^pj^b ji I ® , H ^^g^ i.. , ... .............................nSbodvi ust venske ^^ L — ^ J j _• —^—__i_i i, , ;_ ^___LETO IX. VOL. IX Vabilo na shod Političnega Kluba v petek, 4. avgusta. —.Dne 8. avgusta se vršijo po celi državi' 'Ohio primate volitve. Primarne volitve so se Vpeljale, da se da prilika več kandidatom ene stranke priti v poštev. Vsaka stranka pri pri-. marnih volitvah lahko kandidira kolikor hoče kandidatov za eno mesto. In primarne vo-' litve, ki se vršijo 8. avgusta so jako velikega pomena, zato rojaki nikakor ne smejo zamuditi prilike teh volitev. Izbirati bo treba kongresnima, držav-, ne poslance, državne senatorje, sodnike, senatorje za Washington. Slovenska naselbina v Clevelandu je prva glede dr-, žavljanstva, in Slovenci biimo-j rali pri vsakih volitvah polno- ■ številno priti na dan in se udeležiti volitev. Te primarne vo-, litve so ravno istega pomena' kot jesenske volitve v novem-j bru, in se ne dajo primerjati z j volitvami aprila meseca. Zato bo Slovenski Politični Klub priredil v petek, 4. avgusta vi veliki Grdinovi dvorani podu-j cen večer, na katerega se vabijo vsi slovenski državljani kakor tudi ostalo slovensko občinstvo. Natančen pregled volitev in poduk kako in kaj j naj se voli, dobite na tem zbo-; • zborovanju. Ameriška javnost v .Clevelandu pozna Slovence ^• kot inteligentne volivoe, fcato ne zamudite shoda, ki je važen za vas, prirejen v vašo korist ' Shod se prične ob 8. uri zve*|. čer v petek, 4. avgusta v veliki ■ Grdinovi dvorani. —'Cena gasolinu se je znižala za 1 cent pri galor.i. Galona gasolina velja sedaj 23 centov. 1 —S podzemeljsko železnico, ■ki bi peljala pod E. 55. cesto najbrž ne bo nič. Mestni zibor je naročil kompaniji, ki se je lo- ^ tila tega dela, naj poroča o se- | dajnih uspehih, toda dokazalo l se je, da kompanija od lanske- j ga leta niti z mezincem ni ga- t nila, da bi kaj naredila. Kakor ■ pravi councilman Gahn, se je kompanija lotila tega prospekta edino- raditega, je preselil iz stare mestne hiše p v novo poslopje ob E{. 6. cesti s in jezeru. Številka vrat mest- ^ nega naselniškega urada je se- p daj.109-111. Kdor koli ima ka- s ko pritožbo proti kompaniji, n proth policiji, proti sosedu in g kdor (roli se quti oškodovane- J ga na kak način, ima prost pri- s, stop v ta urad, ki 'bo vselej 0 skrbel, da se vam stori pravi- h ca. Načelnik urada je Čeh Mr. k John Pucha, ti razume tudi t< slovensko in vas bo z veseljem g Vselej sprejel in skušal vse, da ii vam postreže. k —-Dr. Ribnica, it. 12. SDZ ji č; s imelo vnedeljo, 23. julija svoj h privatni piknik, ,„ ob .tej * n 3[liki se je nabralo med soudele- e ženci $10.47 zasNarod*i Dom. e Tem potom se izreka iskrena č zahvala društvu, posebno pa v g. Ivan Tomažiču, ki je veliko - pripomogel k uspehu. —John IPihler, 15115 Water- 1 Ioo Rd. je šel spat v pondeljek • zvečer na prazen lot'blizu sta- 3 novanja. ♦ Veter je prijazno pi- - hljal, in kdo bi spal v razgre- - tem stanovanju. Toda ponoči i ga je napadel neki lopov in mu - prizadjal več ran z nožem. Po- - licija išče zločinca. / —18 letni Jos. Steinberg je bil prijet in stavljen pod gnjus-. j no obtožbo, da je posilil 6 let-Jno hčerko svojega hišnega go-.1 spodarja Elvo Silver na 4627 JScovil ave. V nedeljo zvečer ^sta oba spala na strehi hiše, J ko se je zgodilo sramotno delo. l\ —Karnivalov nI ne konca ne } kraja. Bedakov se dofy neprestano dovolj, ki znajo nositi 'denar iz naselbine, namesto "j da bi ga potrošili imed svojimi ] ljudmi. 'Sedaj nameravajo na-j rediti karnival na St. Clair ave-J med 72. in>84. cesto. Imeli bo-; dejo enake prismodarije kot Ijsvoječasno na St. Clair ave. I med 55. in 70. cesto. Poroka f na prostem, volitev kraljice J (za 10 centov) in^sploh vse ma-. j nije, da se ljudem izvabi de-'jnar iz žepa, pa nimajo nobene koristi za to. Delavci, pozor! i I'Svoj denar obrnite v boljše 'jsvrhe! * —^Vsako nedeljo se riant po- , I roča, koliko rojakov* je bilo . okradenih na Shore Line ka- rah za večje svote denarja. Mi ! pravimo, da je vsakdo skrajno II brezmjseln, kdor nosj -nečje svote denarja s seboj. Kdor ^;re na piknik, naj vaame^ s seboj par dolarjev k vfcčjfem in ni treba cele baharije kazati o-kol^toliko časa, da vas premeteni lopovi pogruntajo in olajšajo za dolarje. —Policijski avtomobili so imeli jako zaposljeije čase v juliju. Prevozili so 11.710 milj in policija je pripeljala v zapore 3813 moških ter 341 ženskih. —Pred nekim slovenskim kaplanom v Ainieriki niso dekleta nežne starosti nikdar tarna. 