Krčevito rojstvo Novih Poljan
Na zboru občanov v krajevni skupnosti Poljane, kjer naj bi se pogovarjali /e o južnem delu zazidalnega otoka CS-6 in o bodočnosti gradbenega podjetja Univerzale, kizaseda večji del tega območja, se /e razgovor spet razvll v drugo smer. Prlzadeti krajani, ki bi se zaradl Novlh Poljan morali all izseliti iz svojih hfš ali pa bijim zmanjšall vrtove In bi se zaradi novega naselja spremenili njfhovi življenjski pogoji, so imeli ob načrtu pripombe, ki bijih vse lahko zbrali pod istlm imenovalcem - prevelfka gostota prebivalstva.
Ker gre pri tem za 125 kraja-nov, pretežno starejših ljudi, je njihov odpor proti spremem-bam pravzaprav zelo naraven in razumljiv. Na njihova vpra-šanja, pomisleke in pripombe so tri ure in pol odgovarjali predstavniki občine Ljubljana Center in LUZ. Večina se je na koncu te živahne razprave od-ločila za novo naselje.
NekaJ o zgodovini CS-6
Po odloku SML spada pre-del med Povšetovo ulico, že-lezniško progo Ljubljana--Karlovac, reko Ljubljanico in podaljšano Glonarjevo ulico proti severu, med prioritetna zemljišča za usmerjeno stano-vanjsko gradnjo. Čeprav sodi izgradnja tega zazidalnega oto-ka v srednjeročni program (1976-1980), doslej ni bil spre-jetnitizazidalninačrt.Vbrošu-ri, ki jo je izdala KS Poljane 1975. leta, piše, da bi na tem območju zgradili od 1200 do 1500 stanovanj. Načrt se je v zadnjih letih večkrat spreme-nil. Na pobudo sklada zaureja-nje mestnega zemljišča je od-bor za postorsko planiranje in varstvo okolja zaradi racionali-zacije in pocenitve gradnje predlagal IS skupščine občine Center, da bi namesto 1056 sta-novanj zgradili na tem ob-močju 1200 stanovanj in še 50 terasastih stanovanj, kar bi povzročilo, da bi se gostota prebivalstva na hektar poveča-
la s 450 na 600. Delegati krajev-ne skupnosti Poljane so na fe-bruarski seji skupščine spreje-li osnutek zazidalnega načrta za del zazidalnega območja CS-6, pri tem pa so imeli več pripomb. Menili so, da je to prevelika gostota prebivalstva in zahtevali, da LUZ, pristojni občinski organi in svet krajev-ne skupnosti še enkrat po-drobno pretehtajo ta načrt.
Svet krajevne skupnosti, ki je organiziral ta razgovor 17. februarja, je zahteval dodatni načrt za zemljišče med Glonar-jevo in Povšetovo ulico ter že-lezniško progo, iz katerega bo jasno razvidna namembnost tega otoka, hkrati pa tudi uso-da GP Univerzale. Svetkrajev-ne skupnosti je po detaljni ra-zlagi zazidalnega načrta spre-jel ta osnutek, hkrati pa je za-hteval, da mu še pred začet-kom gradnje zagotovijo, dabo-do istočasno s stanovanji gra-dili tudi celotno infrastruk-turo.
Argumenti za in protl
Po načrtu naj bi Nove Po-ljane na 7 hektarjih nudile živ-ljenjski prostor 3500 stanoval-cem, kar pomeni, da bi jih po enostavnem izračunu bilo 500 na hektar. Krajani so imeli naj-več pripomb in pomislekov prav na to gostoto prebival-stva, zato je ing. Vrhovec iz LUZ na širokorazložil.kaj jeto gostota prebivalstva in kako so
pravzaprav prišli dotakegana-črta za novo sosesko, ki pome-ni rezultantni predlog načrta na osnovi mnenj in izkušenj sociologov, ekonomistov, pro-metnikov, arhitektov in mno-gih drugih strokovnjakov.
Nove Poljane, ob samem ro-bu mestnega središča, bi imele od 1000 do 1100 stanovanj v petih blokih, visokih od 4 do 8 etaž in petih stolpnicah od 8 do 12 etaž. Na tem območju je predviden WZ, trgovine z osnovnimi prehrambenimi proizvodi, družbeni center in dve dvoetažni garaži. Ta načrt predstavlja nekakšno poseb-nost, vsaj za naše razmere, saj bodo vsi avtomobili parkirani pod zemljo, dovoz do hiš bodo imela le intervencijska vozila, kar pomeni, da bodo vse povr-šine med stavbami zelene, pe-ščeve površine. Otroci bodo obiskovali nekaj minut od-daljeno OS Kette-Murn, sose-ska pa meji na športni park Kodeljevo, ki meri 15 hektarov in ga bodo bodoči stanovalci pravgotovouporabljali. Čevse to upoštevamo, pokaže izra-čun, da je realna gostota 275 prebivalcev na hektar, kar po-meni 10 odstotkov večjo go-stoto, kot jo imajo ljubljanske soseske ob robu mesta. Po mnenju ing. Vrhovca je teh 10 odstotkov več ljudi sociološko in ekonomsko utemeljena re-šitev. Pomembneje je, kako bodo ti ljudje živeli, v kakšnih pogojih in medsebojnih odno-sih, kot samo številke 500 ali 275, ki same prav malo pome-nijo celo strokovnjakom. V Stari Ljubljani živi na primer 1000 prebivalcev na hektar, v krajevni skupnosti Ajdovšči-na (Dukičevi bloki) 600, v Sav-skem naselju 480, pri Ruskem carju pa 250 prebivalcev na hektar.
Neki krajan se je zavzemal, da bi se gostota prebivalstva v Novih Poljanah zmanjšala za polovico. Kaj bi to pomenilo? S stroški za pripravo zemljišča in nadomestili (za vojaške ob-jekte, privatne hiše in vrtove) bi kvadratni meter stanovanj-ske površine stal 20.000 din, česar pa naša družba f inančno ne prenese. Po besedah ing. Vrhovca, bi s tako odločitvijo onemogočili uresničevanje srednjeročnega programa iz-gradnje stanovanj v občini Center. Podatek, ki veliko po-meni je tudi ta, da v Ljubljani trenutno primanjkuje 14.000 stanovanj, ki jih bomo mbrali zgraditi, če ne v mestnem sre-dišču, pa kje drugje. Ekologi pa se že sedaj zgražaj o nad tem, koliko plodne, obdelovalne zemlje smo že pozidali in jo za vedno izgubili.
Mnogi krajani so sprejeli to razlago, peščica pa jih je še vedno vztrajala, da je po njiho-vem mnenju gostota prebival-stva prevelika. Njihove pri-pombe bodo prenesli na skup-ščino občine Ljubljana Center.
A.  V.