St. 25. V (jorici, v torek due 27. marca 1906. Ijetnik VIII. '¦____________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ( Izhaja vs.-.k torek insobotoob 11. mi predpoldne za mesto ter oL 3 uri pop. za doželo. Ako pado na ta dnc-va praznik izuJo dan prej ob G. zvečer Staue popoštiprejeman ali «v Gorici na dom posiljan celoletno« K, pollelno 4 Kin «etrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Solakih ulicah, Jellersitz y Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaliSCu po 8 vin. GORICA (Zjatranje izdaiije.) Urediiistvo in upravništvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 1-4 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako Be večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. IzdajateJj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušie). Slab računar. VelepO868tniki italijanaki in goriäko mesto bodo morali skrbeti, da si izberejo > pri prihodnjih volitvah v državni zbor boljäega zastopnika nego je dr. Verze- j gnassi, ki, zvest svojemu odvetniSkemu poklicn, zagovarja zgobljeno atvar pa še to 8 tako nenkretnostjo, da jo še globo- ! kejše pokopuje nego je pokopana. V ! mislih imamo volilno preosnovo za dr- I žavni zbor in zahtevo dr. Verzegnassija, da naj bi se pri tej priliki za 16.112 po- italijančencev v Gorici in 2.200 pofar- i lančencev v Ločniku stvaril poseben vo- ] lilni okraj z enim poBlancem, in za 62.215 | Italijanov in Furlanov v gradiSkem. gla- varstvu dva voliln* okraja, vaak za enega poslanca, tako da 81.136 ItalijanoT in Fnrlanov bi volilo tri poslance, kakor bi volili tri poslance tudi Slovenci, katerih je v deželi 140.582, torej 59.446 več nego Italijanov. Po predlogn dr. V. bi prišel en poelanec na 27.045 Italijanov in prav tako en poslanec na 46.860 Slovencev. V dosego svojega namena spravil se je dr. V. na vladine uradne ätevilke, katere zanika in popravlja b tako povr- fcnostjo, da človek mora dvomiti, ali mož razume, kar govori. Da bi dokazal kri- vico, katero baje dela vladni predlog o volilni preosnovi goriäkim Italijanom, pravi dr. Verzegnassi, da skupno ätevilo prebivalstva na Goriškem, katero navaja Tlada v zneska 232.897, dandanes ni veö resnično. Kedaj pa je vluda trdila, da prebivalstvo na Goriškem znaša dandanes 232 897 glav? Ali je dr. Verzegnasaija, ki se ba?i z vladno predlogo o volilni preosnovi, neznano, da vai podatki o Ste- j ˇilu prebivalstva, na katerih aloni ta preoanova, ao povzeti iz zadnjega Ijnd- skega štetja z dne 31. decembra 1900, kakor aloži vedno zadnji ljudaki popi8 v j podlago volitvam v državni ali deželni ; zbor ? ; ! Dr. Verzegnaasi trdi, da prebivalatvo n* Goriškem raate nekaj deaetletij in da šteje zdaj nad 240.000 doš. Vemo, da n»raš_aj Ijadstva je atalen in ne aega le öekaj deaetletij nazaj; ali dr. V. ni na- vedel niti enega razloga, s katerim bi dokaza), da prebivalstvo na Goriškem šteje zdaj nad 240.000 glav. To je tako nentemeljena trditev, kakor če bi stara ženica ob potnku, ko ?e ji škaf polni, trdila o dr. V., katerega ne pozna, da nima vseh zob. Kot mrogoletni mestni starašina čntil Be je dr. V. poklicanega, potegniti ae za čaBt goriškega meata ter zanika, da bi ireäto imelo le 23 800 prebivalcev, kakor vlada navaja, marveč da jih ima 25.432. Slednje številke bi dr. V. ne po~ znal, ako bi je ne imel iz nradov vladinih podatkov. A isti nradni podatki navajajo, da vseh dne 31. decembra 1900 v Gorici navzočih Ijndij je bilo 25.432, v goriäko občino priatojnih pa samo 23.765 (okroglo 23.800). V zadevi volilne preosnove jemlje vlada v poštev le pristojne, do- mace, ne pa aploh navzoče ljudi. Dr. Verzegnaasi daje mestu gori- äkemu 25.432 in gradiäkemu okraju 73.664, sknpaj 99.086 prebivalcev, ter pravi, da z raalimi izjemami 80 vsi ti italijanske narodnosti. Tem Btavi naaproti 133 811 Slovencev, ki bivajo po drugih glavarstvih v deželi, ter doatavlja, da razlika med številom Slovencev in Itali- janov ae ne more imenovati velika. Dr. Verzegnassi je pozabil navesti, da v mestn goriškem je bilo 31. dec 1900 1.667 in v glavarstvu gradiSkera 4.998, akapaj 6665 ljadij, ki niso bili tarn pn- stojni, domaöi, katere treba odbiti od zneaka 99.086, tako da jih ostane aamo še 92.421. Dalje je pozabil navesti, da med goriškim pristojnim prebivalatvom je bilo 2.760 Nemcev, 4.754 Slovencev, 139 Srbohrvatov in drugih 16.112 Itali- janov, in to po štetvi meatnega župan- atva, ter da v gradiäkem glavaratvu je bilo med priatojnimi prebivalci 360 Nem- cev, 6.068 Slovencev, 13 drugih in le 62.215 Italijanov in Farlanov, da je torej Itilijanov v Gorici in Furlaniji le 78.327, I oziroma, öe se doäteje äe 2.809 Fur- lanov v Ločniku in Italijanov, raztreaenih po vaeh slovenskih občinah goriških, vaega aknpaj 81.136, nikakor pa ne 99.086. Go- spod doktor ae je uštel torej samo za 17.950 ali za 22%- To ni malenkost I Na tak način zagovarjajo Italijani 8voje „pravice" ter dokazujejo „krivice", ki se jim godijo pod avstrijsko vlado, ki že ne ve več, od katere strnni bi jih božkala in čehljala. Tako hvalo žanje avstrijska vlada za to, da italijanske Ben- jaminčke vedno na rokah noai ter jim vse dovoli, kar zahtevajo, četndi bi že- leli tičjega mleka. Uradni razkazi, pri katerih so, v kolikor zadevajo Italijane, ti sami sode- lovali in odločevali, kažejo, da je bilo dne 31. dec. 1900 v goriški deželi pri- stojnih Italijanov 81.136, a pristojnih Slo- vencev 140.682. Ako 8ta torej namenjena Italijanom dva državnozboraka mandata, Slovencem pa trije, pride en mandat na 40.568 Italijanov ter na 46.860 Slovencev. Koma 8e torej godi krivica, Italijanom ali Slovencem ? Italijanski kričači bodo celo vpili, da Bog poäilja Slovencem bolj moker dež nego Italijanom. Čndaki! Politiöni pregled. Yililna reforma. i V poalanskih krogih ae je v petek zanesljivo govorilo, da je vlada priprav- ljena, ustanoviti 23 novih mandatov, in sicer jih dobijo po 10 Nemci in Poljaki, dva ceäki agrarci in 1 Italijani. „Narodni Listy" poroöajo, da so ne- reanična vsa poročila, čea, da hoče vlada zavleči razpravo o volilni preosnovi do jeaeni. Gantsch vpliva na to, da 8e izjavi drž. zbor o vol. preoanovi pred velikimi poletnimi parlamentarnimi počitnicarni. Odaek za volilno preosnovo bo zboroval vaak dan in ob zborničnih razpravah tndi ponoči. Tlskovni zakon. Kakor poročajo z Danaja, pride tiakovni zakon kmala v zbornico. Pod- odaek namreö je že dokončal