'Celo v šoli niso varna' pred . njim. Tako se nam prlpovedu- , je od starišev. Mi foodemo po- | zvedeli za tega "junca", kdo je in kakšen je, posebno še, ker , je hud privrženec avstrijskega , cesarja in rojake neprestano . hujska proti Ameriki, da bi še j nadalje služili temi in neumno- < sti. Slovenski stariši, pazite na , svoje otroke! V starokrajskih \ časopisih se je bralo svoje ča- j se, da je dobil dotični kaplan ( šest mesecev ječe zrf nesramno delo. Kdo neki je ta kaplan? —Cenjene slovenske trgovce ( po naselbini in okolici se tem * potom opozarja, da jih bo v J kfratkem obiskal direktor Slov. f Nar. Doma Ignac Smuk, ki je * pooblaščen za nabiranje ogla- i sov v spominsko knjižico, ki jo 5 bo izdal direktorij Doma ob A priliki ogromnega semnja, ki ^ se priredi 2. 3. in 4. septembra 1 na Sokolskih prostorih na vo- * galu Glass ave, in E. 61st St. r Ker se gre ka prekoristno stvar r se prosi trgovce, da dado večje 1 oglase in s tem koristijo sebi v in zidavi N. Doma se pomaga T k hitrejšemu napredku. Direk- r torij nadalje priporoča slov. tr* » govcem nabavo opek, kot jih v ima tvrdka Belaj in Močnik, ki sta jih v kratkem času razpe-1 čala za $20. Rojaki, povsod za- ti h te vaj te pri trgbvclh optke na- d mesto znamk. Rusi se nahajajo pred Morn in Lvovom. * Vojna se je Šele pričela. • London,' 1. avgusta. Douglas Haig, vrhovni poveljnik angleške armade v Franciji, se je izjavil, da je Anglija šele pričela z vojno, da bo prineslo * tretje leto vojske absolutno zmago zaveznikom in da bodejo centralne sile popolnoma upropaščene. Douglas Haig je dejal včeraj zastopnikom časopisja': "Vojna usoda je sedaj zaveznikom mila- Čas je bil naj-večji prijatelj zaveznikov. In 1 samo vprašanje daljšega časa 1 je, ko bo zmaga popolnoma na naši strani. Popolna zmaga mora biti, sicer se ne more mi-} sliti na mir. Niti en sam fran-. coski ali angleški vojak ne mi-_ sli na mii;, dokler ne leži Nem-. čija popolnoma poražena na , tleh." r . Tretje leto vojne. London, 1. avgufcta. Nemčija je prešla v tretje leto vojne, in tretje leto je dobilo Nemči-: jo na vseh frontah v defenzivi, - Pred enim letom, je bila avstrij-i ska, nemška, turška armada > povsod v ofenzivi, padla je i Poljska in Angleži in Francozi • ^o kmaj vzdrževali svoje po- • zicije. Danes se Nemčija umi- ■ ka s svojimi armadami, tretji-i na poljske zemlje je zopet v . rusjcih rokah in kakih 600 kva-1 dratnih milj ozemlja je prišlo ! v angleške in francpske roke. •. Poleg tega pa se pripravlja splošna ofenziva na Balkanu, : kjer ,se nahajajo danes skoro ! sami Bulgari, zapuščeni od ■ Nemcev in Avstrijcev, ki potrebujejo svoje moči kje dru- Rusi so ujeli cel mazarski polk. Petrograd, 1. avg. Uradno se , poroča od generalnega štaba, 1 da je ruska armada ob reki 1 Stokhod zajela cel 31. mažar-ski domobranski polk zajedno s polkovnikom in vsem pol-kbvnim štabom. Avstrijci so pričeli obstreljevati gališko I mesto Brody, da preprečijo Rusom nadaljno napredovanje, toda Rusi so pripeljali na bojišče nove rezerve in začeli boj z nenavadno živahnostjo. Najbolj pomenljivo delo ruske armade tekom zadnjih treh dnij j je, ker so se polastili obeh bre- 1 gov reke Stokhod, kjer so ime- 1 li Nemci svoje najboljše utrje- \ ne pozicije. 