odvadil dolgih govorov.
(Vojaška taksa) ne izda toliko, kolikor se je pričakovalo. Zato se je zapovedalo okrajnim glavarstvom z večjo oslrostjo meriti vojaške takse. —
(Uboj.) Pri tepoiu v neki oiteriji v Cirk-nicah (Ptujski okraj) ubil je gruntarski sin Juri Mlaher kmetskega fanti Šimona Tominca z veliko sekiro.
(Knjeginja i n n i h i 1 i s t o v k a) 21. p. m. stala je pred kresijsko sodnijo v Moskvi 25 let stara deklica princesinja Teniševa, rojena iz prav starega ruskega koeškega roda, zatožena tatvine. Oče zatožene bil je milijonar, žena mu je zgodaj umerla, ter zapustila mu samo edinega otroka, imenovano kneginjo. Izrejena je bila prav dobro. K nesreči soznanila se je po očetovi smerti z nihilistovskimi študenti, kteri so jo zapeljali, ji sčasoma ves denar vseli, kterega je podedovala, in pripravili so jo slednjič v neko nepošteno hišo v Mosk vi. Od tega časa jela je pijančevati, in bila je kmalo v celem mestu znana pijanka. Policija našla jo je pijano ležati v ulicah, in jo je peljala na policijo. Obdoliena je kneginja, da je okradla 90 rubeljev mladenču z imenom Niko-forov, ki je bil pri nji tako pijan, da ni vedel nič od sebe. Ker pa obteženi tatvine niso mogli dokazati, ktere je bila obdoliena, so jo porotniki spoznali nedolžno, in sodniki so jo po tem iz. eku tudi tatvine oprostili. Porotniki pa so hitro med sabo denar za njo pobirali, in oddali nabrani denar zavetniku s prošnjo, da naj gleda spraviti nesrečno dekle v poiteno hiio. To pa je ganilo ob-toieno do globine serca, in jokojoča obljubila je poboljšati se, od sanaprej živeti poiteno, in si zaslutiti potrebe sa svoje iivljecje s delom svojih rok.
(Na Angleškem so viharni časi;. Kraljestvo Velika Britanija (Angleško) obstoji iz treh del: Angleškega, Škotskega in Irskega. Sled no, .zelen otok*, Irsko je katoliške vere, Angleško in Škotsko spoznajo se pa k „visoki Anglikanski cerkvi*. Irce tlačijo Angleži že stoletja, deželo molzejo angleški veliki posestniki, ter- tlačijo na vse viže irske najemnike. Mnogokrat so nastali že punti n; .zelenem otoku*, in tak ptint grozi sedaj Angležem. Samo žalostno je, da poskušajo razdraženi Irci priti do svoje pravice z zaverženemi sredstvi, z morit-vijo in ubijanjem. Pred kratkem zasmodili so dina-mita v nekem deržavnem poslopji v Londonu, to sločinstvo pripisuje se Ircom. Zavoljo tega so pomnožili v Londonu policijo za 1000 mož, in nočnih stražnikov so nastavili se enkrat toliko, kolikor jih je bilo do sedaj.
(Na Ruskem so prave h o matije). En minister se je sam ustreljil, ker je kradel, drugi odpove svojo službo, ker se nihilistov boji in ne upa biti porok za carejvo živlenje pri kronanji. Dan na dan se čiye o tatvinah, kterih so se zadolžli visoki uradniki, ni toraj čuda, da je ljudstvo razkačeno.
(Občinski z a s t o p i v Radgoni in U u r e k u) oberrfili so se do c. k. obertniškega ministerstva prositi za železnico od Špielfelda čez Murek do Sodgone. Upati je, da se jim bo dovolila, ker tudi za Štajersko se bo morda dobilo denarja za prav potrebno železnico, ker imajo za Češko in Galicijo toliko denarja.
Naiim gospodom naročnikom!
Prosimo tiste naročnike, kterih naročilo se konča s to številko, da naj ponovijo naglo naročilo, da se jim more časnik pošiljati redno, in jim ne zaostane noVena številka. Prosimo naro-čevati s poštno nakaznico (Postanweisung) in svojo adresso, kamor naj se pošilja list prav natanjko naznaniti, ali pa pritisniti sedajno prevezo, na kteri je natanjka adreaaa na poštno nakaznico, na mesto ktero je za pismena poročila.