avoje delo, in tudi poročevalec Sylvester bo skoro dovrSil 8voje poročilo. Poslanske dljete. Po8lanake dijete, t. j. dnevne place po8lancev, hoče vlada pavšalirati, t. j. predložiti hoče načrt, naj bi ae namesto kakor aedaj 20 K na dan, izplačalo po- 8luncem pavšalno vsoto 4800 K in _a stanarino 1200 K, torej skupaj 6000 K. S tem bi se omogočilo hitrejše izpolnje- vanje zborničnih nalog in bi se tako pri- dobilo za deželne zbore več časa. Pokojninsko zavarovanje zasebnih uradniko/. Vitez Gomperz je izročil goaposki zbornici peticijo brnake trgovske in obrtne zbornice, ki nasvetuje, naj ao po- kojninsko zavarovanje zaBebnih uradni- kov izvede obenem a aploSnim delavskim zavarovanjem, h kateremu zavarovanja pa mora primerno priapevati tadi država. Čitalnioa in klub „Slovanakl jug". Iz Belegagrada srao prejeli: Slavno uredniätvo ! Cast nam je obvestiti Vas, da ao prijatelji jugoslovanske ideje v Belem- gradu osnovali meščanski klub in či- talnico „Slovanski Jug", da bi na ta način organizirali svoje delovanje v smeri vjedinjenja Jugoslovanov in da bi postavili ognjisöe, na katerem bi se ne- govala ta spasonosna ideja, ki si prido- biva vsakega dne novih pristaäev. Klub si je izvolil odbor, v katerem ao gg.: dr. Jovan Cvijic, vseučiliSČni profeaor; Kosta Glavinič,župan beligrajski; Milutin Stepanovic, ölen vrhovne drž. kontrole; Ljuba Davidoviü, narodni po- slanec; Marko Trifunovic, aekcijaki na- čelnik poljedelskega ministerstva; dr. Miloje Vaaič, ravnatelj narod. muzeja; Pera Jankovič, gimnaz. profeaor; dr. Milan Milojevič, uraduik ministeratva zu- nanjih atvari; Miodrag Riatič, Buplent ; Ljnbomir Jovanovič, urednik „Slovansk. Jagau ; Kosta Jovanovič, arhitekt in Mirko Mičič, 8tud. juriB. Čitalnica se je odprla v nedeljo25. t. m., o čemer imamo cast obvestiti Vaa kakor prijatelje in povspeäevatelje ideje, radi katere smo ae mi organizovali. Bratakim pozdravom ! Biilow — odstopl? Pariäki Hat „Libert^" poroča iz Berolina, da je izvedel iz dobrega vira, da je stališče državnega kancelarja kneza Biilowa zelo omajano in da isti najbrž odatopi. Nemčija je ob otvoritvi maro- čanske konference v Algecirasu računala, da bo imela na avoji strani večino vlasti. Zgodilo se je pa ravno naaprotno. Cesar Viljem je baje že izrazil svojo nevoljo nad izidom politike kneza Biilowa. Zatorej je pričakovati, da knez Billow v kratkem odatopi. LISTEK. Dolina in hrib. P°vo8t. Spiaal Janko B r a t i n a. (Konec.) Ravnatelj Deitz ni bil posebno pri- jazen tern možakom, ki so hoteli celo odRorje prikrojiti po avojem kopitu. Bil ** že dolgo vrato let tam, atar že in iz- ^Sen in je poznal ljudi in odnošaje. — el° ae mu je 8koro nepravično, da bi 8(fdaj pospeäeval to gonjo proti Iju- G6nri' ki so ga vai Bpoätovali, vai ljubili. rami in ßrann sta čntila, da jima rav- nateli • J ni prijazen, a ata poskuaila Se rj*t. Nariaala sta mu položaj strank ^ ančno, raztolmačila mu pomen tega onega kandidata ter potem še enkrat toye lral* na njegovo čaat kot ravnatelja ne- On pa 8e ni dal pregovoriti. Yed ~~~ Gospo"da! Star sem že, dejal je. in f00.Sem volil P° sv°Jem prepričanju udi sedaj bom, če bo treba. Vri ., *~~ Treba je, in sicer velika, odgo- Onla »la oba. j . . ~~" Morda pa ne bo tako hudo, do- ai Je on emehljaje. uba sta videla sedaj, da ni doati p nJa več, a vendar 8ta mislila, da vaaj ne b« Sol volit. Drugi dan je bil sum po trgu. Volilci 80 prihajali v gručah, in maraikdo, ki ni vedel, kam bi ae obrnil, je bil v nevarnosti, da ga morda ne zvabijo v naaprotni tabor. Gospod Petrič je bil vea na nogtih. H. mu je dajal na- svete in on je potem agitiral med vo- lilci. Šlo je dobro. Dva avoja kandidata je 8icer apravila uradniško-aristokratska stranka na varno, kakor je to že bilo navadno, a s tretjim ni šlo. Volilci so prihajali in odhajali, in vsak kandidatje dobil po enako glaaov, kakor je bilo to že pričakovati. Tudi H. je to vedel in äel zjutraj k ravnatelju Deitzu, kateri je bil kmalu voljan iti glasovat za gospoda Miha. Vse je zijalo na ravnatelja, ko je stopil tudi on med volilce. Graldi je že misli), da je on izvoljen, "a Deitzov glas je äel na drugo stran, Graldi jepropadel. Šteli 80 zopet glasove, in gospod Miha je imel enega več. Zunaj je nastal sum in ropot, ljudatvo je zahtevalo izid volitve. Ko je bila ntananjena izvolitev gospoda Miha, ja zaoril krepak : živio po trgu, in vsakdo, ki je čutil v aebi domačo zaveat, je bil veael tega vapeha. Naä Petrič je bil ves iz 8ebe. Vidite, dejal je, vidito ljudje božji, da Se ni vse konöano. Bai sem se že za naä obstanek tu, a upati je, da se kmalu rešimo še drugih tujcev in bomo sami gospodarji na avoji zemlji. Ni velik napredek, a vendar je. Prekrižali 8mo jim račun in če se nam to še večkrat poareči, potem bomo kmalu imeli polje čisto, in nikdo si ne bo več upal na dan. Bog živi novega atarejšino, gosp. Miha, Bog ga živi! — Živio, živio, grmelo je iz vseh grl, in ko je prišel gospod Deitz nazaj ven, ga je obsula hvaležna množica. —• Jedni so mu stiakali roke, drugi ga po- zdravljali, tretji mu želeli še mnogo let na tem sveta. Gospod Graldi in Braun sta šla pri atrani iz pisarne, nikdo se ni brigal za nju. Prokleto amo 8e urezali, dejal je Graldi ; jaz mislim, da če bodo ljudje začeli tako postopati proti nam, nam bo kmalu odzvonilo. — Žalibog, govorite resnico in jaz vam moram le pritrditi. Tako ao končale takrat volitve. — Upati je, da se trg Podgorje v bodoöe k»j spremeni, da pride pravi narodni duh vanj in da izgine ona tuja mlaönost. Morda ae vrne tadi tista veaelost in ži- voat, katere danea tam ni, kajti vae je kakor izumrlo in opustoäeno, Pust je priäel med tem, in v župni cerkvi se je nekega dne na tihem poro- j eil doktor Sadej a avojo Olgo. — Tudi ; onadva sta doaegla svoj cilj, po katerem ata hrepenela, dosegla sta, kar ata že- lela. Isti dan protf večeru ata ae od- peljala. Mati ju je blagoalovila in H. in Erneata ata apremila oba na po- 8tajo. Solnce je ravno padalo za morje, daleč, daleč, tam na oni strani dolge ravani. Nebo ae je rudeöilo, kakor bi hotelo simbolično izraziti veliko, sveto Ijubezen. — Glejta, dejal je H., tako naj bo tudi vajina Ijubezen vedno žarka in plameneča, kajti Ijnbezen je podlaga vsemu ! Še enkrat ao ae pozdravili, in onadva sta atopila v kupej. Vlak je zažvižgal in odpihal po lepi vipavaki dolini tja doli, kjer je žarelo solnce ljubezni. Hribi gori