1 IPoročilo iz Berolina. t Berolin, 1. avgusta. Dočim naznanjajo neuradna ruska po i ročila, da je ruska armada pre- i koračila reko Stokhod pri Sar- \ ny in pri Kovel-Rojiče želez- 1 niai, pa se poroča iz Berolina, t da so bili vsi ruski napadi na > armado generala Linsingena, s ki brani prehod preko reke r Stokhod, odbiti in da so Nem- t ci dobilj 2000 ruskih vojakov g kot ujetnikov. Rusi so bili odbiti tudi p'ri Buszaszu v Galiciji. Rusi pred Kovelom. r • Petrograd, 1. avgusta. V d okolici Kovela in Brody n&da- d ljujejo Rusi s prodiranjem. Ru- š sko uradno poročilo pravi, da s so nemške in avstrijske utrdbe š tako trdno speljane in utrjene, F da je treba streljati na te polj- £ ske utrdbe z 12 palčnimi topo- c vi dalj časa, predno se podro. s Prvžt nemška obrambena črta k pred Kovelom je sedaj prodr- d ta, in Nemci so se umaknili dve c milji proti zapada. Trdovrat- e nost Nemcev pri Kovelu je ve- z lika, in Rusi »morajo večinoma I vse vojake v strelnih jarkih po- b moriti in dobe v tej okolici le S malo ujetnikov, ker imajo P nemški vojaki" poveljk vzdržati 0 vse postojanke do skrajnosti. j< > Nemci belijo iz Kovela. t London, 1. avgusta. Brezžič 8 na brzojavka iz Rima poroča, b da je nemiki generalni Štab dal H odstraniti „ i ž Kovela velikan- o ske množine živeža in strelji- • va* kakor tudi vse težje topo- - ve. Nemci nameravajo to me-e sto izprazniti kakor tu^i važ-e no trdnjavo Vladimyr Volin-d ski. Armada generala Bothmer-3 ja je prišla v tako zadrego, da - je obkoljena 6d vseh strani. 3 Kozaške divizije so po okupa-e ciji Brodya razdrle železniško - zvezo za umikajočo se avstrij-j sko armado. Velik pomen mesta Kovel. 1 Mesto Kovel je najbolj važ-i na točka, kolikor jim imajo 1 Nemci v oblasti^ na Poljskem. 1 Armada, ki ima mesto Kovel - v oblasti, poseduje pet različ- - nih železnic. Ako Nemci zgu- - bijo to mesto, se mora vsa - nemška fronta od Rige do Ga-i licije umakniti za najmanj 50 milj. Kovel je glavna železniška postaja za nemške armade, ■ ki se nahajajo ob Pripet moč-, virju in pri Baranoviči.. S pad- - ceim Kovela in trdnjave Vladi-, mir Volynski Rusi lahko pri- • čnejo oblegati Varšavo. i Lvov in Kovel v nevarnosti, s Petrograd, 1. avgusta, Ruski i vojaški kritiki, ki študirajo po- - ročila generalnega štaba, ome- - njajo. da je avstrijska in nem- - ška fronta, ki brani Kovel in r Lvov v veliki nevarnosti, da . pade v past, iz katere se ne bo t .mogoče izvleči. AvstVijai so . predolgo odlašali, da bi se or-l ganizirali za ofenzivno umika-, nje, in sedaj so ruske rezerve > toliko močne, da prenesejo vse j udarce, in dočim se je dosedaj . avstrijska^ in nemška armada umikala, bo morala sedaj bežati. In če se avsTf^ika anma-. da v Galitiji umakne, bo des- • no krilo Linsingove nemške ar-, made brez varstva od juga, in i če se general Linsingen raaho- ■ homa ne umakne iz Kovela, bo 1 - Škoda na Black se ceni na d f __ New York, 1. avgusta. Predsednik F.B. Thomas od Lehigh Valley' železnice in predsednik' W. G. Besler od Jersey Central železnice sta bila danes a-retirana na podlagi obtožbe, da;sta kriva eksplozije na Black Tom otoku, kjer je nastala strašna razstrelba smodnika in vojnega materijala. Trije visoki uradniki omenjenih železnic so bili že prijeti in četrtega čaka z^por. Oblasti države New York in New Jersey so odločile, da se tako silna množina vojnega materijala ne bo smela več hraniti v bližini' gosto naseljenih krajev. 1 Koliko znaša škoda- Škoda, katero so prvotno ce- 1 nili, je veliko manjša kot se je ' domnevalo. Dočim se je prvi I dan po eksploziji trdilo, da zna- 1 ša škoda najmanj $45.000.000, ( so bile sedaj izdane uradne -številke o škodi. Podroben prorajhi* škode sledi: National 1 Storage Co. ima škode $12.000- < 000. Med tem je bilo 30.000 ton 1 sladkorja, 24.000 zavojev toba- ' ka, kemikalije, sol, boraks in ' drugo. Lehigh Valey železni 1 ca je zgubila 85 kar, mnogo j elevatorjev in nekaj bark, kar ( znaša $1.000.000 škode, Central 1 Railroad of New Jersey je zgu- 5 bila 12 kar, škoda $50.000. ( Streljiva za zaveznike je eks- 1 podiralo v vrednosti $5.900- 1 000 in ne za $25.000.000 kot se 5 je prvotno trdilo. Tri večje J barke so zgorele, škoda $60.000 ] sedem manjših bark zajedno z \ blagom znaša $200.000 škode, J fino steklo v New Yorku $300. 1 000, v Hobokenu $35.000, v ; U& m.