Tečaj II.
V	GORICI, dn6 2. novembra 1894.
Številka 21.
PRIMORSKI LIST.
Podučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem.
„Vae za vero, dom, cesarja !“
,.Primorski list"
izhaja vsaki prvi in trefji četrtek v mesecu. Cena za celo leto 1 golil., za pol leta 50 nvč. — Posamezne Številke dobivajo se pri npravništvn.
Uredništvo in upravništvo
mu je v Gorici, Travnik št. 13. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Cena za oglase po pogodbi.
Katoliška Družba v Gorici.
IT.
Ko smo pisali v predzadnjem listu prvi čjanek o bodoči „katoliški družbi" v Gorici, nismo upali, da se bo, misel s takim zanimanjem pozdravila! Glas »Primorskega lista11 odmel se je tudi v Trstu. Dopisnik iz Trsta v zadnjem listu nas je kar prehitel, ker imeli smo res namen, sprožiti misel, da bi se tudi v Trstu osnovala enaka družba, ki bi bila naši sestra. Ako bi se imelo to vresničiti, tedaj bi bilo dobro, da bi imeli v pretresovanje družbinih pravil skupen pri-pravljayen shod.
Da bi misel bolj se zorela in da bi imeli rodoljubi« priliko temeljito in vsestranski o nji premirje vati, povedali bi radi v tem oziru še nekaj.
„I)ružba katoliška11 ne bo stopila na dan, kot kaj posebnega, kjer bodo zbrani sami „velekatolikiu, kakor nas žal nekateri zmerjajo, ampak njen namen bo vrediti in organizovati katoliško gibanje, ki je že na Goriškem precej živo. Raztreseni smo in drug za drugega ne vemo. Včasih si katoliški možje v postopanju in raznih okoliščinah celo nasprotujejo — v posmeh liberalcem! »Dražba katoliška" nam bo dala priliko, da se spoznamo, in, da vsi kot en mož značajno postopamo! Toliko o prvem namenu družbinem v zagovor sovraženih goriških „velekatolikov.“ ^
Posebni nameni, katerih smo se v že zadnjič do taknili in katere ponavljamo so: razširjati katoliško zavednost; poživljati dolžnosti do cerkve, do domovine in do družine ; skazovati dela krščaske ljubezni : podpiiati vbožne in bolnike, boljšati zagrešene; gojiti in pospeševati katoliško odrejo slovenskega naraščaja.
Sredstva ali pripomočki v dosego družbenih namenov bodo: 1. Shodi, v katerih se bode pogovarjalo in sklepalo, kako bi se rešile opravila in vprašanja, ki se tičejo društva. 2. Govori in branja, ki se bodo prerejala in razne pobožnosti, ki se bodo preskrbovale. 3. Podučni spisi za naše razmere. 4. Razširjanje dobrih knjig in vstanovljenje posebne knjižnice za goriške Slovence. (Kako lahko je to izvesti razvidno je iz množice knjig, ki so se že ali poslale ali obljubile.) 5. Naprava oratorijev za dečke in deklice, ki so bili že pri prvem sv. obhajilu. Nabiranje denarja in blaga. 6. Vstanavljanje po zmožnosti odrejilnih naprav in v teku časa po dohodkih katoliški dom.
Društveno vodstvo bo sestavljeno, kaker pri vseh
drugih društvih katoliških. Svetujemo pa, naj bi društvo imelo svoje poverjenike po fantli, ki je bodo razširjali. Zdi se nam prav, da bi družba ne bila le za Gorico, ampak i za njeno bližno okolico.
O društvenikih in njigovih pravicah, o odboro-vih sejah, občnih zborih in shodih, o številu poverjenikov, o volilni pravici itd bode se natanko slišalo in določilo pri pripravljavnem shodu, sicer ne more biti v tem velike posebnosti. Glavna reč pri društvu je podlaga, namen in sredst va in o tem prosimo, da bi se temeljito razmišljalo.
Slišali smo pa tudi razne vgovort! Največi vgo-vor je ta, da se katoliška družba ne sme ločiti po narodnosti od laške. Povedali smo že zadnjič, kako nevtemeljen je ta vgovor! Sicer pa prosimo te, kateri skušajo s tem škotliti našemu listu in vresničenju katoliške družbe, naj pomislijo kaj bi se nemudoma zgodilo, ako bi v Circolo cattolico prevagali Slovenci in bi slovenski predsednik občeval s Furlanijo ! Koliko veljave bi imelo tedaj društvo za Furlan1 jo ?
Drngi vgovor je ta in ne moremo si kaj, da bi mu ne pripisovali nekaj važnosti: Kje so možje, ki bodo delali ? Že zdaj smo vsi z delom obloženi. Kje bo denar ? Saj se vedno nabira!
Gospoda! Prosimo. Vas ne obupajmo ; Zidajmo na previdnost Božjo in 'vse bo prav! Saj se tudi ne terja od nas, da bi že v enem letu vse načrte izveli. Načrti, katere si postavimo, ne bodo delo enega leta ali dveh let ampak dvajset, petdeset, sto let. Začnimo ! Na konec leta bomo poračunili, koliko smo dosegli I
Izjavljamo odkritosrčno, da nam je vsaki svet o katoliški družbi ljub in drag, samo, da se nam očitno naznani. Posvetovanje bo še le pokazalo, kaj nam je storiti in kako. Ne smemo se prenagliti. Govorijo naj pri posvetovanju starejši in odločilni možje iz Gorice in okolice, katere hočemo povabiti in katere prosimo, da bi se prav gotovo vdeležili. Do svidanja!
Nova domovinska postava.
Nobena postava uas Slovencev tako ue tlači ko domovinska postava. Naše občine, ki so skoraj vse male kmečke občine, izgubljajo leto za letom naj bolje delavce in delavke, ki gredo v mesto služit bogati gospodi.
Tam zapravijo moči, zdravje in večkrat tudi poštenje. Tedaj pa je pošlje gospoda domu vbogi občini na ramena, ali pa je pošljejo v bolnišnico, od koder
pride račun domačemu županu, ki ne ve ali bi se jezil ali bi se jokal, da občina, ki ni imela ko potrato z dotičnim delavcem, plačuje za postaranega ali onemoglega delavca. — Vže dolgo tožijo s tem naše siromašne občine in tudi na kat. shodih se je izražala želja, da naj se »domovinska pravim prenaredi, da bodo kmečke občine oproščene sedanjega velikega bremena/' Tako I. katoliški shod v Ljubljani. Tudi deželni zbori, posebno isterski, kranjski in dalmatinski so se izrekli v tem mislu.
Dne 16. oktobra t. 1. je ministerstvo predložilo novo postavo, o kateri moremo reči, da je za naše potrebe dovelj primerna. §. 2. a. pravi, da priseljenci, (torej ljudje, ki pridejo iz druge občine n. pr. z dežele v mesto) zadobijo domovinsko pravico, če davek plačuje jo v novi občini v petih letih. b. oni ki, davka ne plačujejo, če so prebivali v občini deset let neprenehoma. Vojaška leta se bodo vštevala.
Vsprejem v novo občino zahteva vsaki sam, ali Če sam noče tudi domača občina, da se (ja iznebi.
Ta postava je zdaj še le predložena in ne vemo kedaj bodo o njej razpravljali v državnem zboru, ker se vedno kavsajo za prazna vprašanja, katera nare-kava strast raznim strankam. Liberalcem ne bode vseč nova postava, a tudi Tirolski deželni zbor se je menda izrekel proti taki postavi. Slovenski poslanci naj porabijo to priliko, in naj preračunijo, koliko krivičnih stroškov je vže do zdaj izplačalo naše kmečko ljudstvo bogatim mestom.
S to postavo bi se pomnožilo število slovenskih meščanov na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v Trstu in v Istri. Ako se poznej razširi volilna pravica delavskemu ljudstvu, bomo imeli več volilcev ko zdaj.______________________________________
Čudne navade.
Iz zapuščine r. Stefana Kocijančiča.
14. Celtiberji so se ne v vodi, ampak v človeiji tekočini kopali, ki so jo v ta namen hranili. Delali so pa to, ker so menili, da je ona tekočina naj bolji lek za slabotno truplo, in da zgubljene telesne moči povrača. De gustibus non est disputandum.
15. Kedar kdo pri Judih ume rje, preveznejo vse posode v hiši, v kterih je voda, in vso vodo izlijejo. Pravijo namreč, da se je duša umrlega v vodi okopala, in jo tako oskrunila. Drugi Judje pa' pravijo, da se vsakemu umirajočemu angelj smrti z golim mečem v roki nad zglavjem prikaže ; ko umirajoči to zagleda se strahu strese, in tako pade z meča kaplja strupena bolniku v usta, in na to izdihne dušo. An-ge’j pa meč koj v bližnji vodi umije. Ako bi kdo od tiste vode pil, v kteri je angelj svoj meč umil, moral bi koj umreti. Ker tedaj ne vedo, katera je tista voda, zato vso vodo, kar je je v hiše, proč izlijejo.