nad dolino so zrli za mladima poročen- cema, zrli so za njim, ki je bil gorskega rodu in tudi za njo, ki je bila iz do- line. Goraki vrhovi ao kimali svojemu sokolu zadnji pozdrav, pozdrav planinski a hriba v dolino. — Vidiš, tvoje hribe, dejala je Olga in pokazala proti planinam. — Vidim, vidim, duäa; sedaj so tudi tvoji, tadi ti si höerka planinska. In vlak je puhal po ravani tja proti atrani, kjer je žarelo nebo, za solncem, 4 za lučjo . .. Slovati8ka liga. Kakor poroča „Ras", se sestavi v kratkem v Petrogradu velika politična organizacija pod imenom „Slovanska liga", katere namen bo oresničiti pan- slavistično zdraženje v mirno protitežje proti agresivnim načrtom bojevitega germanstva. General Steselj pred vojnlm sodlščem. Eakor poročajo iisli, se je komisija, ki je proučevala portarlarsko predajo, prepričala, da je bila predaja pre- zgodnja. Ma komisija se je baje tadi prepričala, da Steseljnova poročila niso bila popolnoma resnična. Posebno se je dokazalo, da je bilo, ko se je vršila predaja v Port Ap taru, veliko veÖ za boj sposobnih vojakov, nego je Steaelj po- ročal. Zaradi tega pride Steselj pred vojno sodiače. Volllna reforma na Nem&kem. Tadi praska zbornica je ravno se- daj razpravljala o volilni resormi. Pri tej priiiki je govoril minister notranjih zadev ter izjavil, da je razdelitev volilcev v razrede neobhodno potrebna. Za vlado je državnozborski zakon nespremenljiv. Velika nesreea je, da se mora vsaka po- litična akcija napraviti odvisna od vpli- vov na 8ocijalno demokracijo. Nesreča je nadalje, da časopisje ni neodvisen faktor državne politike, temaČ diktatara na 8tranke brez ozira na blagor dežele. — Volilna predloga se je končno izročila odseku 21 Članov. Nove parlamentarne volltve na Francoskem. Francoski ministerski svet je v soboto sklenil, da se bodo volitve za zbornico vräile dne 6. maja. Domače in razne novice. Slovosno n§toličenjenašega knezo- nadškoia. — V nedeljo 25. t. m. se je ˇršilo v tuk. stolni cerkvi na slovesen način posvečenje in ustoličenje našega premilostnega knezo-nadäkofa. Vže ob 9. uri in pol je bila stolna cerkev natlačena Ijadstva, ki je prihitelo k ti slovesnosti od vseh strani. Zbralo se je namreč v cerkvi toliko ljudstva, da je morala policija zabranjevati vstop v cerkev veliki množici, ki se je zbrala okolo nje in bi se rada udeležila slo- vesnosti. — Gerkev je bila praznično preoblečena. Točno ob 9. uri in pol so zaöeli prihajati v cerkev zastopniki civilnih in vojaäkih oblasli in drngi visoki dosto- janstveniki, med temi so bili n. pr. trzaäki namestnik, knez Hohenlohe, vo- ditelj tak. okr. glavarstva, dvorni svelnik grof Attems, Nj. eks. general topništva baron Teolfenbach, cesarski komorniki Žiga grof Attems, grof Glaricini in baron Locatelli, goriški žnpan, dr. Marani ter mnoge drnge odlične osebe, potem bili so navzoči tadi dragi sorodniki knezo- nadškofovi. Tudi mnogo druätev je bilo zastopanih. Točno ob 10. uri se je pripeljal v cerkev novi knezonadškof v spremätva Nj. eksc. pomožnega äkofa in dvornega žapnika dr. Lavrencija Majerja, krškega äkofa, dr. Mahniča, ljabljanskega škosa, dr. Jegliča in tržaškega škof*, dr. Nagla. Pontisikalno mašo je daroval Nj. prevzv. pomožni škof dr. Majer. Po pon- tisikalni maäi pa se je izvršila po pred- pisanih obredih intronizacija novega kne- zo-nadäkofa. Slovesnost je končala okolo 12. are in pol. Ko je zapastil premilodtni knezonadäkof stolno cerkev in stopil iz nje, čakala ga je pred njo ogromna mno- žica ljadstva, kateri je podelil svoj bla- goslov. Ob 12. nri in pol je posetil knezo- nadškofa tržaški nanaeslnik, knez Hohen- lohe ; za njim se mu je predstavil od- posianec Iržaškega namestmätva, namest- ništveni svetnik grof Marenzi, ki ma je izročil äkofovsko posvetno imetje. Ob 2. ari popoludne je bil v nad- äkofijski palači slavnostni obed, kalerega se je udeležilo 44 oseb. Med temi so bili vsi zgoraj imenovani škofje, namest- nik knez H jhenlohe, dvorni svetnik grof Attems, grof Marenzi, predsednik okrož- nega sodiäca pJ. Defttcis, državni pravdnik Vidulich, goriski župan, dr. Marani, dr. Egger, kot zastopnik doželnega glavarja, deželnega glavarja namestnik dr. Gre- gorčič, poveljnik tak. pešpolka polkovnik Pivez, poveljnika domobrancev in top- ničarjev, podpolkovnika Bartl in Csany, dekan danajske teologiöne fakultote dr. Svoboda, kanoniki in profesorji tuk. cen- tralnega scmenišča itd. Pri obedu ata bila tadi cerkljanski dekan Marovec in cerkljanski župan A. KosmaČ, kakor tadi nekateri knezonad- äkof ovi sorodniki. Med obedom je svirala na dvoriäcu knezonadäkofijske palače mestna godba. Prvo napitnico je izustil premiloatni knezonadškof ler napil sv. očetu papeža in cesarja. Pomožni Škof dr. Majer je v svoji napilnici slavil čednosti in značaj novega knezonadškafa, katerega že delj časa pozna. Tudi tržaški nam. knez Hohenlohe je napil knezo-nadäkofa, voščeč mu naj- boljäi vspeh v njegovem delovanja. Konečno je napil knezonadškofu še dr. Egger kot zastopnik deželnega gla- varja v imenu dežole, ki je rekel, da je prepričan, da bode vladalo med cerkvijo in med avtonomnimi oblastmi v naäi SkoOji, ki je izročena tako previdnemu možtf kakor je knezo-nadäkof dr. Sedej, najbolje soglasje. Potem je bil obed pri konca. Bilo je že okolo 5. ure. Pri knezu-nadškosu. — V soboto predpoludne so se predstavili premilost- nemu knezo-nadäkofu predstojniki tak. civilnih in vojaških oblastnij, kakor tudi več oseb iz tuk. aristokracije. Cerkljau§ka deputacija pri kuczo- nadškofu. — Včeraj ob 10. uri pred p. se je predstavila prem. knezu-nadäkofa, pod vodbtrom žapana g. Ant. Kosmača, deputacija cerkljansko občine, da mu izroči diplom častnega občana, katerega je prem. knezonadäkof od svojih doma- Činov z veseljem vsprejel. Diplom je delo domačina in samouka g. Mihe Kosmača, uslužbenca pri kranjski deželni vladi v Ljubljani in brata županovega. Ogledali so si ga nekateri strokovnjaki, ki so nam povedali, da je v vsakem pogledu krasno delo. Diplom sestavljen je tako-Ie: Na desni strani pod baldahinom Btoji na vzviäenem podstavku genij, dvi- gajoö v desnej roki palmovo vejico, za njim na pregrinjalu kakor väit pevski in muzikalični grb. Pri nogah sedi angelj (zgodovina) s peresom in mapo v roki, z obrazom proti geniju obrnjen. Genij ima belo spodnje krilo in modri plašč, angelj pa rdeče. Na vrhu v sredi na okrajca je knezonadškofljski