>,'; "i jjtf? ^afcft' ' • vsa njegova armada zajeta. Obupnih bojev se pričakuje. Oljčno mnenje prevladuje. • da bodejo morali Nemci in Av- - strijci izprazniti Lvov in K6- - vel, toda vršili se bodejo ob-i upni boji, predno se to izvr-. ši. Kadar je Lvov in Kovel v "C - ruskih rokah, se bo moral u- > makniti general Hindenfturg ort - Rige ih armada bavarskega kralja Leopolda bo morala hitro bežati,y sicer bo zadušena - v Pripet močvirjih, ker Je lz-) postavljena od treh strani ru-. skim napadom. 1 Polni vlaki ujetnikov. Iz /Fetrograda se poroča, da • razni vlaki neprestano vozijo i nemške in avstrijske Ujetnike - na Rusko. Nemški ujetniki, kij d so jih Rusi polovili, se enoglas-j - no izjavljajo, da tako silne , ofenzive niso pričakovali od • Rusov. Vsi višji nemški povelj- - niki so neprestano prigovarjali - nemškim vojakom, tla je njih - fronta nezmagljiva, in da* je ruska armada moralno popolnoma uničena. Nasprotno se i sedaj trdi, da nemški vojaki - nimajo nobenega zaupanja več - v zmago in da se na mnogih - krajih predajajo Rusom. 1 Nemci trdovratno branijo 1 postojanke. ) Pariz, 1. avgusta. Nemci so ) na severnem bregu reke Som-. me začeli s številnimi proti-na- ■ padi napram angleškim četam, ; toda - vsa številna nemška ar-! tilerija 'ne more zadrževati an-j gleških napadov. Nemci so 1 zadnjih 24 ur neprestano na- • padali pridobljene angleške po- - zicije, toda vsak njih napad je - bil odbit s strašnimi zgubami. - Angleži imajo seveda o^rorrT-1 ne zgu be, ker ne hranijo niti s ■ streljivojn niti z moštvom, da > napredujejo, toda ker so Nem- [ Torn otoku Ivajset milijonov Jersej City $50.000. Navadno steklo, ki je popokalo na hišah .000, poslopja na Ellis Island in Bedloe Island poškodovana za $150.000. Skupna škoda znaša $19.654.000. Preiskava o razstrelbi. New York, i. avgusta. Zve zina, državna, county in mestna vlada je začela objednem ■ preiskovati vzroke nesreče. Teorija, da bi kdo s cigareto za-žgal ogromna skladišča od The J National Storage Co. ni ve-Ijavna, in javni prosekutor od 1 Hudson County je obdolžil ■ Lehigh Valley zelenico, da ni : dovolj skrbela za varnost v že- 1 lezniških vozovih, kjer je po 1 vsej priliki nastal ogenj, ki je t naredil toliko škode. Če je bila kaka zarota pri tem, se 'bo dognalo, ker preiskava bo^ silno I natančna in jo bodejo vodila | oblastva dveh držav. Koliko je mrtvih in ranjenih. Dosedaj se. je dognalo, da je razstrelba zahtevala 5 mrtve- i cev in 36 ranjenih. Mtaogo je 1 ubitih, pa se ne ve natančno, j ker je eksplodiralo tudi mnogo 1 dinamita, ki je ponesrečence č najbrž raztrgal na kose. Na r Ellis Islandu se je nahajalo C 659 naseljencev, katerih nihč^ s ni bil poškodovan, dasi so po- I slopja naselniškega otoka pre- s cej poškodovana. Edino maček 1 naselniškega komisarja je do- [ bil v nogo en šrapnel, dočim c so naseljenci ostali brez po- s škodbe. V pondeljek popoldne, k 15 ur po prvi eksploziji, je za- j čelo znova pokati in metati I šrapnele na Black Tom otoku, fi nakar je pričelo goreti, vendar s so ogenj kmalu pogasili. k ci vselej pripravljeni na protinapad, imajo Nemci enako te-, ške zgube. - Položaj je izvrsten, pravijo Francozi Pariz, j. avgusta. Mnenje - francoskega generalnega štaba r je, da Nemci kljub vsem svo- - jim proti-napadom ne morejo f omajati angleško—ifrancoske l fronte. Položaj je izvrsten, jav - ljajo francoski častniki gene-i ralnega štaba. Vojnega mate- - rijala je na fronti dovolj za pri- ■ hodnjih devet mesecev, ne da bi bilo potreba naročevati kaj novega. Vendar glasom izjave l višjega častnika generalnega > J štaba, bo trajalo še do prihod !1 njtfga poletja, da bodejo Nemci i 1 vrženi iz Francije in Belgije v • j njih lastno državo. Kajzer navdušuje za vojsko. [ Amsterdam, 2. avgusta. Kaf ■ zer Viljem je izdal sledečo pro-i klamacijo nemški armadi: "To-1 variši, drugo leto vojne se jo : nagnilo k koncu. Kot prvo le- ■ to, je tudi drugo let minilo v : slavi za nemško orožje. Na vseh i frontah ste prizadjali sovražni-: ku velike rane. Vselej, kadar 1 se je sovražnik .zbral in vas je hotel oropati sadov vašega dve letnega dela, ste se zbrali in pognali sovražnika znova na- > zaj. Vaš kajzer priznava