10.	Rimljanje so pijance tako sovražili, da jih niso terpeli ne v mestnem starešinstvu, ne v kaki drugi mestni ali deržavni službi. Zato pa tudi ni smel nobeden vina piti, dokler ni bil 30 let star; ženske pa niso nikoli vina pile. Na Španskem se ni nobeden za pričo sprejel, ki se je bil enkrat upijanil. Gorje našim pivčekom, ako bi to pri nas veljavo imelo!
17.	V Indiji žalujejo otroci cela tri leta, po o-četovi in materni smerti, ter jim vračajo tako za per-va tri leta svojega otroštva, ko so jih pestvali.
J.8. Asirjanci so svoje bolnjKe zraven ceste ven
Glede postave same naj opomnimo, da se nam zdi izraz „nepretrgoma“ (ununterbrochen) nekoliko nedoločen.
Ko se bo o tem razpravljalo v državnem zboru, bomo še govorili. ________________
Veliki izgredi v Istri,
Resno sovraštvo italijanskih liberalcev in judov proti slovanskemu ljudstvu, ki ravno vstaja in hoče vstopiti v vrste izobraženih narodov, je bruhnilo na dan v prošlih 14 dnevih s tako silo, da je celo tržaško in dunajsko vlado iznenadilo. — Pravosodni minister grof Schonborn je dal izvesti staro naredbo, da vradne deske na c. kr. sodiščih imajo nositi napise tudi v slovenskem oziroma hrvaškem jeziku. Ta nedolžna stvar, ki ni mogla nikomur zakriviti lasca, je tako razdražila prenapeteže, da so začeli razgrajati po ulicah in pobivati okna sodiščem in tudi zasebnikom, o kojili so vedeli, da so prijazni Slovanom. V Kopru n. pr. so vpili pred stanovanji gg. duhovnikov Legoviča in Glavine, ter so z nogami in poleni bili po vratih.' C. kr. orožnikom se je posrečilo, da so mirnim ljudem vsaj življenje vbranili. Učiteljski pripravniki niso smeli one dni v šolo, ker niso bili varni življenja. Ravno tako so se morali tudi drugi Slovenci in Hrvatje skrivati.
Najhujše pa so razgrajali in divjali v Tiranu, kjer so vdrli v občinsko hišo in kanonik Vidali je pozval župana, naj takoj skliče sejo in protestuje proti odloku visokegavministerstva. Stvar je bila naročena in domenjena. Župan je še isti dan sklical starešinstvo, ki je enoglasno sklenilo pritožbo proti slov. napisom. Množica je nkala in erjovela po ulicah, ko
postavljali, ter c d inemogredočih popraSevali, s čim bi se dala bolezen ozdraviti.
19. Baktrijanje so svoje starček e, ki niso bili več pri moči, in pa slabotne psom dajali, da so jih snedli. Kaspijanje so svoje s ti; riše po dokončanem 70.tem letu starosti, v hram zaperli, in prisilili, da so lakote poginili. Tibareni pa so jih navadno obešali. Iz tega spoznamo lahko, koliko dobrega je luč sv. evangelija prinesla, daje take hudobne navade odpravila.
20. Skitje so z mrličem vse tiste, ki so mu bili v življenji ljubi in dragi, pa tudi njegove posle in konje žive zakopavali, in zraven pridevali še jedi in pijače. Grki so merliče sožigali, pepel potem v zato pripravljenih posodah hranili in zakopavali. Rimljanje so nekdaj svoje mrliče zakopavali, pozneje pa tudi sežigali, kakor Grki.
21. Areopagitski sodniki v Atenah so se navadno o ponočnem času shajali, za to da se bolj v miru pravde razšojevali in brez ozira na osebe. V ravno tem mestu so pred sodbo malega presička zaklali, in z njegovo kervjo sedeže sodnikov poškropili; to je imelo biti sodnikom v opomin, da se oškrope s krvjo nedolžnih, ako pravd pravično no sodijo.
22. Tri nekdajnih Rimljanih so tiste, ki so hotli zadobiti pravico rimskega državljanstva naj pred za roko pošlatali; ako so imeli mehke roke, niso bili sprejeti, ker mehke roke so znamenje, da človek malo ali nič z rokami ne dela; kdor pa je imel trde, žuljeve roke, je bil sprejet. Menda bi v današnjih časih le malo jih našli, ki bi bili vredni rimskega državljanstva.
23. Pri nekdanjih Perzijanih je bila naj veča sramota lagati, pa doUjf, imeti. — Jndrjani so tiste,
je videla, da je župan na nje strani Z velikim krikom so prišli pred sodišče in so zahtevali, naj se dvojezična deska sname. Ker je bila žandarmerija in financa preslaba, se je morala razdraženi množici v-makniti. Za to je prišla iz Trsta ena stotnija vojakov z namestništvenim komisarjem Hochegger-jem. Množica je sprejela vojake s posmehom in krikom : „Bodala dol! Hodite nazaj! Vbiti nas morete a ne posloveniti!“ Hoteli so zabraniti izkrcanje vojakov, kar se jim pa 111 posrečilo. Vojaki so se trudili razgnati množico, česar pa niso mogli, ker niso smeli streljati. Množica je to vedela, za to je vojake zasmehovala in metala jim klobuke na bodala! Nazadnje je vpor in krik zmagal. Zupan je obljubil, da se sname dvojezična deska, kar se je tudi zgodilo. Tedaj so se zahrohotali in takoj sneli it. slov. ploščo in obesili ploščo od tobakarne v posmeh vladi, komisarju in vojakom. Drugi dan je sodnik snel ono ploščo in obesil zopet staro ploščo z i-talijanskim napisom. —
Izgredi so bili tudi v Rovinju, Poreču in menda še drugod. Netili in podpirali so te izgrede proti Slovanom židovski, in liberalni časopisi v Trstu in Istri, nadalje zastopniki dežele in občin v izvanrednih sejah, v kojili so protestovali proti odloku visokega minister-stva. — Ti žalostni dogodki so primorali slovenske poslance na Dunaju, da so vprašali naj prej ministra notranjih opravil, ali so mu izgredi znani in kaj misli storiti. To interpelacijo je stavil č. g. Klun. Drugo interpelacijo na ministerskega predsednika napravili so gg. V. Spinčič in Alfred Coronini. Grof Franc. Coronini pa je peljal deputacijo svojega kluba h mi-nisterskemu predsedniku knezu Windischgratzu, da so mu izročili v imenu italijanskih zastopnikov spomeni-
katerim so spričali, da so lagali očitno sramotili, in iz vsake službe pahnili. — Pri nekdajnih Frankih in Sveveh so morali lažniki v sramoto psa na rami okoli nositi. — Kaj bi se godilo takim lažnivcem in dolžnikom, kaker jih imamo v sedajitih časih na tisoče in tisoče ? Psov bi ne bilo zadosti!
24. V Bitiniji so pohajače kamnjali. Itirkanski kralj Hartab je krte lovil, samo da ni ostal brez dela. Macedonski kralj Erop je urhe na nit vezal. Kralj Ptolomej je obiskaval delavnišnice rokodelcev. Cesar Domicijan se je vsakdan po več ur v svojo sobo zaperl, in muhe lovil, in na iglo nabadal. Ko je enkrat nekdo vprašal, jeli cesar sam doma: Popolnoma 8am} je dobil odgovor, še muhe ni pri ujem.
25. V Rimu so častili nekdaj trideset tisoč laž-njivili bogov in bogiuj, na Rodskem otoku pa tri in sedemdeset tisoč. Na Sicilijanskem otoku so po božje častili komarje in muhe, v Arabiji pse in merkvice, v Egiptu mačke in krokodile. Stari Nemci so posebno častili in molili solnce, luno, Marta, Merkurija, Jupitra, Venero, Saturna, ter so jim razno žival žertvova-
li,	Merkuriju so v časih tudi ljudi klali.
26. V Lacedemoniji so kače jedli, v Fiigiji in v Pontu červe, Budini na Skitskem pa uši, Afrikanski Ziganti merkvice, na otoku Korsiki mlade psičke, Tatari pa konje ; konjske glave so pred vsim drugim radi jedli.
27. Pri Sunitih se snidejo vsako leto na očitnem mestu fantje in dekleta pred sodbo. Fant, ktere-ga sodba za naj boljega in naj poštenejšega spozna, si zbere lahko izmed pričujočih deklet za svojo nevesto, katero hoče. Za njim si nevesto zbere fant, katerega sodba vrednega spozna, jpotem tretji, četrti itd.
co o tej stvari. Ministerski predsednik je obljubil, da se bode vlada resno posvetovala o vprašanju ali rekel jim je naravnost, da odlok pravosodnega ministra ni bil nepostaven. Na to je ministnr Bacquehem odgovoril v državnem zboru, da vlada bode varovala avktoriteto in da je v£e poskrbela za varstvo Slovanov v Istri, ter da upa, da se bode italijansko ljudstvo pomirilo in vdalo.
