GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBO.Vi J, £ Leto IV. Trbovlje, 9. februarja 1951 Štev. 6 Volilni proglas Osvobodilni! fronte, okraja Trbovlje Tovariš Miha Marinko, kandidat I. volilne enote — center Trbovlje Dne 18. marca t. 1. bo slovenski narod v drugič po osvoboditvi izvolil naj_ Višje predstavništvo Ljudske oblasti — republiško ljudsko skupščino,- V zvezi s tem je glavni odlbor OF Slovenije sprejel dne 19. januarja t. 1- volilni proglas Osvobodilne fronte Slovenije, v katerem so prikazani uspehi delovnega ljudstva Slovenije v izgradnji so. cializma ter velik pomen in simpatije, ki jih uživa danes Jugoslavija v mednarodnem svetu, kar je posledica pra. Vilne poti našega državnega in političnega vodstva. Pri izgradnji socializma Z lastnimi silami je nastopala O F kot mabilizator ljudstva za gospodarsko iz. gradnjo dežele. It. doseženim gospodarskim uspenom je doprineslo svoj delež tudi delovno ljudstvo trboveljskega okraja Izpolnjevanje planov naših rudarskih kolektivov v povojnih letih, zlasti pa velik uspeli rudnika Trbovlje-Hrastnik v lan. skem letu, so dokaz predanosti našega delovnega ljudstva Osvobodilni fronti. Enake uspehe so dosegli tudi delovni kolektivi v drugih industrijskih podjet. jih, tako v CRD, steklarni, kemični tovarni, elektrarni, cementarni in dru. gbd. ’ V tem obdobju so se odločili v okraju prvi naj zavedne jši kmetje za vstop v kmetijske delovne zadruge. Ustanov, ljeno je bilo prvih pet KDZ, ki utirajo pot socialističnemu kmetijstvu. Kljub začetnim težavam so te zadruge dokazale svojo gospodarsko moč, zlasti še zadruga na Trojanah. Pa tudi števil, ni zasebni kmetje so z rednim izpolnjevanjem svojih obvez do skupnosti pokazali svoj pravilen odnos do potreb skupnosti ter so bili nekateri izmed njih razglašeni za borce za večji hektarski donos. Z vzpostavitvijo novih in razširitvijo obstoječih šol je bila dana možnost iz. obrazbe našemu delovnemu človeku. V okraju smo pridobili prvo popolno gimnazijo, vrsto nižjih gimnazij in strokovnih šol, kjer ima delovna mladina možnost splošnega in strokovnega izobraževanja ter možnost za izobrazbo vodilnih kadrov našega gospodarstva. Za dvig življenjske ravni delovnega človeka je bila zgrajena vrsta stanovanjskih objektov v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in drugod. Številnim delavcem je bila dana možnost, da si z brezobrestnimi posojili zgradijo lastne stanovanjske hišice ki se jih je zgra- dilo in se jih še gradi oflnrog 400. V številnih vaseh našega kraja so dobili naši delovni kmetje električne napeljave, tako n. pr na Dobovcu, v Čečah, Savni peči, na Partizanskem vrhu, v Ravenski vasi, na Orleku iru drugod v mnogih krajih pa se te napeljave še grade. Vsi ti gospodarski in politični uspe. hi so bili doseženi v največji meri za. radi tega, ker je imelo oblast, v rokah delovno ljudstvo, ki je bilo strnjeno enotno v OF, vzlic vsem poizkusom infarmbiroja, da bi to enotnost razbil. Uspehi so bili možni zaradi tega, ker je naše delovno ljudstvo leta 1945 iz. volillo v republiško Ljudsko skupščino svoje najboljše predstavnike, ljudi, ki so se borili za pravice delovnega člo. veka že v bivši Jugoslaviji, med narodnoosvobodilno borbo in po osvoboditvi za izgradnjo socializma in popol. no neodvisnost naše države. Tudi danes stavlja OF okraja Trbovlje članstvu ' in volilcem predloge za kandidate za volitve republiške Ljud. ske skupščine, ki ste jih na zborih vo-lilcev z odobravanjem sprejeli, To so ljudje, ki so bili z ljudstvom v težkih dneh okupacije in ki so se bili na čelu borbe za izgradnjo socializma v vseh povojnih letih in ki tudi danes vodijo borbo za to, da se naša država razvije v samostojno