Večkrat dobimo pritožbe od naročnikov, da lista ne prejmejo. Če se kaj tacega zgodi, prosimo nam naglo naznaniti, da moremo poeljati hitro v novič pogrešeno številko, in spoznamo pri tem tatove našega časnika, kterim se nekega dne ne bode ravno dobro godilo. ko dosežemo dokaze bomo poklicali postavo na pomoč.
Administracija „Kmetskega prijatla".
ZLATA IN SREBERNA MEDALJA
Baron Dumreicherjeva
fabrika špirita in medenic in rafinerija
2^arla.of na Sa-srl
priporoča svoj
P
napravljena po poksljšaasa pstsrjsasm navoda hranljive.
Zaloga
naših medenic za aavlnsko dolino in okolico Celje je pri
F.brtka Je prodala 1878 . 81180 KU._Ige«! UMOS Kil.
ZLATA IN SREBERNA MEDALJA
Gnojni gips
ki ima 97°^ kristali žira nega žvepljenokislega apna, ki je za polja, kterim apna manjka prav dober, in sa detelo, za travnike, za hleve nastilati in posipati gnoj, tadi ga je dobro mešati med gnojnico, ta gij.s prav po ceni prodaja
BetrietisleitiiiK les VoriertrJMer Gyps-Berubaoes
Post: MSdling, Südbahn.
ZaMl6iflBnflen_zar NacMt
Das dentistische Etablissement des
Dr. J. Hoisel, pr&ct Arztes in CÜlli,
bleibt in dieser Saison nur mehr bis zu Beginn des Monates April in Thätigkeit. In demselben werden alle zahnärztlichen Operationen vergenommen und zahntechniache Arbeiten jeder Art ausgeführt. ?o—
Važno za gospodinje!
Ne mislite, d« boljšo
iu boljši kup dobite, če jo okaravnoat od velikih zalog to je ii Hamburga ali Tersta kupite, kot pri naa.
Mi dva prodajava kav« kili po goldinaiji in Tišje; Kilo za goldinar in 20 kr. prodajava prav dobro In lapo
čaj (T2a.ee)
prodajava po stari ceni od 5 goldinarjev in viije, akoravno je davk večji. 5 kilo in več akupaj po poiti poiiljava ie ceoejii.
Walland in Petlä,
r Cejju,
na volkom trgu in v poštni ulici.
mmmmmm
hi
*a
*
»
*
gosposke ulice, prodaja
500 pol lapaga konceptnegr, papirja po
■V 1 I. U kr.
500 pol uradnega (kancelijskega) papirja
av* 9 I. 4« kr. 100 pol načertanega papirja za pisma
IT M kr. 100 ovKakov (couvert) za piama kr.
I ikatljica 144 dobrih jeklenih peres gr U kr. -«g
::: s::
::: J
lil in vse dro^a pisarne protrelmost!
;*;l prodaja po tako niskej ceni le
!j|laaez Rakusch r Ce|JI.
»»» *»* *«»

"VozilnI red. zia. judfcnJ. železnici.
Debelo tiskane številke kažejo fas M aeil, navadno tiskane (as p« Sam
T m rat m pni
PMtaJaa i«
poštni vlak štev. 5
Postojna . .	,
Ljubljana .	.
Zidanimost *)	.
Laško . . .	.
Cel.e . . .	.
I Polčanje . .	.
Pragersko ••)	.
I Mari!.or —)	.
Spilfeld . .	.
1 47 S 44 5 26 5 5»
0	14 > 10
1	48 8 I« 0 «•
korirn vlak štev. 1
osebni vlak štev. 9
10	SI
11	M K 44
5 45 8 O« 8 40 O 04
1 SO
t 08 — -
t U I--
S 48 !--
>«M mji
poštni vlak štev. 7
mešani vlak štev. 97
■re min 0 10 11 08 t IS • S* S 10 4 t*
4	SS
5	«1 (1 30
i ss
4 SS
8 02 8 50 » 19
10	45
11	24
12	24 1 51
berzo-vlak
štev. 3
■re	min
9	12
10	40
■2	11
1	01
1	17
2	04
2	46
3	16
M» m m m J m j t r • t i T m r a t~m
-S-S* Ti" flf
fl* «
M!