— Odgovor ni nobeue stranke zadovoljil. Italijani so baje zahtevali od grofa Fr. Coronini-ja, naj nastopi odločno za njih pravice, a grof Fr. Coronini je zapustil Dunaj in prišel v Gorico. Vsled tega se govori, da grof odloži poslanstvo in da njegov klub razpade. Poslanec č. g. Klun je pa vložil novo interpelacijo, v koji pravi, da se je minister v odgovoru izoguil bistvenih stvari in da italijansko ljudstvo se nikakor ni pomirilo, ampak da še razsaje. Nadalje poživlja vlado, naj razpusti občinske zastope, ki so naj več krivi izgredov. Ker so to interpelacijo podpisali vsi konservativci in jugoslovani, je upati več vspeha ko prvikrat. Govori se, da je namestnik Rinaldiui nemogoč.
— O tem prepiru je Tržaški „Popolo“ dobro opomnil: Ko se dva prepirata (Slovan in Italijan) se tretji veseli (ta je jud.) — Prav je, da se je vladi to zgodilo, zdaj bo morebiti nekoliko več verovala, da se v Istri Slovane strahuje posebno ob volitvah, ko skoraj niso varni življenja. Mi le želimo, da bi vlada zadela hujskače mirnega ljudstva in da bi se katoliška stranka mej Italijani krepko oiganizovala. Vlada bo našla mnogo vrlih mož vnetih za Avstrijo in Istro mej Slovani in Italijani, ali najprej je treba stare pogreške popraviti in hujskače vkrotiti.
Narodno gospodarstvo.
Zakaj sino vbogi.
Slišal sem tudi že krivoverski nauk, da naj duhovnik v politiki molči. Kdor kaj takega zahteva ni prebral prvih strani katekizma, kjer stoji, da se mora vera zunaj kazati v delih in besedah. Taki hočejo, da bi imeli celo oznanovalci sv. vere mrtvo vero ; druge še britkejše izkušnje zamolčim. Zakaj ne štrajkajo tudi duhovniki ? Oni ne smejo dela ustaviti. Kristus jim je dovolil k večemu prah otresti in spremeniti kraj delovanja. Duhovni rštrajk“ prišel bo zavoljo pomanjkanja mladeničev, ki bi bili zmožni in veseli posvetiti se oskrbništvu Kristusove črede.
Nekateri vže ne cenijo več katoliškega duhovnika, ki nima druge družine kot izročeno mu občino. Že škilijo po oženjenih popih. Ko bi smel, rekel bi: ,,Le poskusi in kar bo bolje, izberi!“
Slovenski narod je v ogromni večini se živo vero udan Stvarniku in njegovi cerkvi; vendar vsa čast in hvala dr. Mahniču, ki je še za časa krinko treščil razglave tihotapskemu liberalizmu na Slovenskem.
Hajdimo za dr. Mahničem v boj za najdražjo narodovo svetinjo, luč sv. vere ter z uma svitlim mečem lažnjivemu liberalizmu in njegovi žlahti korak za korakom svetimo domov.
Hira naše blagostanje, ker se krščanske čednosti, čistost, zmernost, pravičnost, ne spoštujejo, ali korenina vsega hudega denašnjih časov je le liberalizem, to je pomanjkanje žive vere. Vse kreposti pridejo iz vere, iz uje dobivajo moč, po apostolovih besedah »pravični iz vere živi.u Zato se tudi čistost, zmernost, pravičnost vjemajo med seboj, ker skupno izvirajo ia vere.
Naj omenim še napuh, pomanjkanje krščanske ponižnosti, ki tudi hude rane seka narodnemu gospodarstvu. Napuli sili ljudi k velikim stroškom. Trdna, zdrava priprosta noša se mora skrivati pred novo-dobnov malovrednostjo.
Že po vaseh govore od mode. Na cesti vse po najnovejšem kroju, doma v vsakem kotu vboštvo pase.
Sosed hoče soseda prekositi z večjo, lepšo stavbo, z dražjo potrato; a zabrede v dolgove, ki ga vduše! Vsaka žaba, ki prileze iz kake mlake, hoče biti imenitna in »prevzetna1*, ter se napihuje dokler ne poči. Vem za več slučajev, kako so si vbogi naložili težka bremena, da le ponižno vbogali niso.
To so vzroki, da narodno gospodarstvo čedalje bolj propada. Lehko bi bil moje trditve podprl z besedami sv. pisma, ki je knjiga vseh knjig tudi glede narodnega gospodarstva. Tam je nevsaliljiv zaklad najresničnejših naukov za vse zadeve našega življenja. — Slišal sem, da se neki kmetovalec ni hotel naročiti na »Prim. list“, rekoč: „ Je preveč pobožen11, zato sem opustil besede iz sv. pisma. Ljudje so se prenajedli tega kruha. S časom bo prišla lakota po neslanih in puhlih jedilih, katera nam podaja liberalno časopisje, in hvaležni bomo sv. Očetu Leonu XIII, ki nam je priporočil v posebni okrožnici branje sv. pisma, hvaležni družbi sv. Mohorja, ki nam letos pošlje „Zgodbe sv. Pisma.“
Obhajala me je skušnjava, da bi ta in oni stavek raztegnil v dolgo poglavje. Med pisanjem širilo se mi je obzorje; ali „Prim. list* izhaja le dvakrat na mesec in ni njegov prvi namen učiti narodno gospodarstvo.
Končam ! V primeri z drugimi, je IV. odstavek precej dolg. Tudi je videti na prvi pogled, kakor bi vera ne imela veliko zveze z „narodnim gospodarstvom".
Vendar upam, da sem s tem poskusom dokazal, kako je le vera zmožna osrečiti ljudi vže na tem svetu.
Drugi so to storili bolje in bodo še. Ne nehajmo ljudstvu odkrivat bogastva krščanske vere in vboštva odpada od Boga!
Vseh m r t v i h dan!
Zložil S. Gregorčič.
Vseli mrtvih dan 1 Na tisto tiho domovanje,
Kjer mnogi spe nevzdramno spanje, Kjer kmalu, kmalu dom bo moj In — tvoj,
Nocoj se vsul je roj močAn,
Saj jutri bo vseh mrtvih dan.
Vseh mrtvih dan !
Bledo trepeče nad grobovi Tisoč svetil,
In križe, kamne vrh mogil Jesenski venčajo cvetovi —
Vseh mrtvili dan!
Kjer dragi spe jim po pokopi,
Kleče, solze živočih tropi,
Oh, dušo tre jim žal in bol:
Pod zemljo pol, na nebu pol Nocoj jim je srce :
Na grob lijo grenke solze,
V	nebo gorke prošnje!
O, le klečite, le molite,
Po nepozabnih vam solzite,
Da bčde grdb od solz rosan, Saj jutri bo vseh mrtvih dan, Vseh mrtvih dan !
Solzite,
Molite! . . .
In jaz ?
Ko misli vsakedo na svoje, Kog&, koga pa srce moje Spomina se tač&s ?
Vas, zabljeni grobovi,
Kjer križ ne kamen ne stoji, Ki niste venčani s cvetovi, Kjer luč nobčna ne brli.
O, če nikdo
Nocoj se vas ne spomni, Pozabil ni vas pevec skromni In pa — nebo!
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	državnem zboru je pri prvi seji finančni minister Plener predložil proračun za bodoče leto, ki kaže prebitka (2,457.707) 2 in pol milijona. Naglašal je minister, da se promet in obseg državnih železnic množi od leta do leta, — da se podržavi južna železnica, kar bo posebno ugajalo željam tržaškega mesta,
—	da je državno gospodarstvo v ugodnem stanju, — da na mesto sedanjega obdačenja žganja stopi monopol, — da je poljedelstvo v slabem stanu, industrija pa se je v poslednjih letih močno povzdignila, — da se je za preosnovo valute do meseca oktobra v banko vložilo zlata nad 18 milijonov. — Na interpelacijo posl. Pernerstorferja zastran volilne preosnove, odgovoril je min. predsednik Wiudisgraetz, da se vender trudi doseči sporazumljenje mej koaliranimi strankami in se zato z vso resnostjo vrše posvetovanja, in da hoče vlada vse storiti, da se še v tem zasedanju predloži primeren načrt volilne preosnove. — Vlada je že predložila zbornici načrt o preosnovi domovinske pravice, ki je dosedaj za mnoge kmetske občine bila vzrok materijalnega propada. O tem govorimo obširniše na drugem mestu. — Vlada je predložila tudi osnovi zakona o mirovnih sodiščih in drugo o posredovalnih uradih Prvemu zakonu je namen, da sodne obravnave v malenkostnih stvareh postanejo bolj dostopne občinstvu in cenejše ; posredovalni uradi bodo poravnavali manjše prepire zastran meje in posesti in tudi prepire zarad razžaljenja časti v prvi istanti. — Dne 22. t. m. se je. pričela glavna razprava o načertu novega kazenskega zakona. — Vlada je predložila načrt o nedeljuem počitku, katerega znamenitejša določila so: a) Ob nedeljah mora počivati vsako obrtno delo; b) Počitek ob nedeljah začne ob 6. uri zjutraj in traje naj manj e 24 ur; c) Izvzeta so neizogibna dela čiščenja iu poprave in taka dela, katera se morajo izvršiti iz javnih in policijsko-varstvenih ozirov; d) Ako ta pod c) našteta dela trajajo čez 3 ure, da se delavci ne morejo udeležiti službe Božje, dovoliti mora gospodar tem delavcem vsako tretjo nedeljo 36 ur počitka ali pa vsako drugo nedeljo od 6. zjutraj do 6 ure zvečer; e) Tudi oni trgovci, ki nimajo delavcev, morajo zapreti svoje prodajaluice; f) Ob praznikih je delavcem dati priliko, da se udeleže službe Božje. — Poslanec Klun in tovarši iu Spinčič in tovariši interpelovali so vlado zastrau dogodkov v istrskih mestih.