vaša hrabra dela in vsa dežela gleda z občudovanjem na vas. Toda , moč sovražnika še ni zlomljena. Gledati moramo na nove . boje v prihodnjosti. In jaz sem , trdno prepričan, da z božjo . pomočjo bodemo premagali . vse naše sovražnike- Viljem." Kje je kralj Peter? JPariz, 1. avgusta. Kralj Pe-. ter živi skoro kot puščavnik v 1 mali koči na otoku £uboea, v . Egejskem morju. Kralj, ki je star 72 let, vstaja Ob 4. zjutraj , in se pelja vsak dan 40 imilj na motornem kolesu okoli otoka. Dopisnik nekega pariškega lista ga je vprašal, kaj misli o vojni. Kralj IPeter je odgovoril: "Narod, ki je demokratičen, bo zmagal. Francija je demokratična* in njena je zmaga. Nemci sovražijo svoje nasprotnike, dočim zavezniki ne sovražijo nemškega in avstrijskega naroda, ampak žele le, da se rešijo pruskega (militarizma. Zmaga je na strani zaveznikov, ker so pravični napram vsem." Srbi podijo Bulgare iz brške. London,- 1. avgusta. Srbski uspehi ob grški meji se nadaljujejo. Srbi so sedaj oddaljeni le 300 sežnjev od srbske meje. V petek je močan oddelek Bul-garov napadel srbske pozicije pri Stropini, toda Bulgari so bili tako zbiti, da so se v največjem neredu umaknili. Pustili so na bojnem polju tudi mnogo vojnega .materijala. Srbi so zasedli večino bivših bul-garskih postojank v hribih. ——'—o- Deutschland na potu \ v Baltimore, 2. avgusta. Nemški trgovski submarin Deutsch- 1 land, ki je čakal 23 dnij v tem I pristanišču, je včeraj zapustil I luko ob tri četrt na šest zve- 1 čer in odpljul s pomočjo vlač- l nega parnika Timmins po ; Chesapeake zalivu. Pričakuje i se ga danes zjutraj ob 110. v 1 New Port News, Va. odkoder se začne prava oceanska pot. U Kapitan Koenig je trdno pre- < pričan, da bo ušel zasledoval- 1 cem. Osem vojnih ladij čaka 1 submarin zunaj tri milj meje> kjer se neha ameriško vodovje. Kakor hitro je odšel J Deutschland iz pristanišča, Je < hitel neki človek na telefon in J sporočil^ zastopnikom zavezni- 3 kov odhod. 1 Zanimive novice o | dnevnih dogodkih New York, 1. avgusta. Vče- J raj je bil Charles Evans Hti^l ghes, republikanski kandidat za predsednika, uradno obve-1 ščen, da je kandidat. Ob tej priliki je imel Hughes govor, v katerem je povedal, da bo republikanska stranka letos zmagala, napadal je Wilson o- < vo vlado kot nezmožno, itd. VVilsonova vlada je pokazala največjo nezmožnost v Meksi-ki,kcr se ni potegnila za pravi- i ce ameriških državljanov. Hughes namreč želi, da bi mi z vojsko posredovali v Meksilci. Roosevelt, ki je bil navzoč pri sprdjemnem govoru Hughesa, je navdušeno ploskal republi- 4 kanskemu kandidatu. IPenzija za delavce. Chicago, 1. avgusta. Mesar- ■ ska tvrdka Swift & Co. je pripravila fond $2.000.000, ki je namenjen za penzijd starim f delavcem. Od obresti tega fon* 1 da se bo plačevala delavcem^ . pokojnina po gotovih pogojih. . r Izmed 30.000 uslužbencev te ; tvrdke jih bo do 8000 deležnih 1 - pokojnine. * 1 Generalni štrajk v Meksiki. j San Antonio, Tex., 1. avg. j Kot poroča tukajšni meksikan-4 ski kopzul se je pričd v j xico City generalni štrajk vseh $ ; delavcev. Delavci zahtevajo 1 plačilo za delo v zlatu namesto j v papirju, ki nima nobene vred- ; j nosti. Delavci se sklicujejo, da dobivajo kompanije in tvrdk* 1 plačila le v zlatu, delavcem pa . plačujejo v papirju, katerih sto , dolarjev je vrednih le 32 do-r larjev. • Trije delavci ustreljeni. Elisabethtown, 1. avgusta. V 1 Hosiclare je nastal večji spor med unijskimi in neuftijskimi delavci, tekom katerega so dobili trije delavci smrtne po- > škodbe z revolverji. Oborožene straže patrolirajo po mestu, ker se boje nadaljnih pobojev. Na Nemškem ni pomanjkanja mleka. 1 Washington, 1. avgusta, A-t meriš^ci poslanik v Berolinu naznanja, da so govorice in tr-, ditve ameriških Nemcev, da bi v (Nemčiji primanjkovalo mle-, ka, neresnične. Mleka je dovolj i za vse, toda manjka mesa in surovega masla. 