grb in nad grbom plava angelj z gorečo bakljo v roki. Zadej se vije vinska trta, na levo na sredi stebriča visi goriški grb ter apodaj na sredi v ličnem okvirju pano- rama Cerkna. Smrtua kosa. — V Tratu je umrl velečastiti g. Jakob G o m i 1 ä a k, vpo- kojeni profesor veronauka na trzaäki državni realki in konzistorjalni svetovalec. N. p. v m. Promocija. — V petek, dne 23. t. m., je bil na Dunaju promoviran dok- torjem prava avskultant v Rovinju in biväi predsednik slov. kat. akad. draätva „Danica", g. Matija Lavrenčič. Predavauje. — V nedeljo ob 5. uri popoludne se je zbralo v dvorani hotela „Central" lepo ätevilo najodličnej- äeg» občinstva naäega mesta k preda- vanju, katero je imel preč. g. dr. Henrik Swoboda, dekan danajske teologiöne fa- kultete, o oglejski baziliki in katero pre- davanje je še bolj pojaänjeval s skiopti- kom — slikami. Navzoöi so bili med drugimi prem. knezo-nadäkof dr. Sedej, potem pomožni škof dr. Majer in knezo- škof dr. Jeglič. Udeležil se je predavanja tudi namestnik knez Hohenlohe, kakor tudi dragi civilni in vojaäki dostojan- stveniki ter mnogo aristokratov iz mesta in z dežele, več profesorjev tak. srednjih šol itd. itd. Predavanje je bilo v vsakem po- gledu jako zanimivo in podučno. Na konca predavanja so predavatelju od vseh strani častitali, in prem. knezo- nadäkof se mu je za to predavanje v kratkem govoru prisrčno zahvalil ter je med dragim tadi omünil, da se ustanavlja sedaj poseben odbor, ki bode nadaljeval ätadije o Ogleiu, o tem drugem Rmu, in o njegovi baziliki ter rekel, da bode on od svoje strani ta odbor na vso moö podpiral, kar je zbrano obČinstvo z odobravanjem vzelo na znanje. A. Gabršček je obljubil že pred meBecem, da odgovori v posebnem članka na naše opazke gledö „Kroj. zadrage" in glede investiranega denarja „Trgovsko- obrtne zadruge" in „Gor. Ij. posojilnico". Do danes äe ni izpolnil svoje obljube. Med drugim smo ga vpraäali, ali je res, da nalaga prihranke svoje so- proge v italijanskih denarnih zavodih, a sam du ima dolgove v slovenskih de- narnih zavodih Gabräcek bi bil moral kot načelnik „Trgovsko-obrtne zadruge" in kot clan nadzoratva „Gor. lj. posojil- nice" vsaj na to vpraäanje že zarad naäih denarnih zavodov odgovoriti. A on molči trdovratno. V člankih o bojkotu smo navedli razne grdobijo, katere sta Gabräöek in „Soča" uganjala proti slovenskim za- drugam, trgovinam in draštvom. Gabršček ni ovrgel niti ene naših trditev, pač pa je načečkal nameato stvarnega odgovora nesramen pamilet proti moža, ki ma je bil 9l/2 let uzor poätenjaka in duhov- nika, katerega je lmel pred razkolom ' kakor za svojega očeta. Ta pamüet je spisal po svoji stari maksimi: ne odgovarjaj na žgoče resni- ce, marveč udrihaj po osebi, da odvrneš pozornost svojih čitateljev od stvari. — Rer bi radi tadi mi zapeli pesem o „lažnjivem Kljukcu", zato prosimo Andr. GabräCeka, naj kmalu izpolni svojo ob- Ijabo vsaj glede članka o investiranem denarju „Trgovsko - obrtne zadruge" in „Gor. lj. posojilnice". Razpls Blužb. — V tolnainskem šolskem okraju razpisujejo se sledeče službe: a) stalnega učitelja-voditelja eno- razrednice: Čadrg-Zalac, Grahovo, Kai, Ljabinj, Logje-Robidišče, Ponikve, Sela- Ruti, Šebrelje, Trebuša, Gorje; b) stal- nega nadučitelja dvorazrednice: Sedlo in Podbrdo; c) stalne učiteljice na dvo- razrednicah Podbrdo, Sedlo, Dreženca in Podmelec in na štirirazrednici v Bovca. Prošnje pošlje naj se predpisanim potom c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Tol- minu, tekom 4 tednov od dneva razpisa naprej. Prosilci iz dragih okrajev priložjo naj prošnji še zdravniško spričevalo. Pivo iz prve domače pivovarue G. Aiier-jovih dodlfev. — Pivo iz te tovarne prekaša vsako drugo po okusu, dobroti in oceni. Varjeno je na sloven- skih tleh v Ljubljani. V minulem letu se je tovarna v toliko povečala na najmodernejši način, da bode že v teko- čem letu zrarila nad 100.000 beri stotisoč hl. pravega okusnega piva. Tovarna je ustanovila po vseh slo- venskih krajih nad petdeset podražnic. Zatorej naj ga vsak zavedni Slovenec zahteva v krčmi in gostilni. Opozarjamo n» današnji ogla«i. Koroški Slovenci se tako tru- dijo, da bi si priborili dva mandata za drž. zbor, a na gimnaziju pa iwiamo pro- fesorja-učenjaka, ki trdi, da na K o r o š- kemniSlovencev. Brez komentara! Varujte se pred slcparji! — Po naši okolici se klati nek slepar ter slepi Ijudi 8 tem, da je potovalni agent neke tovarne za šivalne stroje in da tovarna stroje razprodaja. Tako je dne 20. t. m. ogoljufal v Dornbergu neko gospodično, kateri je napravil račun za šivalni stroj ter zahteval od nje na raöun 12 krön, katere je tudi vdobil, a tega v računu ni omenil. Ta človek ni nikak potovalni agent, ampak neraren Blepar, ki je sedel že več let v zaporih ter je pod policijskim nadzorstvom. Opozarjamo okoličane, naj se tega človeka varujejo ter ga primerno zavroejo, ako se jim prikaže. Ogenj. — V noči od sobote na nedeljo je zgorel poseatniku Ivanu For- nazariju v Ločniku hiev z vso krmo vred. Zgorel» je tudi jedna krava. Sueg. — Kakor da bi se bližali zimi in kakor da bi se ne nahajali že v pomladi, prihajajo iz vseh strani poročila o snegu, katerega je zadnje dni vse polno padlo po raznih deželah. V noči od nedelJG na pondeljek je pobelil ta v tem času pravi pravcati nepridiprav tudi naäe bližnje viäave, kakor Sv. Gjro, Sv. Valentin itd. llazglas. — Dije se na obße zna- nje, da bo na podlagi izida zadnjih do- polnilnih volitev in imenovanj sestavljen imenik članov in članov-namestnikov ko- misij za pridobarino, postavljenih za po- samezne priredbene okraje na Primor- skem, nabit od 1. aprila 1906 dalje skoz 14 dnij, pri takajänji c. kr. davčni administraciji, odnosno pri primorskih c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr. davka- rijah in občinskih uradih dotičnih pri- redbenih okrajev. Razpis prostlh inest za domo- brancc ua Terczijanski vojaski aka demiji. — V prihodnjem Solskem letu 1906/07 bo vsprejetih v Terezijanski vojaäki akademiji večje število gojencev za domobranstvo, in sicer brezplačno. Dotičniki, ki bi za omenjena mesta prosili, se morajo izkazati, da so z dobrim vspehom dovräili ätadije na kaki gimnaziji ali pa tudi na realki. Na rede iz latinäöine ali pa iz gräcine se pri vsprejemu ne bo oziralo, naj si bodo isti dobri ali slabi. Prosilci morajo biti stari najmanj 17 let a tadi ne