Priloga »Primorskemu listu" štev^ 21
Koroški Slovenci so imeli 25 t. m. v Celovcu shod zaupnih mož, ki se je vršil nad vse sijajno. Soglasno so bile vsprejete resolucije zahtevajoče pravice za Koroške Slovence v verskem narodnem in gospodarskem oziru. Isti večer je bila v Celovcu Slomšek Einspielerjeva slavnost, katere se je udeležilo okoli 1800 Koroških Slovencev. Tako krasne slavnosti še ni videl Celovec.
Na Kranjskem se slov kat, delavsko društvo pridno ustavlja socijalnim agitacijam. Zadnjo nedeljo je imelo mnogoobiskovan shod, na katerem je društvenih Smrekar v jako poljudnem govoru opisaval razmerje slovenskega katoliškega delavca do narodnosti, obsojal pogubno in delavskemu stanu škodljivo mej-narodno načelo socijalistov in zatrjeval, da se morajo tudi delavci zavedati, da so Slovenci in zagovarjati pravice svojega naroda. Dr. Krek je našteval uzroke slabemu javnemu gospodarstvu.
Vnanje države.
Italijanska vlada je s posebnim dekretom razpustila po vsi Italija društva socijalistična.
V	Belgiji so pri volitvah, ki so se vršilč na podlagi splošne volilne pravice, katoličani sijajno zmagali, socijalisti so pridobili mnogo poslancev, liberalci pa propadli.
Na Ruskem imajo dosti žalosti. Carju ni bolje in tudi upanja ni za boljše zdravje; carinjo je zadela neka otrpnenost, podobna mrtvoudu Cesarjeviča poroka bode, kakor se glasi 11. novembra.
Vojska na Koreji se nadaljuje vklub neugodnemu vremenu. Japonske čete so se pod poveljstvom maršala Oyama pri Felkossa izkrcale na kitajska tla, zopet druge v severni Koreji prestopile reko Jalu in odšle v Mandžurijo. Ob reki Jala je bil hud boj Japonci so napali 5500 mož močen kitajski oddelek in ga pognali v beg.
Nemčija. Ostavko državnega kanclerja Caprivi-ja je vsprejel cesar. Naslednik mu bo knez Hohen-lohe dosedanji namestnik v Alzaciji.
Dopisi.
Iz Gorice 30. okt. (Obrekovanje brez konca in kraja). V Gorici se ne more nič zgoditi, da se ne spleta o dogodku nov venček lažij, obrekovanj, grdih priimkov, vmazauih namenov itd. Posebno trpijo na časti in zaupanju slovenski duhovniki, ki imajo v mestu odlične službe. Kakor bi se ne moglo dočakati njih odstopa ali smrti in srečno dočakati njih nadomešče-nja z italijanskimi nasledniki, se je začelo s posmehom in obrekovanjem v slovenskih listih spodkopavati vsaki vgled in vpliv možem, ki bi po svoji službi morali imeti veljavno besedo. — V ta namen se je vedelo izkoristiti osebne napake, osebna nasprotstva, celo zaupanje itd. In res v petih letih se je srečno izpodkopalo stališče temu in onemu, da se odlični slovenski duhovniki tožijo, <la so brez vpliva. — Povod novim spletkam in obrekovanjem je moral biti tudi dogodek, ko je preč. ordinarijat pristal na predlog vlade, da se 41 vikarij povzdigne — vsaki po sebe in sicer še le po dogovoru z župniki — v kuracije ali župnije. Nekdo, ki pravi sam v »Primorcu* da ,nismo gotovi in za to molčimo", je vendar le „izvohal od daleč nekaj — in marsikaj čiri, čemur se je velo čudil.“ Pravi pa, da »navadni kmetje — in ta je menda on tudi — ugibljejo zakaj niso tudi drugi vi-
karijati postali samostojni in so nekako (1) vžaljeni, ker se jih je preziralo.“ Meni celo, da vsled te pre-membe, vikariji ne bodo več samostojni in ne bodo i-meli več 600 gld. plače, kar je očitna pomota, ker vikariji ostanejo, kar so bili. — Dopisnik išče še le „(jotovili podatkov, potem se spet oglasi". In vender piše vže naprej : „Svet naj ve, kakšna nedoslednost vlada v nekaterih krogih — in kako se poslužujejo dvojne mere. Vsi cerkveni zbori vseh časov, kadar koli je šlo za ustanovitve novih župnij, imeli so vedno pred očmi: salus fidelium, incrementum cultus divini,, bonum ecclesiae itd. ne pa ; ambitio, iactantia itd. le-kviško-vspenjajočih gospodov pri starih župnijah, ki
radi vidijo okolo sebe veliko kadilnic “ Glavna
misel je: Vsi cerkveni zbori so pošteni — samo go-riški konzistorij ne t. j. slovenski konzistorijalci ne,, saj italijanskih dopisnik pač ni mislil. Mi dostavljamo: „Le tako naprej, dokler je še Slovencev kaj: enkrat „Soča“, enkrat »Corriere".
Iz Trsta. Bratovščina sv. Cirila in Metoda je imela v nedeljo 28. t. m. svoj občni zbor v šoli sv. C. in M. Predsedoval je g. M. Mandič. Pričujočih je bilo kakih 200 udov. Predsednik otvoril je zborovanje z govorom, ki je pojasnjeval, zakaj je družba slabo napredovala. Še le č. g. J. Slavec jo je zopet krepko oživel, ko je povsem presadil na cerkvena tla; zato opozor sl. občinstvo, naj zaori bivšemu predsedniku trikratni „živio“ v priznanje, na kar se je občinstvo navdušeno odzvalo. Sedaj pa, je vdobila bratovščina drugo izvrstno glavo v preč. g. stol. kanoniku ,T. Križmanu, visok, cerkv. dostojanstveniku, ki bo gotovo ves prosti čas posvetil bratovščini. (Občinstvo je burno odobravalo).
Iz poročila denarničarja smo zvedeli, da šteje bratovščina 307 udov. Dohodkov je imela 81 gld. stroškov pa 71 gld. 92 kr. Vsega premoženja ima sedaj 257 gld. Večina te svote naložena je pri naših domačih denarnih zavodih.
Za predsednika je občni zbor jednoglasno volil preč. g. Jožefa Križmana, stol. kanonika. V odbor, ki se je istega dne uredil, so pa voljeni gg.: za podpredsednika M. Mandič, urednik ; za tajnika M. Pretnar, učitelj ; za denarničarja J. Koruza, duh. pomočnik ; J. Bunc, M. Kolmau, J. Macarol, L. Saražin, A. Švagelj.
Novoizvoljeni predsednik zahvalil se je za toliko zaupanje, ktero mu je zbor ravnokar razodel. Za to pa v daljšem govoru obljubuje, da ne bo samo skrbel ohraniti bratovščine, ampak razširiti in utrditi jo. Glavni namen jej je zediniti zopet razkolne brate s sv. kat. cerkvijo; to se posebno doseže z molitvijo, sv. mašami. Sv. Ciril in Metod oznanovala sta sv. katol. vero pooblaščena od sv. Očeta. Vil. stoletju še le odtrgali so se Slovani od sv. Stolice. Dvakrat v 13. in 15. stoletju poskusila se je sprava, toda zastonj. In tudi sedanji sv. Oče ni davno kar so z vso očetovsko skrbjo vabili razkolne Slovane v naročje sv. kat. cerkve ; ravno sedaj pa zbrali so patrijarhe vzhodnih cerkvi ter se ž njimi posvetujejo, kako bi se razkolniki zopet zedinili z Rimom. Sprava doseže se bolj lehko, če se udje naše bratovščine prizadevajo, da bi odstranili z raoiitvijo razne ovire.
Govornika je občinstvo pazno poslušalo in mu živahno pritrjevalo.
Radostno je zbor pozdravil predlog g. odbornika Saražina, naj bi se napravila zastava sv. C. in M. ter predlog g. Mandiča, naj bi se preskrbel močan pevski
zbor, ki bi lehko nastopil, ne samo v svetišči sv. Jakoba, pač tudi kje drugje.
Preden se je zborovanje zaključilo, pobiralo se je za zastavo in ubralo 41 gld. 20 kr. — Največ so darovali: g. L. Saražin 20 gld., g. J. Turek 5 gld., g. J. Kralj 2 gld., g. Jerič Agata 2 gld.
