893
RAZHUD MISLI
Andrej Lutman
RAZHUD MISLI
Ivo Svetina SVITANICE Opremil Jurij Kocbek Izdala Cankarjeva založba, Ljubljana, 1998, 132 strani
Na kratko bi lahko označil novo knjigo Iva Svetine Svitanice za knjigo izrekov, knjigo napotkov in knjigo izročila. Namenjena naj bi bila sinu: krvnemu ali duhovnemu. V obliki pesmi v prozi mu predaja, za kar meni, da je predaje vredno (nav.): Najvišje se vzpne tista pot, na kateri si ne zastavljaš vprašanj: kam? čemu? Samo ljubezen brezimna gre s teboj in je visoko poldne in veš, da boš trajal le hip. Ker nadglavišČe je, kamor se vzpenjaš. Ne cilj ne nagrada.
Kaj je torej tisto, kar se zdi pesniku tako vredno, da ima v obliki modrih izrekov ponuditi v prebiranje in razbiranje? So to misli, ki tvorijo filozofski sistem? So to resnice, ki tkejo domete religije? So to aksiomi svetovnega nazora? Svitanice so vzoren in izzivalen pesnikov izdelek, ki za svoj instrument do potankosti
uporabi logiko neevropskega porekla in jo upesni na evropski način. Kaj zdaj to pomeni?
Evropska zavest je obremenjena s končnostjo in minljivostjo kot edini možni tirnici neke usode. Omejenost je paradigma, ki straši v teh krajih. Omejenost časa, končnost prostora. Svet pa, ki ga raziskuje in v pesmih nudi Ivo Svetina, pa je v nasprotju z omenjenim koncipiran za vedno, se pravi, da je skrajno spremenljiv in je prilagodljiv za preživetje pač. Zato je tudi starejši in s tem razpolaga z večjo količino modrosti. Na ta način Ivo poživlja in žlahtni modrost zahoda kot pesnik, ki mu pač po svoji definiciji ni mar za vse skupaj, pač on zgolj ustvarja in za svoje početje, ki je poslanstvo, vzame vse, kar mu pride na jezik.
Tukajšnji čas in prostor sta prikovana na vsakdanjost in na ponav-ljivost istega ali vsaj podobnega na enak način. Tudi drugje ni dosti bolje. Gre se pa za način, kako to doživeti, preživeti, se morda izživeti. Izrekanje o takšnih načinih pa že so-
Andrej Lutman                                                                                                894
di v druge nivoje jezika. K pesni-          Mislim, da to za pesem ni nič kom.                                                slabega, celo nasprotno, saj tako pri-Ivo Svetina kljub vsemu ostaja    dobe zgolj tovrstne forme, ki jih si-Evropejec. To pomeni, da je zadržal    cer poezija ni toliko vajena. Svetina podajanje svojih pretehtanih misli v   je pač tak mojster jezika, da enostav-domeni evropskega pojmovnega po-    no nima šans, da bi zdrsnil. Edini lja. Mitologija je implicitno po-    očitek je morda le, da je kar prepa-trošniška, saj zbirka tako lahko pred-    meten. Tako Svitanice v vsakem pristavlja trg različnih idej, kako živeti    meru sijejo s svitom, ki nudi vso po-življenje. Vsi ti napotki se kaj lahko    trebno svetlobo, da se k njim zateka-spremene v reklame. Pesem kot   mo pogosteje, kot je sicer za poezijo oglas.                                               navada.