4 .r4Š| Meksikanski vojaki na ameriški zemlji. El Paso Tex., 1. avg. Prvič, i odkar je nastal spor med Me-ksiko in Zjedinjenimi državami, so danes vojaki generala Carranze prestopili meksikan-sko mejq in se podali na ameriška tla, da skupno z ameriškimi vojaki polove bando bandi-tov, ki je ponovno ropala na ameriškem ozemlju. Meksikan-ci so se udeležili boja z Ameri-kahci, nakar so zopet odkorakali preko meje. Požrtvovalni Amerikanci. Beaver Falls, Pa., r. avg. MV. in Mrs. Du Prele iz tega* mesta sta včeraj stavila, da če bo Wilson zvoljen ponovno za predsednika, da bodeta dobila vsako leto enega otroka, dok- šE ler bodeta zmožna za to. Družina DuPrele je republikanska in stavo je sprejela demokratič- • na družina Greene- Mr. Du Prele je star 27 let Mrs. Du-fPrele pa 24. Sedaj imata štiri otroke, in dobita jih lahko najmanj 30, predno odpove naravna moč. ■i V - " j Naselniške postave. Washington, 1. avg. Odbor za naselniške 'zadeve je danes enoglasno sprejel predlog, da se naselniška postava pri tem zasedanju kongresa ne sprej- P SKA AMERIKA JKK, BRtiPO IN PETEK«___ O C N1N A t O J&a Cl*if d. po poJtti *00 O Tosamezna He gokrat podpirajo svoje sovraž- ■ nike, najsibo cerkvene ali po- ■ svetne, dočim pravi delavski > prijatelji stradajo. "Cleveland-1 ski Ameriki" ne more nihče : očitati, da se je pregrešila nad interesi delavstva, kajti delova-; li smo neprestano, da se delav-cem zbistri um, da se organizi-1 rajo družabno in politično. Ka- • kih 1000 Slovencev samo v Cle-velandu tekom zadnjih petih t', let je priča, kaj smo vse stori-■'i li /.a nje, da smo jih prignali do pravice ameriškega držair-i ljanstva. Treba je bilo vzdrže-vati šolo. spisati prošnje, ho-diti po sodnijah, moledovati in > prositi, da so se sodnije zvečer odprle, in ^marsikateri izmed - onih, za katerega smo mnogo > naredili, se niti ne zmeni daT i nes za list! Le kadar je sila, te- > daj pridejo k nam, potem se pa , zopet uda uživanju in nezavednosti. : Pa to nas ne moti, da bi kaj - stališče spremenili, ki smo ga 1 dosedgd zavzemali. Mi ostanemo kot dosedaj, le s to razli- 1 ko, da pričakujemo od delav-s cev veliko večje podpore kot dosedaj. In kadar bodejo delav- - ci pokazali nekoliko več lj-ubez-? ni napram onim, ki se resnič-i i no in iskreno bore in žrtvujejo za nje, tedaj Wej6 tudi ski listi protmtali, in kadar se j lo to zgodilo^, tj >0 stopi : Ave t 1 lili iVWW 'ffj' t tU <8 Ena največjih pomoči, ki jih tdjfjfp.l) more iptyn hst od/dfvj laycev —r Naročnikov je, da do-^ sledno kupujc;j9 pri takib/tr-, govcih, ki oglašujejo v tem listu. Vi, ki ste prijatelj Tista, plačujete redno naročnino in Se strinjate z nauki, ki jih dobivate, irisUe narcVIili svoje dolžnosti. Vi morate priporočati in podpirati ona slovenska delav- J ska podjetja, ki oglašujejo v listu. Zaveden slovenski trgovec ne bo dal oglasa v list sa mo iz vzroka, da podpira' list, ampak trgovec pričakuje tudi nekaj od oglasa, - da se rojaki obrnejo na njega in kupijo pri njem ravno raditega, ker trgovec oglašuje v takem listu, katerega delavci podpirajo. Cenjeni naročniki, bodite prepričani in naša najbolj resna beseda je, tla pomagate največ li stu, če zavedno in dosledno kupujete pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu. Na noben drug način nam ne morete toliko pomagati kot s tem. Kadar kupite povejte, da ste videli oglas v listu, in s tem ste naredili neizmerno dobrega vašemu listu. V Clevelandu shaja še neka druga slovenska krpa, katere naloga je vas držati v temi. Vam metati pesek v oči, da se voditelji krpe še celo po smrti norčujejo iz revnih delavcev, ko se ne morejo več braniti. Zavedni rojaki, če bi imeli pravi razum, bi prezrli'trgovce, ki oglašujejo v takih krpah, ki vam nikdar niso in ne morejo ter ne bodejo koristile, razven da vam vlivajo temo v pamet. Od vas, delavci, je odvisno vse! (Povedali smo kot prijatelji prav odkrito svoje mnenje. V vaših srcih je moč, da delujete z nami in pdmagate razganjat? temo, ki vam ne da bolj svobodnega življenja. o- Avstrijske vojne slike za zagrinjalom. i i, Ker živimo v časi, ko nas črno rumeni avstrijski patrijoti v Ameriki navdušujejo za poveličevanje sistema, kateri nas je spravil iz domovine, kateri je začel to vojsko, ne bode odveč, če pogledamo