Od Adrijanskega morja. — „0 važnih stvareh
ali resno ali nič!" Tako je nam — mej drugem — zagodel Tržaški „Popolo.“ To pravilo je pač prepozno zasledil sam, ker sicer bi bil o resnih dogodkih v Piranu čisto molčal ali pa je razpravljal po načelih resnice in pravice. Tega pa ni storil, ampak je o važni stvari sprejel le nekaj dvomnih besed, ki niso nikomur prav prišle. Ker vže navaja pohvalno Slovenca," ki je brez strahu povedal pravo o mnogo bolj važnih napisih v Ljubljani, naj si ga vzame tudi za zgled in ko bo videl, da so vskipale strasti ljudstva nahujskanega od židovskih in liberalnih hujskačev, naj pouči zapeljano ljudstvo, da je na krivi poti in da s takimi nasilstvi škodi svoji narodnosti. Prav pravi, da je dan danes vera y ve-či nevarnosti ko narodnost, ali da bo vera vspevala je treba naj prej miru mej narodi. Za to je naša naloga, da učimo vsaki svoje ljudstvo, naj druge narode ljubi in spoštuje kot brate iste cerkve in države. Mogoče je res, da je italijansko ljudstvo v Trstu in v Istriji še vedno nepoučeno o tem in da so mu torej 4, reci štiri slovanske besedice (c. kr. o-krajna sodnija) došle nepričakovano in „prenaglo" ter mu razvnele živce, ali izobraženih mož in pravičnih politikov dolžnost je bila ljudstvo poučiti in miriti. II „Popolo“ v št. 170 piše: „Po nobeni ceni se ne bomo razgovarjali o napisih, pač kakor „Primorski list“ v Trstu modruje, bi v Trstu morali biti vsi napisi v desetih ali dvanajstih jezikih, zadnji pa bi ne bil judovski. Kaj ni morda v Trstu Judov? — Toraj ,11 Pupolo" ne prisvaja v narodnem oziru Slovencem, katerih je na Primorskem velika večina, ki smo tukaj od predavnih časov, ki smo bratje v Kristusu, nič več pravic, kakor — priseljenim judom!! ,11 Popolo* zagovarja sicer katoliška načela, a v narodnih vprašanjih se pušča do — žal — strahovati od liberalcev in judov. Ako celo mejnarodua socijalua demokracija priznava vse jezike za enakopravne, je skrajni čas, da bi tudi razni katoličani se streznili, in priznali, vsakemu svoje, bodi tudi slovanski zaničevani raji —. Ker pa želimo, srčno želimo, sicer res vrlemu ,11 Popolo" obilno vspeha in blagoslova, upamo se mu svetovati naj naš domači slovenski narod nikoli več ne primerja z azijskimi krošnjarji. — Toliko v prijazno spo-razumljenje.
Iz VrtOVina 28 okt. Vrtovinci so pohiteli sč zidanjem svoje nove cerkve, podružnice kamenske fare, da je mogel v res lepi, nežni hiši božji darovati svojo djamantno mašo upokojeni župnik č. g. Sovdat. Šestdesetletnico svojega mašništva obhajati, to je že nekaj ! Vendar so skoraj 87 letni gospod še čvrsti na duhu in telesu ob 10. uri peli sv. mašo z obilo asistenco. Slavnost je poveličeval z izvrstnim ginljivim govorom č. g. Štrancar domači kapetan. Pri obedu v hiši vnuka slavljenčevega g. Pirjevca se je zbralo nad 50 gostov. Došli so tudi iz Gorice č. g. dr. Gregorčič in g. A. Gaberšček, g šolski nadzornik Fr. Vodopivec in g. profesor Brbuč. Izročili so djamantno-roašniku ličen spomin od društva »Sloge." Napitnic je bilo prav raznovrstnih. Napila sta č. g. slavljencu zlasti č. g. dekan črniški in g. šolski nadzornik.
JU
kA/tč
Prav Židane volje je bil č. g. djamantno-mašnilc
—	in se ob koncu zahvalil vsem navzočim gostom. Bog daj učakati č. gospodu še več veselih let potem pa nebeško mašo obhajati v nebesih!
Novice iz raznih krajev.
Zjedinjenjc razkolnih cerkva s papežem. Kakor smo poročali je papež sklical v Rim vshodne katoliške patrijarhe, da bi se o tem posvetovali. Ruska vlada se je še px-ecej lepo obnašala o tej priliki. V teh posvetovanjih se je spoznalo poleg milosti božje najprej za potrebno, da se razkolnike prepriča, da rimski papež neče vshoda polatiniti in drugič, da razkolniki, če se zopet zjedinijo s papežem obdrže vse stare pravice glede svojih cerkvenih obredov. Bog daj svoj blagoslov !
Sarajevski nadškof Stadler je pisal vsem ra« zkolnim škofom v Bosni prijazno pismo, da mu naznanijo kaj mislijo o zjedinjenji s katoljško cerkvijo. Kaj so na to pismo odgovorili ni še znano.
Cecilijansko društvo bo imelo svoj shod dne
22.	novembra t. 1. v semeniških prostorih s tem v-sporedom. I. Sv. maša peta ob 9'A; II. Zborovanje in sicer: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika in denarničarja; 3. Govor slavnostni v slovenskem in i-taljanskem jeziku ; 4. Morebitni predlogi.
Naš list se, kakor videti, pazljivo bere. Še vsaki-krat, odkar izhaja v Gorici se ga je kak slovenski ali laški list več ali manj ljubeznjivo spominjal. Toraj pozor dopisniki ! Ko pišete, zmerom imejte v glavi, da se Vaše besede bodo stavile na tehtnico sv. Mihaela! Sicer ta pozornost nam ni nikakor sitna, ravno nasprotno.
Vabilo k izrednemu občnemu reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v prostorih gosp. Petra Jurman-a v Cerknem dne 11. novembra 1894 popoldne ob 2 urah; dnevni red: 1. Dopolnilna volitev, 2. Posamezni nasveti.
V	Cerknem 29. oktobra 1894.
Kosmač, tajnik,	Ravnikar,	načelnik.
Kanonik stol. kapitola tržaškega preč. G. Peter Sincich imenovan je dekan stolnega kapitola od Nj. veličastva cesarja; preč. g., župnik pri starem sv. Antonu, Peter Martelanz, pa kanonik istega kapitola, Slovesno umeščena sta bilo 31 t. m.
Veleč. g. Jožefa Lileka, bivšega župnika v Montrilju v Istriji, sedaj v pokoji, je naš Prevzvišeni knezo-nadškof poslal na sv. Goro za spovednika.
Vikar Jurij Kokelj, vikarij na Ternovem pri Kobaridu je vmrl po tridnevni bolezni previden s. sv. zakramenti. Večna luč naj mu sveti!
Darovi za Alojzijcvišče. Pio Sovegno 100 fl; č. g. Dr. Franc. Sedej, dv , kapi. 100 fl; Ilovar Fr. dek. 14 fl; Perinčič Karol, kurat 10 fl; Štrukelj Mih. vik. 4.50 fl; Kragelj Valentin, vik. 4.50 fl; Dr. Jožef. Pavlica 11.50 11; Zucchiatti Mart, župn. 20 fl; Baic Jos. 13.50 fl; Bratina Alojzij, vik. 13.50 fl;
Za slovenske šole v Uorioi je družbi sv. Cirila in Metoda poklonil velev. dr. Fr. Sedej kot vsta-novflttf'—	C. g. Ivan Kumar, vikarij v
Ravnici poslal za slov. sole 2 forinta.
V	odbor „I)anice“ slov. kat. akad. društva na Dunaji so bili v osnovalnem zboru dne 27. okt. vo-
ljeni ti le gospodnje : stud. med. Fr. Jankovič za prea-
■i Ca
^	r , J-f
-	J'	rj	^v-nTTR^'	**Y
sednika; stud. med. Fr. Pečnik za podpredsednika; F. Končan za blagajnika; stud. phil. Zv. Dokler, knjižničar in stud. phil. J. Valjavec arhivar. — Osno-valni zbor so počastili tudi državni poslanci Klun, Povše, dvorni kapelau in ravnatelj Avgustiueja dr. Sedej, dr. Mantuani, dr. Žmavc itd. Po svojih odposlancih so bila zastopana tudi društva : hrvatsko akademično društvo. Zvonimir, bulgarsko, „Balkan“ in kat. akademični zavezi „Austria“ in „Norika.“ --Društvo šteje 15 ustanovnikov 45 starešin in 12 rednih članov. O namenu društva je res lepo govoril dr. Pavletič. — Zabavni del ki se je vršil pod pred-sedništvom Goričana drd. Pavletiča je bil posvečen g. Žmavcu, ki je bil dan popred promoviran za doktorja prava „sub auspiciis imperatoris!“ Živel, tako se dela čast domovini! Slovenci, spominjamo se dejanski naših nevstrašenih »Paničarjev.“
Papež Leon XIII posestnik v Trstu! Lansko leto je v Trstu vmrl septembra mesca grof Edvard Ginzel in je zapustil v oporoki dve hiši „Njihovi Svetosti papežu svete katoliški rimske cerkve“. Sodišče v Trstu je tudi to privolilo. To veliko pomeni, ker na Francoskem se branijo priznati papežu pravico do dedščine, če mu kdo kaj v oporoki zapusti. Morda tudi na Francoskem ne bodo papežu kratili, kar se mu v Avstriji ne krati.