socialistično državo, ne. odvisno od kakršnih koli imperialističnih blokov Zahoda in Vzhoda, zaupajoč v naše delovne množice in vse napredne sile v svetu, ki se bore za mir OF je dala predlog za postavitev kan. didatov v Ljudsko skupščino brez so-kandidatov, da s tem izrazi enotnost našega delovnega ljudstva. Volitve, ki se bodo vršile 18, marca t. 1., imajo velikanski pomen. Kot je bila enotnost, ki se je izrazila v OF v teku na-rodnoosvobidlne vojne, porok naše zmage nad okupatorjem, tako mora biti ta edinost porok za dosego naše popolne nedvisnosti in samostojnosti ter izgraditev socializma. Pri odločanju volilcev ob priliki glasovanja ne smejo priti do izraza težave in napake, ki se jpomavljajo v našem vsakdanjem delu. Sleherni volilec in član OF gla. suje za našo neodvisnost, za izgradnjo socializma, za enakopravne odnose med narodi in državami in za mir v svetu. Glede na to je potrebno, da 1. vse frontne organizacije pojasnjujejo volilcem velik pomen volitev v republiško Ljudsko skupščino, istočas. no pa jim razlagajo vlogo naše države v svetu, našo borbo za izgradnjo socializma in za demokratizacijo naše. ga družbenega in državnega življenja; 2. članom OF in volilcem na članskih sestankih in zborih volilcev objasnju-jejo predloge kandidatov OF, ki jih je sprejela OF na svojem okrajnem zboru in ki jih predlaga svojemu članstvu in volilcem v potrditev; 3. z medsebojnim tekmovanjem posameznih frontnih odborov in volilnih enot čimprej zaključimo volitve, kajti svojo zavest bomo pokazali ne samo z glasovanjem za kandidate OF, marveč tudi s čimprejšnjo izvedbo vo. litev; 4. V konkretni povezavi z organizacijami in članstvom OF naj vsa društva, politične in družbene organizacije vplivajo preko sej, članskih se. Stankov in z individualnim delom na svoje članstvo, da se aktivno vključi v priprave za volitve in agitacijo za kandidate OF. Mednarodni pomen In ugled Jugoslavije v gospodarskem, političnem in kulturnem pogledu pod vodstvom na. šega državnega in partijskega vodstva ter OF naj nam bo napotilo za enoten nastop pri volitvah v borbi proti vsem, ki se bore proti silam napredka v svetu, izkoriščajoč razna obrekovanja v korist svojim napadalnim, imperiali. stičnim naklepam na račun neodvisnosti majih in srednjih narodov. Naj živi Ljudska fronta Jugoslavije! Naj živi Osvobodilna fronta Slove, nije in predani borec delovnega ljudstva Slovenije, tovariš Miha Marinko, kandidat okraja Trbovlje! Vrsti delovnih zmag, hi jih dosegamo v vsakodnevnem boju za zgraditev socializma, za lepše življenje, pridružimo veličastno zmago pri volitvah! Tovarišica Lidija Sentjurčeva. kandidat II. volilne enote za Hrastnik RUDNIK TRBOVLJE-HRASTNIK V JANUARJU 1951 Prvi mestec bitke za plan je bil uspešen Po veliki in uspešni bitki za izpolnitev plana rudnika Trbovlje-Hrastnik v letu 1950 so rudarji tega rudnika začeli z vsem poletom vršiti proizvodno nalogo za mesec januar 1951, ki so jo dosegli s 100,7 %>. Vzhodni obrat rudnika je imel v minulem mesecu neugodne odkopne pogoje ter do 21. januarja ni dosegal dnevnih planskih nalog, vendar so rudarji tega obrata z vsemi močmi prijeli za delo ter opravili svoj mesečni plan s presežkom 0,7 °/o. Zahodni obrat rudnika je plan prekoračil za 3,7 °/o, obrat Ojstro ga je presegel za 4,5 °/o, ni pa mogel izvršiti svoje planske naloge obrat Hrastnik, ki je ostal zaradi slabih odkopnih prilik za 2,5 °/o pod planom. Največje težave je imel v januarju dnevni kop Dobrna-Neža, in to zaradi neugodnega vremena, ter je svoj plan dosegel le s 87,9 “/». Ta primanjkljaj bo nadoknadil, ko bo nastopilo zopet lepo vreme, saj je tudi lansko leto v lepem vremenu svojo proizvodno nalogo visoko presegel. Rudnik