veö kot 20 let. Oni, ki bodo vsprejeti, bodo tudi šolnine popolnoma prosti. Podvreči pa se bodo morali vsprejemnemu izpitu, in sicer v nemškem jezika. Prosilci se rao- rajo pa tudi zavezati, da bodo neko vrsto let služili v domobranstvu. Proänje se imajo predložiti do 10. julija t. 1., in sicer jih morajo vložiti vojaäki sinovi pri vojaäkih zapovedniätvih, pod ka- tero spada oße, a dragi pa pri domo- branskih dopolnilvenih zapovedniätvih svoje dežele. Proänje morajo biti preskrbljene s temi-le prilogami in sicer : 1. Krstni list, 2. domovinski list, 3. obe äolski spriče- vali minulega äolskega leta ter spričevalo prvega semestra t. 1., 4. spricevalo o dobrem ponaäanju in konečno zdravniško spriöevalo, katero mora izdati kak vo- jaäki zdravnik, ki se nahaja äe v aktivni službi. Prcprečeu samomor. — 22-letna Franciäka Novak iz Štorij se je hotela v Trstu zastrupiti s karbolovo kislino. V tä namen je äla na pokopaliäce pri sv. Ani, a ji je neki stražnik potegnil stokle- nico iz roke v trenutku, ko je hotela iz- piti strup. Odvedli so jo v blaznico. Porotno zaycdauje. — Prihodnje porotno zasedanje goriäkega porotnega sodiäca prične dne 21. maja t. 1. Slovenske učno knjige za sred- nje Sole in nčiteljišča. — Dvakrat, dne 12. febr. in dne 21. marca t. 1., so se zbrali ljubljanski profesorji, zastopniki vseh učnih predmetov, po inicijativi dež. äolskega nadzornika Fr. Hubada in predsedstvom gimnazijskega ravnatelja Fr. Wi e st hal e rj a, da bi v skupnem posvetovanju zadobili pregled, za katere predmete in nadalje kakäne učne knjige je treba spisati najprej, ter da bi dosegli složnost in enotno postopanje na tem velevažnem polju. Ker se je pri prvem shodu naglaäalo, da je profesorjem biti pripravljenim za slačaj, da se bodo vsi srednjeäolski predmeti poučevali v slo- venskem jeziku, in da rrora baä profa- sorstvo postopali v tem ozira spodbudno, zato se je poskrbelo vsakemu predmeta za pisatelja, ki bi, kadar se merodajni činitelji odločijo za slovenski uöni jezik, tekom tistega časa, ki ga je treba za tako preureditev uönega načrta, vsekakor spi- sale potrebne slovenske knjige. In doseglo se je na oben shodih toliko, da je za vsak čas popolnoma zajamčeno spisanje vseh dotičnih knjig. Da je äiräi javnosti možno se po- uöiti tudi podrobno o dovräenih sklepih in zasnovanih načrtih, se je izvolil iz aredino Ijubljanskih profesorjev centralni odbor, ki daje vsakomur, kdor se zanima za stvar, potrebne iniormacije. Na čelu ma sloji Fr. Wies thaier, ki daje pojasnila, a je posebno tudi referent za klasično filologijo; sicer pa zastopajo posamične predmete ti-le gospodje. ki bi vsakega povpraäevaica eventuvalno na- potili v zvezo z dotičnimi spisovalci knjig : za verouk dr. Pečjak, za nemäcino A. Stritof, za slovenščino dr. Požar, za zgodovino in zemljepisje Fr, Orožen, za naravoslovje Fr. Macher, za matematiko in fiziko A. Senekovič, za modro- in vzgojeslovje A. Črnivec. Varuhi in nadvarstvene oblasti. — PraTOsodno ministerstvo je izdalo na vsa sodiäca naredbo z dne 9. marca 1906, s katero se hoče olajšati obče- vanje med varuhi in sodnimi oblastmi. V tem pogleda zaukazuje pravosodno ministerstvo predvsem sodiščem, da mo- rajo, kadar je potreba, v varuäkih za- devah dobiti od strank kako izjavo ali kako pojasnilo, vselej paziti na to, da 8trankam ne delajo nepotrebnih potov, ker je to posebno pri delavcih največ- krat združeno z izgabo mezde ali za- slažka. Kot priporočilno smptra pravo- sodno ministorstvo, da se v takih slučajih strank ne vabi na gotov dan, temveö da se jim prepu^ti, da se zglasijo v gotovem roku (enega ali dveh tednov) pri sodiäcu in da tam oddajo ustmeno dotično izjavo ali pojasnilo ali pa da sporoče svojo izjavo pismeno. Glede delavcev je pra- vosodno ministerstvG mnenja, da maj se kličejo ob takem času k sodiäcu, ko niso v dela ali ko počivajo n. pr. opoldan. Sploh naj bode, če je to mogoče, z ozirom na izobrazbo strank, pravilo, da se zahtevajo le pismene izjave. V to svrho se je vpeljal nov obrazec v po- dobi dopisnice s povratnim odgovorom. Ta dopisnica je poätnine prosta, ako jo je vročiti zanaj dostavnega okraja one poäte, na katero se je oddala. Ravnotako je poätnine prosta tudi povratna dopis- nica, ako se ne odda na poäto onega okraja, ki jo ima doslaviti. Ako varovanec nima imetja in četudi varnh ni v takih razmerah, da bi lahko plačeval poätnino, potem smejo sodiäca sama frankirati aradno poäiljatev v varaäkih zadevah na varaha, kakor tadi zgoraj omenjene do- pisnice in povratne dopisnice in dotični znesek vzeti iz drugega paväala. Glede tožb za varovance pa naroča pravosodno ministerstvo, da naj se strankam omogoöi, da bodo isti dan vložile proänjo za nad- varstveno dovoljenje za vložitev tožbe, kakor tudi tožbo samo. Dovoljenja za pravdanje in pa ubožnih izpričeval ni treba posebej izdelovati, ampak zadostaje, da se izvirni akt predloži" pravdnemu oddelka. V bodoče imajo tu*it odpasti vabila varuhov k sodiäcu v to avrho, da bi poročali o izidu alimentacijskih pravd. Da tega v prihodnje ne bode več treba, se nalaga pravdnim sodiäcem, d«i imajo izdatek pravomočnih razsodb, öe so se mehanično pomnožile, poäiljati varaški oblasti, ako ae pa to ni zgodilo, pa po- «lati yes akt. Končno se pooblaščajo Se sodiäca, da imajo onim varahom, ki so se r interesu varovancev posebno trudili, Pn prenehanju varuätva v priznaaje zaslug v posebnem dostojrrem pismu iz- reč\ zahvalo sodišča. Volitve v mcstui in deželui za- stop tržagki v tržaškl okolicl. — V nedeljo so se vršjle volitve v äestih okra- Jin tržaške okolice za mestni in deželni zastop tržaški. Okoličani so v vseh äe- |tlh °krajih izpolnili svojo narodno dol- znost ter si za zaatopnike izvolili može, Ki bodo zastopali odločno in pametno narodne in gmotne koristi svojih sloven- skih volilcev. Da je pa bila borba äe precej živahna, dokazuje izid volitev, ki je bil tak-le: V I. okraju je izvoljen An- ton Sa nein s 379 proti Nichetta s 86 «lasovi; v H. okraju je izvoljen dr. Oto- *ar Ribär s 184 proti Maaronerju s 94 glasovi; v III. okraja je izvoljen dr. Ed- vard Slavik s 240 proti Edvardu Tu- rek z 29 glasovi; v IV. okrajaje izvoljen Ivan Gerdol s 233 proti Andreju Stolf* 8 115 glasovi (autokandidat Francesco Dollenz di Giuseppe je vlovil celih 5 gla- sov !); v V. okraja je izvoljen Ivan Go- riup s 241 proti Stücklerju s 83 gla- sovi in v VI. okraja