*) b Zldaaegaiaosta na Zagreb:
osebni vlak . . . .	5 45
mešani vlak . . . .	12 45
, , . . . .	4 SS
') Is Pragenkega	na PtnJ
osebni vlak . . .	. 7 SS
	. S —
osebni vlak . . . ,	9 30
") Iz Maribora na	Celovec
osebni vlak . . . ,	. 3 —
. . . . . .	. 9 15
TT
t) Dohod v Maribor u Celovca:
osebni vlak .... 5 58 ......12 19
tt) Dohod v Pragerako Iz PtnJa: . osebni vlak .... 0 01
benovlak.....1 40
mešani vlak .... I 48
ttt) Dohod v Zidanmost la Zagreba:
osebni vlak .... II 15 mešani vlak ... 4 08 .....11 SS
_____ Razun sekundernih vlakov 94 in 93 in mešanih vlakov 97 in 98 imajo vsi vlaki vozove I, II in III razreda.
—"Pri poštnih vlakih izdajajo se v Celji liati sa sem ter t)i : V Celji do Maribora in nazaj, v Mariboru na Oradee in nazaj. in sicer liati I, II in III razreda z 48 ar vezavo. Če se kopi list na nedeljo ali praznik velja listek za dva delavna dni. — Berzovlaki po dnevi obstanejo po zimi i o po leti na postaji .Laško".
... .. .	beno-		poštni	poštni	kurirn	poštni		mešani	osebni
Psstajas Ism	vlak		vlak	vlak	vlak	vlak		vlak	vlak
	štev	4	štev. 8	štev. 92	štev. 2	štev. G		štev. 9»	štev. 94
Spilfeld . . . Maribor t) ■ ■	10	45	10 SS	5 3«	__ _	7	30	12 43	_ _
	2	10	11 SO	0 00	1 10	8	0»	1 42	— —
Pragersko tt> -	—	—	10 10	I so	1 44	8	49	3 —	— —
Polčanje . . .	S	56	i* 48	— —	s oo	9	25	4 —	— _
........	S	40	1 4S	_ —	0 41	10	22	6 26	6 —
Laško ....	S'	sa	S 0«	— —	— —	10	48	5 56	6 22
Zidanimost ttt)	4	34	0 48	_ —	t SS	11	35	0 00	6 53
Ljubljana . . .	i	57	4 01	— —	4 48	1	19	0 07	9 St
Postojna . . .	1	4S	7 53	--	6 03	s	37	1 U	--
Izverstno staro vino
iz letov 1875, 1877, 1879 liter p A 16 Iti*, in draije, ravnotako tudi lanskoletna prav dobra vina iz n e. r b o 1 i i h vinogradov liter IO IS kr. priporoča
Josef Pallos v Celji,
vinski tergovec.
Kleti v grofiji (Grafeigebäudo).
išče se na Kranjsko za mehanični mlin; biti mora neoženjen, imeti mora dobra spričevala, znati mora pisati in brati, ter mora razumeti oba deielna jezika (nemiko in slovensko). Natančneje pogodbe naznani uredništvo.
G. SCHMIDL & COMP.
priporočata svojo
zalogo suknja,
tantiep in mkm hlap
in šivalnih strojev
v CELJU.
šivalni atroji se dobivaj« na mesečne obroke.
DOC
Zunanje naročbe se
natančno in urno preskerbijo in če se zahteva, se muštri od vsega blaga dajo ali dopošljejo.

„pri tka ven"
"V Celji i
priporoča svojo dobro izbrano
za lesen 11 za zima
-blago za suknje in hlače.
Tifel (Tüffel), toskin, perivijen, vat-mol in volnato robo za obleke, žamet, ka&mir, krop, terno, tibetin in lis ter.
Velika saloga
glavnih zimskih pertov.
kožica srajce, zavrat-•nillre, manšste nogavice nar "bolj po ceni.
Sredno
ESTVO
v Radgonskem ali Mariborskem okraji želi se kupiti.
Ponudbe z natanjkim popisom posestva in naznanilom cene pošiljajo naj se na ekspodicijo tega lista z naslovom
„mittlerer Besitz".
Iidajstolj in odgovorni urednik Ur. Kdr.ni UUnUchnigg. — Zaloib» io tuk J»nei iUku.cn-. v umju.