Trbovlje-Hrastnik je torej svojo bitko za planirano produkcijo že v prvem mesecu tega leta z uspehom zaključil, prav tako jo bo po vseh izgledih tudi v naslednjih mesecih. Trboveljski in hrastniški rudarji so trdno odločeni, da stoodstotno izpolnijo svoj letošnji plan, in to čimprej, s čimer bo planska naloga, ki je bila trboveljskim in hrast-niškim rudarjem naložena v prvi Titovi petletki, častno izvršena. Mandat izvoljenih delavskih svetov podaljšan Prezidij Ljudske skupščine je izdal ukaz, s katerim se mandat izvoljenih članov delavskih svetov v državnih gospodarskih podjetjih in v podjetjih družbenih organizacij podaljšuje do konca tega leta. Ti mandati so podaljšani, ker je minilo od njihove izvolitve komaj nekaj mesecev, zakon o upravljanju državnih podjetij pa določa enoletne mandate. Po uredbi Zvezne vlade bodo člani delavskih svetov vseh podjetij, ki sestavljajo višja gospodarska združenja, i volili še ta mesec delavske svete in ! upravne odbore teh višjih gospodar-j skih ustanov. Tako se bodo i>o teh vo-■ litvah dosedanje generalne in glavne i direkcije spremenile iz organov držav- ne uprave v izvoljene organe neposrednih proizvajalcev. V prihodnje bodo ta višja gospodarska združenja upravljali izvoljeni delavci. Volitve bodo tajne z volilnimi listki. Prireditev pionirjev VI. terena OF Trbovlje Pionirji VI. terena OF Trbovlje so pridno na delu. Terenski odbor je skupno s svetom pionirjev priredil minule dni v sindikalnem domu Vzhodnega obrata rudnika pustno rajanje z veselim kulturnim sporedom. Prireditev, ki je obsegala 8 točk, je po prizadeva nju režiserja tov. Drnovška Branka uspela. Po igri so imeli prisrčno pustno rajanje, kjer so se pionirji v prijetni družbi res razveselili. Vred volitvami v ljudsko vkup sviti o LHS V trboveljskem okraju kandidira rudarski inženir, tovariš Ivo Pinterič V trboveljskem okraju kandidira za molitve v Ljudsko skupščino LRS v Trbovljah (zgornji del Trbovelj) tovariš inž. Ivo Pinterič, rudarski inženir na rudniku Trbovlje-Hraslnik, kot njegov namestnik pa tovariš Jože Piki, sekretar RK KPS Trbovlje. Tovariš inž. Pinterič je dobro znan ne samo rudarjem v naših revirjih, marveč tudi rudarjem v rudnikih Bosne in Dalmacije. Po dovršenem študiju na rudarski fakulteti v Ljubljani je bil najprej zaposlen v rudniku Dr-nišu in sicer do leta 1938, nato pa je bil upravnik rudnika v Bosanski Krupi, potem zopet v Drnišu, nato pa v rudniku Siverič, kjer je deloval do leta 1945. V tem času je delal kot aktivist Ljudske fronte. V letu 1944 je bil sprejet za kandidata Partije. Po osvoboditvi je nadaljeval svoje delo kot direk. tor Glavne uprave dalmatinskih rudnikov v Splitu. Leta 1946 je prišel na rudnik Trbovlje, pozneje je bil poklican v plansko komisijo pri Predsedstvu vlade LRS, nato pa je deloval kot pomočnik direktorja Uprave zasavskih premogovnikov y Trbovljah. Po tej službi je bil premeščen v rudnik Aran-djelovac kot direktor tovarne šarnote, nato je vršil službo v Beogradu, sedaj pa je zaposlen ha rudniku Trbovlje-Hrastnik kot šef grupe rudarskih del. Tovariš inž. Pinterič je med rudarji zelo priljubljen, prav tako pa tudi med ostaljm prebivalstvom. Zelo rad se giba med preprostim ljudstvom ter mu zna tfa poljudert način prikazati politično situacijo in naše današnje gospodarske težave. Y. svojem življenju je zelo skromen in ne išče nikoli osebnih koristi. Zaradi njegovih lepih vrlin ga Je IjEdstvo v Trbovljah izbralo za kandidata v Ljudsko skupščino LRS. Njegov namestnik je rudar Piki Jože Tovariša Pikla Jožeta poznajo prav dobro ne samo rudarji iz Trbovelj, marveč vsi rudarji v Sloveniji. Tovariš Jože Piki je po poklicu rudar, sedaj pa je na položaju sekretarja