Alojzij Gariup s 233 glasovi proti Cimarju z 52 gUaovi. Tržaška tatlnska družba prJjeta. — Konečno se je vendar posrecilo po- iiciji, ajeti in indentisicirati vse tatove, ki so izvräili zadtijega polleta toliko pre-' drznih vlornov v Trsta in Gorici. üjela j'h je reška polieija. — Glavar tatinske drnžbe je neki Peter Filippini, bivši pomorski kahar. Filippini, ki je presedel že več let v trzaäkih, spljetskih, beneäkih in koprskih ječah, je izborno organiziral ˇeliko dražbo vlomilcav. Nje^vi sodragi so: Cerovic, Scarbanzin, Malombra, Pe- čenko, Colombo, Sigliö, Črnigoj in Pa- nssini. Izvoz vina iz Poreča. — Meseca tebruvarja je bilo v Poreča na razne parmke ukreano 3761*20 hektol. vina in Bicer: za Trst 2290 40 hektol., za Pulj 962 80 hl. in za Reko 638 hl. — Minolega leta ietega meseca je bila tamkaj akreano 4080 hl. vina in sicer za Trst 261010 hl., za Pulj 790-70 hektol. in za Roko 678 40 hl. Slovauski shod v Pulju — 8. t. m. zveöer se je v sokolovi dvorani ˇršil shod puljskih Slovanov. Razpmv- Jjalo se je o volilni reformi. Snoda se je adeležilo nad 300 oaeb. Prvi je go- >oril dr. Zaccon o volilni reformi in o razdelitvi volilaih okrajev. Z% njim je govoril o važnoiti in koristi volilne re- forme dični dr. Matko Lsginja. Govorilo je tudi nekaj soeijaliatov, a ne stvarno. V resolueiji pozdravljajo paljski Slovani uvedbo sploäne in e::ake volilne pravice; protestujejo proti dvojni meri na korist Nemcem v celi državi in na koriat Ita- lijanom v Primorja; obžalajejo, ker vlada za Istro ni predložila takega števila po- alancev, ki bi odgovarjal ätevilu prebi- valstva na podlagi razmerja, po katerem pride en poslanec na 50.000 Ijudi; ugo- varjajo neosnovanim tožbam italijanske stranke z ozirom na razdelitev okrajev In L.ltaiij*n8kih okraJih Je žrtvovano OU.000 Slovanov, medtem, ko je v slo- venskih okrajih le 10.000 Italijanov; alednjič priporočajo slovanskim poslan- cem, naj z vsemi silami delajo nato, da se ätovilo poslancev in volilna okr'ozja arede tako, da slovanski glasovi ne bodo [zgabljeni med tajimi. Po shoda je pred- lagal dr. Laginja, naj vsak prisotni da 1 krajeer, — ne veö n« munj - za ?n?« "» Ci-rila ln Meloda' da 8e l»k° vredoo! ° naVZ0Čih" Poa™™nja Telefon v Istri. — Predsednik trgovske zbornice v R^vinju je dobil za- gotovilo, da če ne letos, pa drugo leto gotovo dobi Idtra telefonsko zvezo. Deset smov pri vojakih. — Iz A?nieanV I'lri P°roßaJo, da ima kmet aiojzij nazilni 10 8inov> od katerih je bi TV SJQži pri v°Jakih' deaeti sin Je bl1 Pa te dni potrjen. poMstaika Jožef, tüd^i^Tprel^ na katerem so sedeli dr. J. Erzen dr Oa 1 a0Cm^' J°Žef Znidaräiö in posestnik «ffi' V0Z 8e JÖ prennil v dva m91^ goi?"8- k0QJ ist ™* «* bila pa K fikode ° ana| d4 ima Zrlidir3iö5^ af8tri?.kihknnlP??talco nameravajo na tembrom. J Jem m med L 8eP" *ole Sl°Ä °}*ok* v sloveuske mlwim P« l t6den je izrekel naS presvith cesar sam nekema moravskema po8lancu, da spada otrok v narodno äolo: j Sloven8ki otrok v slovensko, nem5ki v nemäko, češki v češko šolo. S tem je pre-jvitli cesar potrdil naä stavek, ki ga vedno kličemo in zahtevamo od slo venakih stariäev. Edino t domačem na- rodnem jeziku se da otroka dobra po- dlaga za življenje. Kačji pik. — Dne 6. t. m. je v Komlu nad Pliberkomv modraB pičil na roko nekega kmeta. Žival se je tako vjedla, da so jo morali z nožem izrezati. Izpremembe v armadi. — Pod- maršal Karol Level, poveljnik raostar- ske divizije je odstopil na lastno pro- šnjo, za poveljnika mostarake divizije je imenovan poveljnik 9. pleveljske gorake brigade, podmaršal Jažef baron Weigl. Za poveljnika plevijske gor^ke brigade je imenovan gen. major Rudolf Langer, za poveljnika 8. nevesinjske gorske bri- gade pa polkovnik Karol Dvorak, za poveljnika 41. pešpolka je imenovan polkovnik generalnega štaba Radolf Schmidt. Za generalnega ätaba načelnika poveljništva puljskega vojnega priatanišča je imenovan podp. gon. ätaba Ervin Müller. Z vojaškim zaslužnim križem je odlikovan podpolkovnik Stanislav Belaky v pežp. Št. 47. Upokojen je poročnik 97. pešpolka-Enil Volpih. Izkrcevalne vaje v južui Dalnia- cijl. — Pri letošnjih izkrcevalnih vajah v jažni Dalmaciji bodo uporabljali izkušnje rnsko-japonske vojske. Kar se tiče bro- dovja, bodo te vaje največje, ki so se kedaj vršile v Avstriji; v akcijo ne bode stopilo le brodovje, ki seJaj opravlja službo, ampak tudi rezervno brodovje, ki je sedaj vkrcano v Pulja. Ravno tako kakor leta 1902 bode sovražnik svoje čete prevažal na zasebnih ladjah ; poleg tega bodo uporabljali torpedne napade, brezžični brzojav, zrakoplove, golobe- pismonoše in razne raz3vetljevalne apa- rate. Tudi mine, ki so se v ru3ko-japonski voJ8ki tako dobro obnesle, so bodo upo- rabljale. V akcijo stopijo tadi c. in kr. jahte, ter nameravajo oborožiti pomožne križarke. Neinška pamet. — Kakor poro- čajo nemški listi, sta prišla dva cigana — mož in žena — k nekemn nemäkemu kmetu pri Volfsbergu na Koroškera prosit prenočiača. Kmet ju je sprejel, dasi je imel Ženo na smrt bolno. Komaj sta se v sobi malo zagrela, je začela ci- ganka bolno žono izpraševati ter ji za- trjevati, da ona ni bolna, ampak zaöa- rana. Ciganka ji je obljubila, da jo reši, ako ji da gotovo vaoto donarja. Bolna žena je koj o tem obvestila moža in ta je dal ciganki ves denar, kar ga je imel pri hiäi v znesku 60 kron. To pa ci- ganki ni bilo dosti, ampak zahtevala je äe mnogo več. Neveden mož je letal od hiše do hiäe prosit posojila in je nabral tako nekaj öez 300 kron, kateri znesek je. takoj ciganki izročil. Saveda, da je ciganski paröek nato kmalu izginil. Pa pravijo, da nemški kmet ni neumen. Živo §rebro na Koroškem. — V Niederscharinga na Koroškem so naäli pred kratkim debelo žilo živega srebra. V takozvanem Martinovem in JoŽefjvem rovu je ta žila debela od enega do treh metrov, dolga pa 700 metrov, v bližini teh rovov pa je plast, ki ima do 20 metrov rude. Grozna nesreča se je dogoiila v Brnu. Neka pestunja je vodila na gpre- hod tri otroke. Ko so äli otroci prako mostu, je eden otrok pal v vodD in po- teguil seboj še ob* svoja bratea. Vsi trije otroci so izginili v valovih. Trapel äe niso naäli. K protestantizmu sta meseci fa- bruvarja prestopili v Gelovca 2 osebi, obe ženskega spola; ena izmed teh je prestopila z malim nezakonskim novo- rojenčkom moškega spola.