Železnica: Gorica-Ajdovščina-Postojna. Pod vodstvom grofa Franca Coroninija bili so 20. oktobra go-riški poslanci grof Alfred Coronini, dr. Gregorač in Jordan ter poslanca dr. Ferjančič in Kušar pri vojnem ministerstvu, da poizvejo kaj glede zgradbe ozkotirne železnice Gorica-Ajdovščina-Vipava-Postojna. Na svoje zadovoljstvo so poslanci culi, da ministerstvo ni samo naklonjeno tej nameri, ampak da želi, naj bi se proga čim prej zgradila.
Slovenski duhovnik v Aleksandriji. V Alek-driji v Egiptu je kakor pravijo okolo 4000 Slovencev posebno žensk, in največ jih je od nas s Primorskega. Do letos niso imeli nobenega duhovnika, da bi bil znal slovanski jezik. Letos pa je šel tja dol frančiškan pater Hubert Rant. Kakor „Domoljubu“ ta častiti oče piše, je on letos na roženkransko nedeljo prvikrat v Aleksandriji slovensko pridigal. „Ne morem povedati
—	to so njegove besede — kedo je bil bolj vesel ali jaz ali poslušalci. Slovenke so kar od samega veselja jokale, ko so začule božjo besedo v milem materinem jeziku." Spovedi je bilo vže prvo nedeljo zelo mnogo. Spočetka mu niso hoteli dovoliti slovensko pridigati. A ko je pater Rant pokazal pismo z Rima, (la je sem poslan kot „curato per gli Slavi“ t. j. „za dušnega pastirja Slovanovu so mu piivolili. — Rimski papež ima srce za vso, tudi za zaničevane Slovence. Njemu nismo „šklafš“ sužnji, ampak ljubljeni otroci v Kristusu ! Bog živi Leona XIII.
Društvo „E<linost“ v Trstu ni v naj boljem stanju. Predsednik g. M. Mandič se je tožil, da nima odbor nič podpore od članov, ki sicer pridno zabavljajo a nič ne delajo. Da, gospodine Mandič, a kdo more več v društvo „narodno-napredne“ gospode, ako se dan za dnem samo smeši in grdi slovenske rodoljube, ako se jim očita hinavščino, vmazane namene, kosmato vest, nemčurstvo itd. Naj bi žalostne skušnje izmodrile primorske Slovane, da eden ali dva visoka politika malo zmoreta, ker bolj ko visoke politike uam je treba drobnega dela, a ua to je treba ljudi vabiti in navduševati, ue pa dau za dnom z grdimi priimki gdbivati,
Razpisana je služba ravnatelja na deželni kmetijski šoli v italijanskem oddelku. Plače je 1300 gld. in stanovanje.
Grof Alfred Coronini — brez domovinec. Tako ga je nazval „Corriere“. Daleč smo prišli, da nam pri-vandrani j udje očitajo brezdomovinstvo. Tu sem: Aka-dem. podobar.
Za namišljeno cerkev Najsv. Srca Jezusovega na starem pokopališče seje dosedaj nabralo 5011.67 gld.
Novo cerkev sezidajo v Trstu sijonske sestre „Notre Dame“. Sestre bodo pa imele na straneh svoje zakrite prostore. Tudi vodstvo sirotišnice sv. Jožefa misli kmalu zdatno razširiti svojo cerkvico. Le cerkev sv. Vincencija na Kjadinu spi, če tudi je že presbiterij sezidan. Kako to ?
Na mestnem pokopališči sv. Ane v Trstu popravljajo sedaj duhovsko stanovanje. Je bila že res skoraj skrajna potreba.
„ICar ne želiš, da drugi tebi storijo tega tudi ti drugim ne stori.“ Držeč se tega katoliškega nauka »Slovenec* glavno glasilo slovenske kat. stranke, zi-govarja ne le z besedo, ampak tudi z dejanjem pravice nemške manjšine v Ljubljani. Slovenski manjšini pa v Kočevji Nemci nobene narodne pravice ne voščijo. Glede tega piše „Slovenec:“ ,,Z isto neizprosno odločnostjo, s katero vkljub napadom večine slovenskih listov zagovarjamo v našem listu pravice nemške manjšine v Ljubljani, zahtevamo pravic slo’ venske manjšine v Kočevju. — To pot nam kaže pra-viooljubje in od tega nikjer in nikomur na ljubo mi ne odstopimo uiti za las.“
To je katoliško, . to je pravično ! Edina ta pot more rešiti pogina Slovence, ki se skorej povsod razkosani v manjšini nahajajo. Upamo, da bodo tudi katoliški laški listi v Trstu iu Gorici in nemški na Koroškem zagovarjali pravice slovenske manjšine, posebne glede šole ; kajti tudi ta ima svojo koreniko v kat. moralki. Upamo, da bodo zagovarjali tudi oni ,vkljub napadom večine liberalnih italijanskih listov.11 Če liberalni listi katoliške napadajo to je njih čast in znamenje, da so ua pravi, res katoliški poti. Bog daj!
Nekatere podružnice sv. Cirila in Metoda pri Trstu malo predolgo spijo. — Na same darove se družba vendar ne more zanašati. Kar . ji zagotavlja obstoj, so točni letni doneski. Nadjamo se, da bode prihodnja žima popravila, kar se je zamudilo. Za družbo s^r"Cirila in Metoda je pri prijateljskem sestanku dne
18.	oktobra nabral „s]ovenski“ Furlan 6 kron 12 beličev.
V Boršta v Istriji so imeli preteklo nedeljo 28. okt. kaj redko slovesnost. Tamošnji znani mnogozaslu-ženi duhovnik preč. g. Alojzij Paoli je obhajal petindvajsetletnico, odkar blagonosuo deluje v prijaznem Bregu. Na predvečer je bil cel Boršt lepo razsvetljen. Drugi dan pa je v zahvalo daroval slovesno mašo preč. msgr. kau. Jurij J m, umirovljeni dekau v Doliui. Bog mil daj dočakati še zlato mašo.
„Pensiero SIavo“ v Trstu meni izhajati leta 1895 vsaki dan. Da bi pač prišel v bolje roke.
V Piranu je izvoljen za deželnega poslanca narodni prenapetež Nikolaj Venier. Kedaj bodo pa katoličani stopili na dan s programom resnice in pravice ? Bog daj kmalu.
Corriere v dopisnik iz Tržiča pozivlje italijanske poslane^ naj 96 oglasijo proti slovenskim napisom v
Str. 182	  „P	R	I	M	O	R	S	K	I	L	I	S	T“
želnem zboru. No če se bo govorilo z ene straui, se bo tudi z druge.
Telofon nastavljajo iz Gorice v Solkan in po mestu. Naročnikov je baje vže toliko, da bo stvar gotovo vspevala. Bil je vže čas, da se j e nekaj novega vpeljalo.
Presvitli cesar je potrdil novo deželno postavo o ribarenju, katero je deželni zbor sklenil vlani maja meseca.
Državna podpora avstrijskemu Lloydu v Trstu za 1. 1895 znaša lepo svotico 3.418.015 gld. t. j. sko-rej tri in pol miljonov gld. Lep denar za Trst, ki pa ni še pokazal hvaležnosti Avstriji za toliko podporo.
Zopet en slovenski trgovec propadel Ako
smo prav poučeni je g. I). T.................... imel	s svojo
prodajalnico in pekarstvom tako malo srače, da ne. more več naprej. Žalostna vsoda naših trgovcev!
Cerkno. Poroča se nam: g. Andrej Tre.bše, ki je bil prej v Otaleši za učitelja, preselil se je v splošno veselje in zadovoljnost vseh v Cerkno, Iger mu pomaga pri trudapolnem poslu g. pod učitelj Kokole. Bog vama podeli svoj blagoslov gg. učitelja! Bodita preverjana, ako bosta z očetovsko ljubeznijo izgoje-vala izročeno vama mladež, postavila si bosta najlepši spomenik v srcih nežnih otročičev, pa tudi v srcih njegovih roditeljev! Tudi glede veronauka bo lahko sedaj poduk v najlepšem redu, ker so nam premilo-stljivi knezo-nadškof blagovolili poslati še enega kaplana, g. Bogomila Nemec-a. Tisočera jim zahvala. —
V	Jatjerščah bodo blagoslovili v nedeljo nov kainenit altar. — V Lazeah dobijo, lcaker se govori nov vodovod. — In pri nas ? Na Laznicah se je nekemu vozniku na nevarnem ovinku splašil jeden konj. Voz je s konjema zdrčil globoko pod pot. Voznik je prišel pod konje, a pripetilo se mu ni nič hudega. Jeden konj se je zelo poškodoval. — Letina, Bogu bodi hvala, je še nekaj. Bati se je bilo še hujšega. Res je vzela ta na nekaterih mestih prve pridelke, a vsmilil se nas je Bog in nam dal še precej jesenskih Vreme je močno deževno. Preteklo soboto je kar na suhem vsula se debela toča.