Rudniškega komiteja KP Trbovlje. V predaprilski Jugoslaviji se tovariš Piki politično ni Udejstvoval. Do leta 1944 je delal v rudniku Trbovlje, sodeloval pa je med vojno v narodnoosvobodilnem gibanju že leta 1943, ko so se po rudniških obratih postavljale trojke. Leta 1944 je tovariš Piki stopil v NOV. Po osvo. boditvi je zopet nastopil službo na trboveljskem rudniku. Bil je takoj izvoljen v sindikalni pododbor na Vzhodnem obratu, nato pa je prevzel posle tajnika rudarske sindikalne podružnice v Trbovljah. Pozneje je bil izvoljen za predsednika Republiškega odbora rudarjev Slovenije v Ljubljani, sedaj pa deluje kot sekretar Rudniškega komiteja KP Trbovlje. Tovariš ing. Ivo Pinterič, kandidat V. volilne enote Ko je bil tovariš Piki zaposlen kot rudar, je dosegel častni naslov udarnika dvakrat ter je bil tudi pohvaljen od CO ZSS za vestno delo pri krepitvi sindikalne organizacije. Tovariš Piki je dober organizator dela, ima do ljudi pravilen odnos ter je pri ljudstvu zelo priljubljen. Tovariš Piki je dober tovariš in se zanima za delo vseh organizacij v Trbovljah. Skuša jim pomagati, kjer le more in se zanima za vse: za rudarje, za upokojence in ostale. Vsak rad pride k njemu, saj ima za vsakega dobro besedo. IZ ŽIVLJENJA FRONTNIH ORGANIZACIJ-^, Trboveljski frontovci so opravili v letu 1950 378.443 prostovoljnih delovnih ur Na širši konferenci OF mesta Trbov. lje so frontovci razpravljali o bližnjih Molitvah y Ljudsko skupščino LRS ter prevzeli prehodno zastavo okrajnega pdbora OF Trbovlje za uspehe v mesecu decembru. Ob tej priliki je bilo prebrano poro. 6Ilo o uspehih frontne organizacije v Trbovljah v letu 1959. V minulem! letu so trboveljski frontovci opravili 378.443 udarniških ur. Udeležili so se med letam produkcijskih del na| rudniku gradnje raznih stanovanjskih hiš, Doma kulture, Dama Partije, nadalje izgraa. rije ceste Mihe Marinka, otroških igrišč ter mlečnih kuhinj. Sodelovali so tudi v Tednu cest, pri razkladanju železniških vagonov, transportu blaga v raz. na skladišča, pri gradnji Zadružnega doma na Kleku in Počitniškega doma na Partizanskem vrhu. Prav tako so se ti frontovci udeleževali raznih! del na kmetih, na ekonomiji Hotemež kanalizacijskih del itd. . v Prvih treh mesecih tekmovanja v čast 10. obletnice' OF so izvršili člani Fronte v Trbovljah pri zgoraj navede nih akcijah 110.328 prostovoljnih ur. JV« sestanku XI terena OF Trbovlje so razpravljali o planu za leto 1051. Y minulih dneh je bilo v XI. terenu OF Trbovlje zelo živahno: tekmovali so v počastitev 10-letnice OF ter razprav, ljall o doseženih uspehih v mesecu januarju, sprejeli pa tudi plan za letošnje leto. V mesecu januarju sicer niso dosegli boljših uspehov kot v decembru, so pa doprinesli lep delež k celotnemu tekmovanju mesta Trbovlje. Na najvažnejše v vsakem frontnem odboru, in sicer na študij, niso pozabili, vendar udeležba še ni bila zadovoljiva. Članarino so dosegli 100-odstotno in jo v redu oddali. V januarju so se na sejah redno sestajali ter imeli tudi dobro obiskan množični sestanek. Na te- renu prav dobro uspeva mlečna kuhinja; število oskrbovancev se je dvignilo za 50. Prav tako niso v januarju pozabili na prostovoljno delo ter so opravili 492 udarniških ur. Za obnovo cesk v lota 1951 2000 prostovoljnih delovnih ur 1951, je bilo iznesenih dosti predlogov, končno pa so se zedinili, da bodo izvršili letos sledeče: Da se utrdil organizacija terena, bo do odborniki tesno sodelovali s članstvom ter se politično in ideološko iz- grajevali v študijskem in . bralnem krožku. Članarino in prispevek za socialni fond bodo vsak mesec pobrali | 100%. Članarino OF. bodo dvignili za : 5%, Vso skrb hočejo posvetiti čistoči I na