| Radi slabega izpričevala se je vrgla pod vlak pri Badenu 14letna hčerka tovarniSkega vratarja Lujiza Dietrich. Vlak jo je strašno razmesaril Ženo zastrupil. — Pred tremi leti nmrla je posestnica Gecilija Arzenäek v Sotenskem, okraj Šmirje pri Jelšah- Sedaj se je pa izvedelo, da je umrla vsled zastrupljenja, kakor je izjavil njen mož Pavel ArzenŠek pred sodiäöem, ker ji je mešal m^d volo nniSicD, in to veÖ- krat, da jo je povžila. Ko se je fltvar izvedela, bil je mož takoj aretiran. Pred sodnikom je vse ob^tal in izpovedal brez vsaeega kesanja, da je svojo že tako bolehavno ženo spravil iz sveta na ta način. Užiganje min za daljavo brez zice zveznice. -— Na poiUgi posku30\r brezžične telegrafie so na Danaju iznašli pripravo, s katero je raogoös užgati mine na daljavo bres uporab9 kake žic°- zveznice. Novo iznajdbo boio poskušali že pri prihodnjih vajah na morja. Analfabetizem v Gallclji. — P° najnovejših statističnih podatkih nahaja se v Galiciji 62.8 odst. analfabetov med moškim spolom in to 47.4 odst. analfa- ' betov med poljskim ljudstrom in 78.2 odst. med ruskim ljudstvom. Avtomttlčno pripenjanje In od- penjanje železnisklli voz. — Znano je, koliko nesreč, po navadi s smrtnim izidom, se pripeti po železnicah pri pri- penjanju in odpenjanju železničnih voz. Mnogo so že poskuäali, kako bi se te nesreče omejile, ali dozdaj je bilo vse zaman. Kuhar avstrijskega Lloyda, Do- minik Karkovič na otoku Visu pa je zdaj izumel avtomatično pripravo za to pripenjanje in odp9njanje. Sistem je skrajno priprost in tudi prav malo stane, zato je pričakovati, da pride .kmalu v rabo pri vseh železnicah. Karkovič je dal palentovati svojo iznajdbo na Da- naju in v Londonu. Peöal se je s to iz- najdbo več let, a ni po poklicu nikak mehanik ali tehnik. Ubogi kadilci. — V Bristola, kjer so največje tovarne 2a izdelovanje ci- garet, se je ustanovila liga proti kajonju, in šeststo mladih deklic, 16 do 19 let gtarih je prisegio, da ne dovolijo nikakega približevanja kadilcem, da predvsem ni- koli ne poljubijo nobenega kadilca. Pri- sega je hudo zbegala bristolske mla- deniče. Mnogo izmed njih je že ßklenilo da opuste tobak, večina pa je takih, ki' hočejo počakati, da pridejo dekleta bolj r leta. „Bog pomagoj" in 10 mark. — V hanoveranskem mestu Wöningsene je bila sodnijska obravnava, pri kateri je eodnik kihnil. Zatoženoc mu je dobro- hotno voščil : Bog pomagaj ! To sicer nedolžno voščilo je predsednik sodiäöa spoznal za neumestno in nedostojno ter je obsodil zatoženca posebej še na 10 mark denarne globe. Ncvesta španjskega kralja Ena Bsttemborška, ki je pred par dnevi pre- stopila h katoliški veri, je darovala sv. očetu dva miljona frankov za nabožne namene. Rak ozdravljiv. — Dr. Adler v Genevi naznanja, da je iznašel sredstro, Ki ozdravi raka. Sredstvo je poizkušal dozdaj na živalih, izmed katerih j ill je ozdravelo 80 odstotkov. Izse'jevanjc iz Crnegore ßim dalje bolj narašča Od 1. januvarja t. 1. je odpotovalo v Ameriko nad 2000 oseb. Vzrok izseljevanju je iskati v siromaštva naroda. Vsi koraki vlade, ki naj bi iz- seljevanje preprečila, so brezvspešni. Pes dobil zlato svetiiijo. — Drn- štro za obrambo živali v Parizu je po- delilo psa nekega tamošnjega delavca zlato svetinjo, za zasluge. Ta pes je nosil svojemu gospodarja vsak dan ko- silo, in če ni bilo gospodarja na nave- denem mestu, ga je poiskal. Rešil je tudi prav dosti delavcev, ki so pri delu padli v reko. Nekoč je naäel svojega gospodarja onesveäcenega. L'zal ga je in skušal zdra- miti in ker je ostalo vse to brezuspešao je letel domov in lajal in cvilil proti gospodinji. Naposled jo je zagrabil za krilo in jo vlekel za seboj. Peljal jo je na mesto, kjer je ležal onesveäöeni go- spodar. Zato delo je dobil zlato svetinjo. Princip zmernosti bodo vpeljali na Angleäkem med osicirji. Pomorski čast- niki ne smejo pred 20 leti uživati alko- hola in v bodoče se bo pazilo na vse 6a8tnike, katerih vinski dolgovi so dosegli visoko stopinjo. O6e ustrelil svojo hčer. — V vasi Bodjani, okraj Daruvar, knet Lazo Kne- zeviö ko je äel spat, ni opazTI, da pje- gove höere še ni doma. Po noči čuje !a- janje pga. Kneževič je mislil, da so vlo- mili tatovi, zagrabi pu5ko in ko sliši da se odpirajo vrata, zakliöe, kdo je. Ni dobil odgovora. Nakrat ustreli v osebo, ki je stala pri vratih. Na svojo žalost je kmalu opazil, da je ustrelil svojo höer. Za dom iz tnjine. — Hrvatje iz Amerike so poslali isterski „Družbi sv. Girila iu Metoda" 800 dolarjov. Kaj pa naäi Amerikanci in „Družba sv. Cirila in Metoda v Ameriki". Naj bi slovenaki listi v Ameriki ji v prvi vrsti z agitatoričnim delom prihiteli na pomoč. Jugoslovauska uinotniška raz- stava v Sofiji. — Vsi jugoslovanski na- rodi se pripravljajo, da zopet dostojno manifestirajo svojo bratsko edinost. Z odkritjem spomenika carju-osvoboditelju bo združena razstava jugoslovanskin nmetnikov, na kateri bodo tekmovali za prvenstvo na umetniškem polju jugoslo- vanski rodovi. Bolgarsk» vlada je že ukrenila vse potrebno, da bodo slavnoätni dnevi čim najsijajnejäi, in da omogoÖi umetnikom in gostom čim ugodnejSe bi- vanje v Safiji. Sklenila je, da iz svojega poplača vse vozne stroäke za umetnine, ki pridejo na izložbo, in poskrbi gostom za polovico znižano vožnjo po bolgarskih železnicah. htotako namerava srbaka vlada ukreniti mnogo ugodnosti slovan- skim gostom, ki se bodo vozili skozi Srbijo. Vsled štrajka v Lcnsu imajo francoski rudniki vsak dan 1,025.000 fr. izgube. Iz Nemöije se uvaža vsled štrajka na Francosko vsak dan za J. milijon frankov premoga. An'arhlst Ivan Most, ki je te dni v Ameriki umrl, je v svojih mladih letih izučil knjigoveätvo ter se že tedaj pri- družil socialno-demokratični stranki. Oi leta 1874 do 1878 je bil ölen nemškega parlanienta. Leta 1878 ni bil več iz- voljen, marveč je bil na temelju soeija- listiških zakonov izgnan iz Nemčije ter je odšel v London, kjer je začel izdajati list: „Svoboda". Radi članka 0 umorstva ruskega carja Aleksandra II., ga je an- gleško sodišče obsodilo na leto in pol jeöe. Potem se je M >st podal v Ameriko. Most je bil skozi mnogo let vodja anar- hističnega gibanja. Knmilniški ravuatolj usireljen. — V hunski kaznilnici v Ramuniji so se aprli kaznjenci in je prosil ravnatelj Glideska za vojaško pomoč. Ponoči, dne 16. t. m. so udrli iz ječe trije naj- nevarnejši jetniki, na katere je streljala vojaška straža, ne da bi koga zadela. Na dvorišče so prihiteli po strelih opo- zorjeni ravnatelj, na katorega je streljal takoj pomotoma vojak in ga ranil smrtnonevarno, pobegle jetnike so po- zneje našli na dvorišču skrite. Miljonarkaje nmrla v New-Yorkn od lakote. — Pisala se je Mirija Cars in je bila stara 56 let. V njenem stano- vanju so naäli do 5 miljonov kron. Bila je silno skopa. Zopet velka nesreča. — Pri Den- veru v Ameriki sta trčila dva osebna vlaka. 