Na Reki, zelo stari poddružnici Cerkljanske fare, dobili so prav lep kamenit altar. Vse ga je veselo, vzlasti Rečani, ki so po svojih skromnih močeh zares žrtvovali zadnji vinar. Pa. saj blagoslov pride od zgoraj. Blagoslovil ga je preč. g dekan cerkljanski, ki je imel tudi slovesno sv. opravilo. Radi so prihiteli vrli naši pevci k slavnosti in jo zares povzdignili da bo ostala še dolgo v srcih hvaležnih Rečanov. — Dobila je pa tudi Reka svojega učitelja g. Jelinčič-a, ki bo podučeval en teden na Reki, drugi teden pa v Policah. Pričela se je torej že šola in sicer na Reki
15.	okt., v Policah pa 18. okt. Na obeh krajih bila je torej za srečen začetek sv. maša. Novo došlemu g. učitelju želimo obilo vspeha. Tudi Otalešani so dobili novega učitelja g. And. Satler-ja.
Bolezen klati se po celi fari več ali manj še vedno. Po Labinjah in Poljanah vzlasti razsajala je huda griža To Planini in Vrhu pa vročnica. Tudi v Otaleži pase se še vedno viočinska bolezen. Posebno hudo pa pobira davica po Oreheku in Zakojci otroke, tako, da po nekaterih hišah vmrjejo kar po trije.
Italijansko društvo „Ginnastica44 je slavilo svojo petindvajsetletnico v nedeljo 28. oktobra 1894. Slovesui govor je imel predsednik DOrfles jud. Ali smo
V	Palestini ali smo na Goriškem?
Novačenje v Trstu za 1. 1895. Vsi mladeniči domači in tuji, ki so rojeni v letih 1874, 1873, 1872, zglasiti se morajo v mesecu novembru pri magistratu, drugače bodo strogo kaznovani.
Poštna in brzojavna palača otvorila se je slovesno 28. t. m. v novi poštni ulici. Tedaj seli se c. kr. poštno ravnateljstvo z vsemi podrejeni uradi v novo poštno poslopje.
Edinost, je nedavno pisala da je vera podlaga vsemu, kar je tudi res. Pa v zadnji številki se je vže skesala in obeta dokazati da »katoliška podlaga je sicer važen del programa naroda slovenskega, da pa sama zase nikakor ne obsega in ne more obsegati vsega političnega programa11. --- Obsega, obsega, treba le katolištvo poznati in se po njem ravnati!
Shod zaupnih slovenskih liberalcev je določen na 27. dan novembra. Sklicevatelji so tudi Svetec dr. Ivan Tavčar, pisatelj glasovitih „4000.“
Volitev na Notranjskem. V Postojni voljen je bil za deželnega poslanca g. Arko, kandidat liberalne stranke. Debil je 69 glasov, kandidat mmjšine Modic pa 38 glasov. — Do nedavna so bili liberalci na Notranjskem popolni gospodarji — a njihova oblast je začela tudi tukaj močno pešati.
V	Kamniku na Gorenjskem se je vstanovilo novo slovensko katoliško društvo. Na shodu so govorili gg. dr. Šušteršič, dr. Žitnik in kapelan Kalan. Svita se !
Katoliško društvo za delavke s sedežem v Ljubljani in z delovanjem na Kranjskem ja najnovejši sad pervega slovenskega katoliškega shoda. Pravila tega društva je deželna vlada poterdila dne {19. sept. tega leta. Namen ima skrbeti, da bodo delavke krščansko živele pa tudi, da bodo podpirane v bolezni iu v starosti. Tako poroča vrle »Domoljub.“ Oglasilo se je vže blizo dve sto udov. — Ali ni program prvega slov. kat. shoda, ki take sadove rodi — res naroden ?
Nov List — ako smo „Slovenca“ prav razumeli, osnova se v kratkem za slovenske kat. delavce poseben list! Nov sad prvega slov. shoda I Bog daj! Čast nevtrudnim ljubljanskim našim možem !
Goriško starešinstvo je na predlog dr. Verze-gnassi-ja poslalo na ministerstvo spomenico proti slovanskim napisom. Zdaj pa naj vse slovensko občine govorijo z a n a p i s e. Čemu tolik nemir ? !
Akademični podobar (kipar), Alojzij Progar v Celovcu (Fleischmarkt 5) izučil se je na Dunaji na c.
| kr. akademiji Bil je učenec profesorja llellmerja. Po dokončanem učenji bil je nekaj časa v Celovcu. Da bi se še bolj spopolnil, šel je nedavno v Italijo. Dobil je«vže več zares vmetniških naročil. Tako je n. pr. grofinja Egger naročila pri njem za rodbinski masa-leum vstajenje Gospodovo v reliefu s petimi podobami. Dobil je tudi nalogo popraviti gotični altar na Mag-dalenski gori na Koroškem itd. BI. g. Alojzij Progar prevzema dela bodisi iz lesa ali kamna.
„Riniskega Katolika44 četrti zvezek je izšel.
V	prvem spisu, dokazuje preč. g. monsignor dr. Mahnič, da je katoličanu in brezvercu nemogoče skupno podučeyati in vzgajati ljudstvo. Kajti prvi bi rad ljudstvo k Bogu peljal, a drugi bi je rad od Boga odtrgal. Toraj ne kaže jima drugega kakor se ločiti in vsak na svojo roko poskusiti svojo srečo. — Drugi spis nam kaže, kako oblast iu svobodo ima ljudstvo. — Tretji spis, nas podučuje, da se ne sme nasproti nobenemu uiti za eu las popusti od ven)
katoliške, da se katoličani, če hočejo zmagati, morajo drug drugega držati kakor klešč. — Tretji spis govori o svobodi in oblasti ljudstva. — Četrti spis govori o starosti človeškega roda. — Peti nam riše, kako je velik del češke mladine zašel na pogubna pota, ker so jim v šoli vzeli vero. Svari Slovence, da naj pazijo, da tudi njih mladina, posebno študenti, ne zaj-dejo na tista pota. — Drugi spisi so : „Slovenskim bogoslovcem1* „Časopis," „Pogled v Hrvatsko" itd. Iz tega naj primorsko ljudstvo spozna, da „Rimski Katolik1* ima res srce za ljudstvo, za Slovence in Slovane, a nad vsem za — vsemogočnega Boga, brez katerega tudi mi Slovani nič nesmo. Dosti se je zadnja leta na Primorskem vpričo ljudstva pisalo in govorilo proti ..Rimskemu Katoliku1* — a ljudstvo primorsko vedi, da vse ono pisarenje in besedičenje je bilo le — laž.
V	f ur lani ji so začeli zelo skrbeti, kako bi se cerkveno petje spopolnilo. Kako se mislijo organizo-vati ne vemo še. Pa prepričani smo, da bo reč vspe-vala, ker posebno mej mlajšo furlansko duhovščino ni le veščih pevcev, ampak ob jednem zelo vnetih za čast božjo !
Nft Dunaji so se nedavna sramovali, da so kristjani. Tega so bili krivi bogati judje in liberalci. Tudi je bilo samo ljudstvo krivo, ker je večinoma le liberalne poslance volilo. Dan danes je Dunaj bolj krščanski. V to je pomagal zelo dosti tudi advokat <lr. Lueger. Ta je bil enkrat sam liberalec. A spoznal je, da le Kristus in njegova vera more ljudstvo rešiti iz rok oderuhov. In od tedaj neutrudno budi ljudstvo naj se Kristusa oklene. Nedavno so njegovi prijatelj slavili njegovo delovanje. V pričo velikanske množice je dr. Lueger o tej priliki to le govoril: „Tvo se nazaj oziram na svoje politično življenje prihaja mi v spomin posebno eden odločilen tre-notek. Na eni strani me je čakalo bogatstvo in časti dober kup, ako bi le ljudstvu hotel nezvest ostati, a na drugi strani trpljenje in prave časti. Izbral sem si zadnjo pot. Ostal sem ljudstva zvest, nisem bogat na denarju in premoženji, zato pa sem na ljubezni bogatejši bolj kakor so oni, ki so vdarili po prvi poti. Nisem postal minister, niti župan, niti dvorni svetnik, zato pa sem nekaj, s čemur se ponašam, postal sem tribun, voditelj avstrijskega ljudstva. Kot tak sem mogočniši kakor marsikateri minister, mogočniši kakor več 'dvornih svetovalcev. Jaz poklekam pred Bogom a ne, pokleknem pred vrečo denarja, ki je dandanes najmogočniU. Jaz zaničujem njega in njegovo oblast-Slovenci, bojmo se Boga, spolnujmo njegove zapovedi, in oderuhi naši in tlačitelji bodo od nas počepali!
Najnovejše vesti o dogodkih v Istri. Vlada je naznanila slovenskim poslancem, da svojega vkaza ne prekliče. Predsednik državnega zbora levičar Clilu-mecki se poteguje pa za Italjane nasproti pravičnim zahtevam Slovanov. Istrska poslanca ki sta v Coroni-jevem klubu, tirjata, da klub stopi v opozicijo, sicer, da izstopita. — Isterske zadeve so postale silno važne. Govori se, da je policija do 40 iredentarjev polovila po istrskih mestih. Mi pričakujemo, da bo tudi z vpornimi Italijani tako odločno postopala kakor — s Čehi. Pred postvavo so vsi narodi enaki.