terenu, skrbeli pa bodo tudi za | varčevanje z električnim tokom, da se 1 ne bo tratil po nepotrebnem. Vplivali | bodo na starše, da bodo redno pošiljali otroke v šolo, navajali pa starše | tudi na obisk roditeljskih sestankov. I V letu 1951 hočejo izvesti šest množičnih zborovanj OF, redno pa se bodo udeleževali zborov volivcev. V planu niso pozabili na kulturno izobrazbo in razvedrilo; javno prireditev bodo imeli v Delavskem domu ali pa v Domu kulture v Trbovljah. Prire-j dili bodo tudi dve poučni predavanji o higieni in zdravstvu. Napraviti hočejo tudi skupne izlete in sicer bodo šli v Bohinj, enkrat pa v planine. Seveda nišo pozabili na prostovoljno delo; sklenili so, da bodo opravili pri gradnji Doma Partije še 1000 prostovoljnih ur, pri tlakovanju trboveljske ceste pa 2000 udarniških ur, s čimer pa, kakor je dejal sekretar, še niso izčrpane vse možnosti: te številke bodo ob koncu leta še enkrat večje in bomo delali še drugod. Za volitve v Ljudsko skupščino LRS so sklenili, da napovedo tekmovanje vsem terenom, in sicer: kdo bo bolje izvedel volitve, kdo bo lepše okrasil volišče, kdo bo imel manjši odstotek abstinence pri volitvah in kdo bo volitve prej zaključil. V hlev jih je hotela zapreti KAKO POTEKAJO ODKUPI V OKRA JU TRFBOVLJE Kljub najširši demokraciji, pri izvajanju odkupov ter nenehnemu tolma. čenju važnosti te akcije nekateri kmetje-proizvajalci še vedno nočejo ra. zumeti. Tako zaznamuje delovni ko. lektiv Okrajnega odkupnega podjetja v Trbovljah le dalno zadovoljiv odstotek realizacije odkupnih nalog Upravni odbor je na svoji 'seji ob. ravnaval nepravilnosti v pogledu odkupov na terenu ter sprejel sklepe, ki naj bi razčistili vprašanja zaostan. kov in potrebnih izterjav. Tudi Delavski svet se je ponovno ukvarjal s tem vprašanjem ter stavil več predlogov. Pristopili so k sistematičnemu in doslednemu izterjavanju posamez. nih zaostankov. V ia namen je IO OLO Trbovlje sestavil komisijo, ki naj z izvršnimi odbori! KLO pregleda realnost vseh izdanih obremenitev pri. merja možnost realizacije ter izda dokončno mnenje glede znižanja pred. pisoiv, ali pa izda prijavo Javnemu tožilcu in s tem tudi odlok o prisilni izterjavi, ki naj bi jo opravila eikipa operativcev OOP. Seveda to ni poteklo povsod' gladko, predvsem zaradi nezadostne zainteresiranosi nekaterih IO KLO. Ze ob ugotavljanju zaostankov so se napravile ponekod velike napake za. radi nenatančne evidence, ali pa so se odločbe po nekaterih članih KLO sa. movoljno popravljale, ne da bi o tem predhodno obvestili Poverjeništvo dr. žavnih nabav. Prav tako niso povsod pravilno postopali pri ugotavljanju realnosti nekaterih zaostankov. Ze sam kmetijski poročevalec KLO Turje, tov Omahen, je zagrešil več nepravilnosti na terenu, ker je posameznim kmetovalcem obljubljal zni. žanje obveznih oddaj, obenem pa je pri oddaji nase popolnoma pozabil, saj od predpisane mu količine 2,1 kg volne ni oddal nobene. Sam si je nadalje predpisal oddajo 4001 mleka, akoravno je dalj časa redil dve kravi, medtem ko so bili drugi kmetje obremenjeni za 1.000 in še več litrov mleka na eno kravo. Ob takih primerih se ni čuditi Bostiču Francu, čigar žena je hotela zapreti operativce v hlev, ker so ji zaradi neoddane ma_ ščoba odvzeli prašiča. To pa so seveda izjeme in je večina kmetov odobravala odločen ukrep v zvezi z izterjavo zaostankov. Zadovoljivo je bila odkupna akcija opravljena na Marnem Dolu pri Hrast. ,niku. Loki pri Zidanem mostu in Razborju. V teh KLO je izvršni odbor stvar razumel pravilno ter je operativcem pri izterjavanju rad- pomagal. V teh krajih večjih nepravilnosti ni bilo in je uspeh zadovoljiv. Kritičen pa je primer v KLO Breg, kjer se IO za realiziramje odkupov sploh hi zanimal. Saj je imela tamkaj večina članov IO zaostanke s pred. sednikoon in tajnikom nni čelu. Članica IO Lapornik Pepca ni zadostila! predpisu mleka! in krompirja. Vse komisije je vodila Za nos, jim kazala krompir v kleti češ: »Tole imamo, še za prehrano in seme ne bo zadosti!