nekaj vojnih slik iz Avstrije, slik, katere se dogajajo za zagrinjalom, o katerih ne izvemo dosti. Kar je namreč najbolj gnusnega perila iz sedanjih razmer Avstrije, je pokrito z vladno cenzuro, da ne |%ri-de med svet, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da bi najbolj zabit avstrijski patri jot izgubil svoje simpatije do Avstrije. Kako umazano je to perilo, kako smrdi, smrdi daleč preko mej tiste Avstrije, ki je osrečena z vsenemško "kulturo". Kakšna je ta kultura, bomo kmalu videli. Anton Czarnecki iz Chicage, jeden najbolj plemenitih Poljakov v Ameriki, mož, ki je bil veliko let volivni komisar mesta Chicage, je šej kot poročevalec za največji svetovni list "Daily News" iz Chicage v Avstrijo in Nemčijo. Tam je imel precej svobode, ker si niso upale ne Avstrija ne Nemčija ovirati veliko potov tega pro-minentnega Poljaka. Dokler je bil tam, je poročal kolikor mogoče tako, da je Šlo lahko skozi vojaško cenzuro. Ko pa je bil po več mesecih zopet izven Avstrije in Nemčije, je začel poročati to, česar se ni smelo prej. Izmed številnih poročil priobčimo najmarkantnejše, tiste, kateri naj-najbolj kažejo, kakšna je tista sreča, ki jo morajo narodi uživati pod slavnim žezlom habsburškim. On je obiskal sevtda samo Poljake — ampak stokrat hujše kot tam je našim bratom v stari domovini. Obesili so Poljaka Onufry Ol-chowy zato, ker je: 1. Baje razžalil cesarja s tem, da je pred njegovo sliko nespodobno govoril. 2. Ker je povzročil hudodelstvo s tem, da je kalil javni mir. Baje je popacal nekega starega avstrijskega orla. 3. Radi hudodelstva proti armadi. Ko je neki avstrijski vojak bežal pred Rusi, je vprašal tega reveža, kaj misli, da je bolje zanj ali da beži še naprej ali da se poda, In Olchowy mu je svetoval, naj se poda. S tem mu je rešil življenje. To so torej trije vzroki radi česar je moral petdesetletni mož na vislice. 1 1S1 . ' ' .. .< t- .'• "i • '' . .,'*. vtikin oče potili otrok Obesili so ga inj^rok^za £bcš±o1e sd b«i »leaeef: r "Ker, za časa Ruske okupa-fcovotf! o Avstrijski narodnosti ( ?), je trdil, da Avstrija preganja Grkokatolike in da je avstrijska vlada vničena. Pri teh besedah je z nogo vdaril po tleh, kot bi hotel streti" črva Nadalje ker je JKusztia zahteva« ru&ega duhovnika in ko < je ta prišel, je postal cerkveni mož in cerkveni pevec. In v cerkvi je pel pri obredih, kateri so bili za vzpeh carja Nikolaja. Nadalje ker je rekel, da mora biti kmalu vse končano, ker nima Avstrija več kot kot okrog devet vojakov. In nadalje ker je poslal svoj? sinove z Rusi, da bi ne bili prisiljeni boriti' se z Avstrijo. To so "vzroki", da so starčka obesili. Tretji slučaj: Ivan Uotenku, Star 64 let in oče štirih otrok, je bil Obešen, kei je za časa ruske okupacije pokazal na svojo dlan in rekel, da bodo prej začeli rasti tam lasje kot se pa bodo vrnili Avstrijci. Ker je rekel, da so Rusi zdaj gospodarji in ker je trdil da nima F/anc Jožef več vojaštva. In rekel je. da so Rusi že na Dunaju. In ker je rekel, da je rekla neka ženska, ko so Rusi delili moko, da ni Poljski narod vreden jesti Ruski kruh. Četrti slučaj: Ivan Vuk, star 67 let, oženjen in oče petih otrok je rekel za Časa ruske okupacije, da bi se moralo obesiti cesarja Francel Jožefa in da daje Ruski car hrano in obleko njegovim vojakom. Da mu je pobral na stare dni vse sinove in ga pustil v revščini. Ker je rekel nekemu dolžniku, da mu ne da nobenega denarja nazaj, ker ga v imenu starega moža ne more tožiti več, ker nima ne denarja ne vojaštva. (Stari mož — cesar). Nadalje sta bila obešena Elias Tabaczyk, star 69 let in Thadeus Jasilkowski, star 33 let in sicer po nedolžnem. Njegovi sovražniki so jih nekaj obdolžili, da sta rekla čez cesarja, kar pa ni bilo re». Ampak obešena sta bila vsejedno, ker pod slavnim žezlom habsburškim se večf ne vpraša aH je res ali ne. Kdor hoče svojega sovražnika spraviti s poti, ga kar obdolži in dan kasneje že visi. / Nad vse zanimiv je slučaj župana Thadeusa Krakowski iz Ja-novice blizu Tarnopola. Ljudstvo ne more pozabiti, da je moral na vešala mož, tako nedolžen, kot