85 oseb je mrtvih, 35 težko ran- jenih. Vlaka sta pričela goreti, nekaj oseb, ki so se vse opečene reäile izpod razvalin, je na snegu zmrznilo. Ž!v pokopan. — Bolgarski listi poročajo 0 upokojenem sodniku v Jam- boli Bajanu Keremedžijevn, ki je pred kratkim umrl. Ko so se po pokopu ljndje razšli, se je zdelo grobarju, ki je j bil äe pri grobu, da čuje v zemlji nekak j Sum in glasove. Kar najhitrejäe je od- I kopal na to krsto in jo odprl. Mrlič v j krsti je bil obrnjen in je ležal na 1 obrazu. Otrpnil je bil prej samo od j krča, v grobu pa je priäel spet k aebi ia se zadašil. Loterijske številke. 24. marca. Gradec......69 55 40 87 29 Lunaj......42 44 23 65 20 Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini št. 9. priskrb j udom „Gentraine posojilnice" v Gori. i t. ngih pridruženih zadrug po G . '.j :.: Modro galico 98/99% po K 64 ö'J [; žveplo I. vrste 85 95 finopo K 18'— q — V zalogi ima : Saperfosfat 14|167upo K. 530 q; Saperf^M 12/14% po K 51— q; Tomasova žlindra 14/16% po K 51— q; Radeča sol po K 7.30 q ; Kahinjska sol po K 20— q; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zadnje troje je v vreöah po 50 kg. Cena za modro galico velja samo za blago, kolikor ga imamo na razpolago; vsled teg* naj se požurijo oni, ki mislijo še naročiti. Mladenič lepega vedenja. vešč slovenskega in ¦ nemškega jezika, želi dobiti skižbo pisarja v kaki trgovini ali v kakein drugem uradu. — Pojasnila daje iz prijaznosü upravništvo našega isLa. J. Komel, krcnuir, (prej na Fr.-J. tekališču, sedaj) na Kor null. st.l39 se priporoča slavnemu ol)činstvu v Gorici in na deželi za obilen o- bisk, Toöi naravna do- mača vina. Kuhinja dobra. Postrežba točna. Gene zmerne. Isceta se (|jjj| ^[fl izurjena s konji voziti. Več pove naše upravništvo. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja stroje tudi na tedcn- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Anton Ivanov Pecenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih iti drugih priznanih vinogmdov; plzenjskega piva >prazdroj< iz sloveče češke »Moščanske pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v steklenicah, kojega pristnost se jatnči. Zaloga ledu katerega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po Železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske državc v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš tea in točna. m m m m m m Ivan Bednarik priporoßa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. ; Zavod u ianje na slri, EDV ARD STUHL, Gradec, Annenstrasse No. 39. i/deluji' slikanaokra zaeerkve in hiše v raznih slogih. Podpisani si štoje v ])rijetno dolžnost, s teni firmo za slikana okna g. Edvarda Stuhl iz Gradca v vsakum oziru priporočiti. V tukajšnji novi cerkvi je imcno- vani gosp. Stuhl pri- skrbel vsa bcirvana o- kna v splošno zado- voljnost in zelo po pri- merni ceni. Kuracijski urad v &t. Andreiu pri Gorici, dnc 19. decpinbra 19ÜÜ. Jos. Kosovel, kural. Gospod Edvard Stuhl, uniotni slikar za cer- kvcna okna iz Gradca, postavil je v tukajänji župnijski cerk\ri sv. Iva- na Krstnika pet v res- nici lepih oken. Barve se prav lepo vjeniajo in so tudi svitle. Ker tudi cena oknom ni previsoka, lchko ime- novanega gospoda toplo priporočam vsem cerkvenim oskrbništvom, ko bi prilika donesla, da bi taka okna napravljali. V Cepovanu, due 25. septenibra 1901. J. Rejec, župnik. Takih priznavanj imam piečastiti duhov- scüini na razpolago še dokaj. Uljudno se priporočam Ed. Stuhl. ' ,CeutFaIiia posojiluiea6 rcgistrovana ^adruga v Qorici, ulica Yetturini št, 9. Posojuje sVöjim članom od 1. novembra t. 1. na mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K gtavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila t. 1.: na menicQ po 5Vlo. no vhnjižbo po S°|o z ^s^o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera w za hranilne vloge je nespremenjena. ^ Prosiva zahtevati listko! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nosilelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EDO krono nagrade izplačava vsakemn, kdor dokažo 8 potrdili najine nove »merikanske blaflajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga. Prosiva z ahtevati Listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! ~ Peter Sherhic, Gorica, Riva Corno h. st. 13 priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne gg. Auer-jevih dedičev v Ljubljani. Germani taljani grozijo nam zlo al nic se ne strašmo saj pivo najbolje je to. Sovražnikov ima Slovenec veliko povsod tako je tudi pri pivi v Gorici kakor drugod. VIKT. TOFFOLI veliha zalapa oljhi- nego olja iz naju- godncjih hrojeu Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica, v.Seminario štev. 10 Olje jedilno 36 kr. lit. „ fiueje 40 „ „ „ bolje 44 „ „ „ dalmat. 48 „ „ „ istr^ko 56 ,, „ „ corfii 56 „ „ „ bari 60 „ „ ,. lticca 70 „ „ ,, nizza 80 „ „ „ najfineje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. Postrežba najpošteneja. I Öas je zlato tako si inisli skrbna gospodinja, ki rajši kupuje izborne testenine Žnidersič & Valenčič-a nego da bi tratila zlati čas z izdelovanj^m. Jako izdatno sredstvo proti ..ÖulldlllülllU 111 111 t dill U JO Ulüll \JUllll\l/ \J \J Jl >JL / je liker (»OD1NA, Ulrrrpa rspravljala v Trpin lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Sn'ul'e" pri Sv. Jakopa, in Josip Godina, lpkarna „AH' Igea" v ulici Forrelo it. 4 — Strklfnid-ica stare 1 K 40 vin. — Potom poäte t-e ne pošilja manj kakor 4 steklenicico, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se dopfiilje naprej 7 K, pakar se steklrničice dopoäljejo franko in so v tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se r vseh leksirnah.'\ JH«KajL ^E ^^^^1 AiIhJa^^^^1 «!¦ ^^^^m so ravno*ar došle nad vse krasne novosti raz- novrstnega blaga, kakor: modne volne, Zephyr, Perkaie, sukno za mo- ške obleke, preproge, za- vese, odeje, rumberško, belgijsko in šlezko plat- no, serviete, žepni robci itd. Cene nizke instalne. Uzorcinazahtevozastonj „KRQJ. ZADRUGA"