« Ugotov-Jjenlo pa je bilo, da ima še 17 arov ne skopan ega krompirja, za kar se bo seveda zagovarjala, ker je stvar prijavljena Okrajni kontrolni komisiji. V KLO Radeče in Jagnjenica so se sicer lotili končnega razčiščenja zaostankov, vendiar le največ na papirju, ker so se posamezni odborniki branili ali pa izmikali iti z operativo na te. ren. Nasprotno pa so se nekateri odborniki potrudili ter sodelovali z ekipo na terenu, tako n pr. tov. Pohar iz Radeč in tov. Podlesnik iz Jagnje, niče. Odbornik KLO Radeče pa je zavzel popolnoma drugo stališče. Niti sam ni hotel sodelovati z ekipami. Tudi on bo klican na odgovor. Njemu * so sledili tudi drugi kmetje, predvsem v njegovi bližini, kakor: Potočin Jernej, Udir Janez, Novak Jože, Konje, dič Franc in Kreže Jože Vsi njegov? somišljeniki in sosedje 'bodo deležni istih sankcij kot njihov odbornik. Podoben primer se zaznamuje v Jagnje, niči pri kmetu Samcu) z Vetrnega vrha; ki tudi ni mogel oddati 5 kg volne, akoravno je redil 18 ovac. Popolnoma nepravilen odnos do oddaje je zavzel tudi kmet Anžič Jože v KLO Dole pri Litij i-Dobavice, ki bi moral oddati za leto 1950 25 log maščob, oddal pa ni niti kilograma in se še sedaj izraža zelo grobo. Seveda se bo tudi ta kmet zagovarjal. Temu podoben je nadalje kmet Pipan Jože, iz Čapelj, ki je hotel poleg tega še ekipo goljufati, ker je oddal od dveh krav le malenkostno množino 701 mle. k a. Š temi navedbami bi opozorili vse KLO, da se lotijo čim vestnejšega'hgo-tavljanja zaostankarjev terj nudijo ekl. pi odkupnega podjetja potrebno pomoč. Ne sme se več ponavljati, da bi morali operativici hoditi po neprespani noči zjutraj sami na teren, da pa bi potem odborniki še kritizirali njihov nastop pri posameznih kmetih. Naj se zavedajo pač vsi, da je mogoče le s skupnimi močmi realizirati plan odkupa in s tem zagotoviti prehrano delov, nemu človeku. Mladinski aktiv obrata Kisovec tekmuje Mladinski aktiv obrata Kisovec pri rudniku Zagorje je napovedal tekmovanje vsem mladinskim aktivom in osnovnim partijskim organizacijam v okviru rudnika Zagorje. Tekmovanje se bo vršilo za povečanje produkcije, izboljšanje kulturno - prosvetnega dela in pridobivanje novih članov. Mladinski kolektiv se je obvezal, da bo do 27. aprila delal tri nedelje v jami. Po izvršenem tekmovanju bi napravil izlet s kulturno prireditvijo. Pripominjamo, da se je mladinski kolektiv obrata Kotredež doslej zelo trudil v šestmesečnem tekmovanju ter mnogo pripomogel, da je rudnik Zagorje dvakrat prejel prehodno zastavo IO OF Slovenije, kakor tudi pri medobratnem tekmovanju v novembru in decembru lanskega leta, ko je obrat Kisovec prejel prehodno tekmovalno zastavo in dve prvi nagradi. 2eIimo mladinskemu kolektivu, da bi tudi v tem tekmovanju imel uspeh in dosegel zmago. IN PO SVETU Položaj na Daljnem vzhodu se je kljub upanju na mirno rešitev korejskega vprašanja v zadnjem tednu zopet poostril. Varnostni svet je pied-ložil ameriško resolucijo o proglasitvi Kita jske kot napadalca Generalni skupščini Združenih narodov in je bila sprejeta z večino 44 glasov. Resolucija poziva odbor na skupne ukrepe, da prouči mere, ki naj bi jih Združeni narodi uporabili proti Kitajski, hkrati pa bi Komisija treh za dobre usluge skušala najti mirno rešitev kitajskega spora. Britanska delegacija je proti uporabi sankcij in je opozorila na nevarnost za mir, če bi se prenaglili. Naša delegacija