Podržavljenje južne železnice Vlada želi vkupiti južno železnico, ki je zdaj svojina neke francoske družbe. Knez Egon Hohenlohe je bil v Parizu s tem pamenom. Bojimo se. da bomo drago plačali,
Vino vipavsko in briško je letos izvanredno dobro. Cena mu je 14—17 fl hektol. Letos morajo kupci pohiteti, ako hočejo dobiti dobro kapljico, ker slišimo, da se vino hitro oddaja.
Od istrskega vinogradarja (Plavije) smo dobili dopis, kjer britko toži, da se je italijanskemu vinu pot odprla v Avstrijo. Italijansko vino se kupuje, domače, avstrijsko pa stoji. Podpirajmo se drug drugega. Kupujmo domače vino ! — Državni poslanci naj bi skrbeli, da bi država po vinski pogodbi z Italijo oškojene naše vinogradaje kako odškodovala.
Trtno uš so našli tudi v bližnji okolici Gorice.
Obsekavanje dreves je v obče neizmerno škodljivo, zlasti pa mladim gozdom. Velikokrat ljudje oklestijo drevesa do golega ter ne pomislijo, da si s tem jako škodujejo. Vedeti je namreč treba, da dobivajo drevesa svoj živež po koreninah iz zemlje, po listih ali izljče-vjn pa iz zraka. Iz"zemlje dobivajo one snovi, ki se pri gorenju spreminjajo v pepel; iz zraka pa dobivajo vse ono, kar pri gorenju zopet uide v zrak, namreč ogljenec. Ako torej drevesu odsekamo veje. odsekamo mu neštevilno ust, skozi katera je dobivalo živež iz zraka. Tako drevo ne more povoljno rasti, se ne^more debeliti in škoda je radi tega očitna. Ako se^veje od-sekujejo tikoma pri deblu, posuše se one grče in se ločijo od živega doblovega lesa; kadar se taki hlodi žagajo, izpadejo oni zamaški in deske so vse luknjičaste, torej zopet škoda. Zlasti pa obsekavanje močno škoduje iglovcem, ker pri vseh takih ranah začne teči iz debla smola, ki je drevesna hrana, in ako je rana velika, da se zarasti ne more, začne se od tiste strani deblo sušiti. Obsekanih dreves se pa tudi veliko raje črv loti in jih konča. Ako že moramo drevo oklestiti, pustimo vselej najmanj za čevelj dolge štore s živimi vejicami, da tam kmalu poženejo nove veje.
Kdaj treba vino pretočiti? Kadar je mošt po-vrel, ostanejo na dnu posode droži. Torej treba vino odtočiti in odstraniti droži, t. j. goščo. Drugič naj se vino pretoči, kadar se začne spomladi vinska trta solziti, tretjič naj se pretoči, kadar trta cvete in četrtič, kadar se grozdje bere. Goščo je treba vselej odstraniti.
Poduk in zabava.
Sedem zlatili pravil pri vzgoji. Priprost kmet, vprašan, kakim načinom da je zamogel tako dobro odgojiti svoje otroke, od katerih so štirje sinovi študirali, odgovoril je prostodušno : Pred vsem sem svoje prvo dete skrbno odvzgojil; vzgled najstarejšega vplival je blagodejno na mlajše, tako da se ni bilo veliko mučiti. Poleg tega 1. mojim otrokom ničesar nisem zapovedal, česar sam ne bi bil storil, kar bi sam ne bil prevdaril ter za koristno in potrebno spoznal. 2. Skrbim za pokorščino. Nihče naj ne misli, da bode potem od otrok zahteval pokorščino, ko pridejo k pameti, pokorščina mora postati otrokom navada. 3. Skazujem svojim otrokom ljubezen, vendar tako, da se me vedno boje in spoštujejo Nadalje držim se pravil: „Ne trpi vgovorov; v prisotnosti otrok morajo starši biti vedno ene misli. Kaznovani otrok se nikdar ne sme za očeta ali mater skrivati, da bi našlo obrambo pred kaznijo ; 6. odgoji otroka za delo in skrbi za zdravje njegovo; 7. pred vsem pri poročil j sebe, otroke in vso hišo v vsakdanji molitvi božjemu varstvu.
Potem pa le hitro pobotnico! Kmet je kupil od gospoda njivo in mu jo koj izplača. „Vam naredim
Str. 184
.PRIMORSKI LIST«
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni ako se
SjjSfp1 naroča po pošti
EP	lekar	zraven rotovža
iBaH v ani
priporoča: ggr ZA ŽELODEC : "M t%ls§|| k fllBB	Marijacelslce	kapljice	za
kIisII^mS"W*HrffT»l	želodec. — Steklenica ‘20
kr., 0 stcklcnio 1 gld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodce pri zabasanih sknženeni želodci. — Škntuija 21 kr., jeden zavojček s C škatuljami volja 1 gld. 5 kr.
Planinski Ztllščini ali prsni sirup za odraščo-no in otroko ; raztvurja sliz in lajša bolečino, n, pr, pri kašlju. — S.ekleniea 56 kr., 6 steki nio 2 gld. 50 kr.
8g®gr Za trganje :
Protinski cvet (Oiclitgoist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah, — Steklenica 50 kr., 6 steklonic 2 gld. 25 kr.
V^u ta našteta in vsa druga zdravilna srod-stva so obivajo v lekarni
v Ljubljani zraven rotovža
in so vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
EDVARD PADL1N
v Nunski ulici št. 1 O.
V zalogi ima razne nagrobne vence, biserne in porcelanaste, rože za cerkve, palme, cvetke za nove maše in poroke, voščene sveče, mrtyaške obleke, ra-kve, trakove, zlate črke j. t. d. po najnižili cenah.
Iv&a 8«wft&sfc!
čevljar v Grleclališlti ulici št. 155
priporoča se in zagotovlja jako solidno postrežbo. Cene so jako nizke primeroma po blagu, a nikakor naj se ne primerja s tovorniškim blagom, ki je za malenkost ceneje, a več kot polovico slabeje.
\nto n Fon
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusni-mi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Novič Franc
krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
lutnji Fnppjj trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno iililUll JVUIuil lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvijer za zrcala in podobe.
pobotnico, da sem denar res prijel," pravi gospod. — Kmet odgovori: „Ni treba, saj verujete, da je Bog.*
—	Gospod ga zavrne: „Ne, jaz ne verujem, da je Bog.“ — „Če je tako, pravi kmet potem, pa le hitro napravite pobotnico 1“
Tudi tolažba. Učitelj: „Kaj je bilo, pri vsej nesreči starišem tako groznim načinom v Betlehemu pomorjenih otrok v tolažbo ?“ Mali Jakec: Prihranili so šolnino.
Novodobni dečko. Oče sinu, ki se je prepiral se svojo odgojiteljico; .Hočeš, da pridem s palico Sinček : „ni treba, oče, — vže opravim tudi brez palice ž njo.“
Pomagajte si sam! Berač (vstopivši v mesnico) : .Bi mogli meni revežu, kaj pomagati ?“ Mesar (Smerno) : „A kaj, pomagajte si sam !“ — Berač : „Ce dovolite, pa si bom !* vzame dve klabasi in zgine.
Kaj je hitrost? Učitelj vpraša: „No, Lojzika, bi mi znala povedati, kaj je hitrost ?“ — Lojzika : ,,0, da, če se pekoč krožnik proč dene P
Kedaj je norec najpametniši ?
•('910 ui ovj)
Kdo si želi imeti edno oko ?
•(oadajs)
Kdo tiči do ušes v dolgovih ?
•(isou >jnqoi>[ irB.jBjdou .lopvj)
Listnica vredništva: Veleč. g. J. R. v Č. in č. g, Gr. v K. Nam jako vstrežete! Kako?! Kratko pa jadrnato, dokler ne bo več prostora. Dopisnica zadostuje ! Pozdrav vsem prijateljem! ? v K. Dopisov brez podpisa ne sprejemamo.
Železni čni urnik.
Nabrežina-Gorica.
odhod 9‘10 dop. 8-37 zv.
Gorica
Nabrežina
Gorica
‘j (Nabrežina § \Gorica
Gorica
Nabrežina
7-1 r. zj.
7-05 zv. —	„
10‘00 dop. — Gorica 4‘55 pop. —	„
9*21 dop. — Nabrežina 5-15 pop. —	„
9‘58 ZV. — Gorica 4‘53 zj. — Nabrežina
prihod 10
»	9
8 8 11 6 10 6 11 6
1-03 dop. ■35 zv. •16 zj. 07 zv. ■18 dop. 03 zv. 38 dop. 41 zv. '40 zv. ■32 zj.
O. LIKAR
v Gorici, v Semeniški ulici št. 10 prodaja
raznovrstne pisarske in šolske potrebščine, mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za duhovnije in županije; priskrbuje posetnice (vizitke) in zvršuje vsakovrstna naročila solidno in točno.
Priporoča se najuljudnejše!
JKrasno božično darilo,
katero priporoča fotograf Anton Jerkič na Travniku št.. 11, so fotografije do naravne velikosti, katere izdeluje po zmirno nizkih cenah. Neprekosljivo izvršitev jamči.
Odgovorni urednik iu izdatelj J Marušič.
Tiska llilarljuuska tiskarna,