ni glasovala za ameriško resolucijo; pridružili so se ji zastopniki Afganistana, Egipta, Inonezije, Pakistana, Saudske Arabije, Švedske, Sirije in Jeremina. Proti resoluciji so glasovale države kominformskega bloka s SZ na čelu, Indija in Burma. Kitajska je sicer v zadnjem trenutku po indijskem zastopniku sporočila, da je pripravljena ustaviti sovražnosti, preden bi se pričeli razgovori o Daljnem vzhodu, vendar se je moral Benegal Rau zaradi naglice pri izglasovanju ameriške resolucije zadovoljiti le z izjavo, da ZN nima pravice obsoditi Kitajsko kot napadalca, dokler ni članica OZN. —; Za mirno rešitev spora si prizadeva zlasti naša delegacija, ki je ponovno izjavila v političnem komiteju, »da bodo združeni narodi samo pridobili na politični in moralni moči, če ne bodo odnehali s prizadevanji za mimo rešitev korejskega spopada. — V najbližji bodočnosti se bo pokazalo, ali bo Komisija za dobre usluge dosegla možnost za mirna pogajanja. Na korejskem bojišču so po kratkem Zatišju borbe zopet oživele in so čete ZN prišle v stik z močnejšimi severnokorejskimi enotami ter celo do glavnih severnokorejskih in kitajskih obrambnih položajev. Čete ZN bijejo srdite biake na nož z mnogo močnejšim nasprotnikom v bližini Jodžuja in so se približale na 10 km Seulu. — Po izjavi visokega ameriškega funkcionarja čete generala Mac Arthurja na Koreji ne Bredi kratkim je bilo upokojenih 14 delavcev in uslužbencev^ ki so delali nul rudniku Zagorje pad 40 let. Uprava rudnika jtm je priredila v slovo primemo zakusko, direktor rudnik® pa ■je odhajajočim tovarišem izrekel zahvalo za njihovo požrtvovalno delo ter Klopčič Franc, delal 56 let pri rudniku jim v znak priznanja izročil zahvalne listine v dokaz, da naša| ljudska oblast ceni delovnega človeka, ki po dolgih letih trudaipolnefia dela odhaja v zasluženi pokoj Med temi upokojenci Sta se v dolgih letih dela odlikovala bodo prestopile 38. vzporednika in so ta nalog sprejeli poveljniki ameriških operativnih čet. Posojilo ZDA 12,000.000 dolarjev so dobile japonske družbe za gradnjo ladij. Japonska bo zgradila s posojilom 24 ladij, drugo polovico denarja za ladje pa bodo dali japonski kapitalisti. Amerika pripravljena varovati Japonsko pred napadom. Po izjavi Johna Fošter Dullesa bi ameriške čete po podpisu mirovne pogodbe ostale na Japonskem, da bi preprečile eventualni napad na Japonsko. To se šteje kot ponudba, odločala pa bo o njej Japonska. Minister FLRJ Milovan Djilas se mudi že več dni v Angliji, kjer je imel v britanskem institutu za mednarodna vprašanja predavanje o jugoslovansko-sovjetskih odnosih. Dne 2. t. m. je bil sprejet pri predsedniku britanske vlade G. Klementu Attleeju. Redni diplomatski odnosi med našo državo in Avstrijo bodo V kratkem vzpostavljeni na podlagi medsebojnega sporazuma obeh držav. Dosedanji politični predstavništvi v Beogradu in na Dunaju bosta prešli v stopnjo rednih poslaništev. Centralni komite avstralskih rudarjev se je izrekel proti odločitvi avstralske vlade, ki prepoveduje rudarskim delavcem stavke. Stavkujoči rudarji bi bili kaznovani s šestmesečnim zaporom ali globo 100 funtov. Ukinitev komisije državne kontrole. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je ukinil komisijo državne kontrole. Kontrola preide na Svete ministrstev, komiteje in druge organe vlade FLRJ. Komisije državne kontrole v sestavi izvršilnih odborov, ljudskih odborov bodo ukinjene z ukazi Prezidijev Ljudskih skupščin Ljudskih republik. Pocenitev prevoza kostolskega premoga za polovico bo omogočila dograditev nakladalne rampe na Donavi, s katero bo mogoč prevoz premoga iz Kostolca po vodni poti v vsa rečna pristanišča v naši državi. zlasti dva tovariša in sicer Klopčič Franc in Gostiša Franc. Klopčič Franc je imel burno življenje. Delati je pričel s štirinajstimi leti. Ze v mladosti se je udejstvoval poli. tično ter bil' večkrat preganjan, odpuščen od dela ali pa zapostavljen v službi. Svoja dva sinova je vzgojil v naprednem duhu. Starejši sin Franc zaradi političnega dela ni mogel nadaljevati študija na visoki šali; bil je preganjan in zaprt ter je končno pobegnil v Rusijo V odsotnosti je bil obsojen na 18 let’ ječe. Tudi mlajši sin Mile zaradi svojega političnega dela ni ra«, gel študirati"na učiteljišču ter je postal književnik. Reakcionarni režim v stari Jugoslaviji ga je večkrat zaprl in preganjal. V letih, kq je Klopčič delal v rudniku, se je menjalo 12 direktorjev rudnika. Klopčič je v razgovoru svoj od. nos do del® in do nove Jugoslavjic opisal takole: »Naši mlajši rudarji nimajo pojma, kako težko je bilo včasih delati. Jama ni bila mehanizirana, vrtali smo ročno Živeli smo v večnem strahu, kdaj nas bodo pognali na, cesto. Mnoga smo trpeli. Srečen sem. dat sem dočakal ne le politično svobodo naših narodov, marveč tudi pravicq do dela, tol je v Avstriji in stari Jugoslaviji ni_, smo imeli. Zelo rad bi še delal naprej in pomagal do zmage na gospodarskem področju, a ne morem več; izčrpal sem se v 56 letih trdega dela in pomanjkanja. Upam, da bom še dočakal dan popolne gospodarske neodvisnosti Ju. goslvije.« — Delovni kolektiv rudniške separacije, kjer je bil Klopčič zadnja leta zaposlen kot nadzornik, mu je v spomini in priznanje podaril dve lepi knjigi. Klopčič je tega darila zelo vesel in se delovnemu kolektivu zahvaljuje za ta lep izraz delovnega tovarištva. Gostiša Franc predstavlja vzor delovne discipline. Star je 70 let. Delal je nepretrgoma na rudniku 54 let, ne Gostiša Franc, delal 54 let da bi napravil kdaj kakega »plavega« ali pa drugače izostal od dela Tudi bolan ni bil nikoli. Dvakrat se je pri delu poškodoval; bilo mu je težko, tej je moral nekaj časa ostati cterne. TudJ Gostiša je od svoje rane miadosti dalje pripadal naprednemu gibanju. O svojem rudarskem življenju pravi sledeče: »Težko je bilo včasih delati. ZL vil in drugega blaga je bilo po trgovinah dovolj, toda le redko kateri ru_ dar si je lahko kupil najnujnejše, ker so bili zaslužki slabi. Borili smo se za socialno izboljšanje in volilno pravico. Gostiša je sodeloval v delavskem gibanju in pripoveduje o gladovni stav. ki: »Rudarji niso hoteli iz jame. QbiJ skal jih je zdravnik dr. Logar, jih preiskal ter jim svetoval, naj gredo »na dan«, ker bodo drugače vsi pomrli. Toda rudarji se za njegove besede nišo zmenili. Zdravniku so se smilili, ktang} nato je rekel; »Prokleti kapital, kak» izkorišča delavce«. O novem socialnem redu pravi Gostiša: »Lahko je sedgjj delali, ko te nihče ne tlači, ko je oblafej v rokah delovnega ljudstva. A včasih je bilo drugače. Direktorji in inženirji so bili veliki gospodje; z delavci splqW niso hoteli govoriti. A danes se lahko pogovoriš z direktrjem kakor s sebi enakim. Da, da, mladi rod ne ve, kaj je pridobil z narodnoosvobodilno borbo«. Novi zakon o socialnem zavarovanju nudi tudi delavcu in uslužbencu, odhaja v pokoj, človeku dostojno žitH ljenje. v Radečah, v Zagorju in Hrastniku, tri nastope pa doma. Pevski zbor je sodeloval tudi na okrajni kulturni reviji v Trbovljah. Zbor1 je nadalje postavil spomenik padlim članom KUD, kjer je opravil 1.250 udarniških im Člani zbora so izvršili prav tako pri drugih javnih delih in sicer pri po. sipanju cest 322 prostovoljnih ur, pri vaškem vodovodu in na zadružnih po. sestvih pa 532 deloivnih ur. Zenski pevski zbor je bil ustanov*, ljen 8. marca 1950 na Dan žena; samostojnih koncertov še Iti imel, sočRš* lo