je bil Krakowski. Duševni lenuhi Francjožefovi so obesili tega mo-j ža zato, ker ni kazal pravega duha proti Avstrijcem in je kazal nekaj spoštovanja do ruske vlade tudi še potem, ko so bili Rusi pregnani. Kot posebno hudodelstvo je bilo, ker je dal nekemu možu potni list, da je šel v sosedno vas nekaj kupit. In pri listu je napravil p* moto, da je pritisnil Ruski pefcat namesto avstrijskega. Ker,je ta vas večkrat menjala vlade, je moral imeti vselej dva pečata: enega je rabil, kadar so bili Rusi gospodarji, druzega pa, kadar so bijji Avstrijci. In ker se je potem, ko so Avstrijci zopet zavzeli vas, zmotil, in deT"na neko listino namesto Avstrijskega, Ruski uradni pečat, je bil obešen. In vzeli so mu njegova edina dva sinova, od ka-i terih je jeden tedaji že padel za Francjožefa, drugi je bil pa nevarno ranjen. In ne samo to: Ker je imel ženo, neKaj otrok in večje posestvo, so naznanili udovi, da izgubi vse premoženje, da zapade vse državi. / Cesar mu je torej vse pobral in poklal sinove, očeta obesil Jn pokradel premoženje. To je pa reš prava očetovska skrb, •— kaj ? i Obesili so nadalje profesorja Lazarskega. Zakaj? Ko so Rusi prišli, so prepovedali pijačo. In mož je pohvalil to kot nekaj pametnega in dobrega. To je bilo vzrok, da so ga obesili. In nadaljni vzrok je bil naveden, ker je šel na cesarjev god z nekim Ruskim častnikom v cer^ev' Profesor Lazarski je bil znamenit mož in vzgojevalec. In trudili so se vsi krogi, da so ga rešili. Ampak cesarsko kraljeva vrvica je bila še premalo krvava —« še premalo rabljena. Obesili so nadalje Teofana Go rala, očeta sedmih otrok, ker je rekel, da je avstrijski cesar slabo ten ruski pa močan. Obesili so Dimitra Motyla Zato, ker je rekel, da ruski vojaki ne rabijo orožja, ampak lahko kar s kapami nabijejo Avstrijce. Motvi je imel pet otrok in jim je bil edina opora. Hryc "Konisczny, oče šestih otrok, je bil obešen samo za{6, ker je nekajx agitiral za Grško katdi-ško cerke* Obesili so potem pet žensk radi 'navadnih opazk. ~ ; 1 Vs« to je. bilo v mali va.1 Ljudje, tdaj pa premislite, *a-kaj je avstrijska vlada obešala ljudi. Io kar se je zgodil^ v enem kraju, tO se je zgodilo V drugem. Razlika je samo ta, da ni nikogar, ki bi smel potovati po naši domo vini-in sporočati grozote, katere počenja zdivjana soldateska.v imenu njegovega veličanstva cesarja Francjožefa. To 90 slike iz Avstrije,'^like, da se mora prijeti človek it nos. In b» biK kaj hvaležni tistim rojakom, ki izdajajo Avstrijske vojr ne slike iz "svojega žepa", če bi dobili par takih sHk, par takih d<> kumentov. In kaj hvaležni bi bili tistim, ki so prodani ali s pomočjo vere ali denarja ali obojega, če bi nam po-ročafi nekaj o dogodkih, ki se odigravajo v gnjili Avstriji, v tisti Avstriji, ki je baje "biser vse£a sveta", v kateri bo vsa sreča le s Habsburškim tronom. Dosti smo bili obzirni, ampak kar je preveč je preveč. Obešati starčke, očete številnih otrok za nič, čist, prazen nič, obešati jih samo, če se kaj~sumi#ali če kak lopov kaj lažnjivega izpove — ne — za to nimajo narodi svoje vlade. In to tudi ni nobena vlada več. ampak mesarica, ki bije in kolje svoje ljudi. Ml bi le radi vedeli, ali je vlada radi ljudstva ali pa ljudstvo ri di vlade. V Avstriji so kot se kaže ljudje radi vlade in prestola. Saj pravijo, da mora vsak za cesarja Taki le restnčju dogodki .gredo po svetovnih listih med druM narode. Ljudje, vajeni človeških' pra- i vic se zgražajo irt nas, ki pwliaja- mo od tam, je sram. - •••• '•• -- "CAS" -—-- ., rrf. DOBRA SLABOST jje odvisna večinoma od , dobrega želodca in dober želodec je odvisen od rednega delovinja celegi prebavnega ustroja, čitajte kako Severov Življenski balzam (Severa's Balstm of Life) Učinkuje v slučajih želodčnih neprilik : "Trpel sem celi dve leti ter sem sedaj na potu k zdravju. Sedaj imam dobro slast ter zopet lahko delam ter se dobro počutim in vse to je storil za me Severov Zivljenski Balzam. Priporočam ga ,vsim, ki so slabotni.' — Andrej Koren, Logensport, Pa. — Severov Življenski balzam je iz-borni pripravek za zdravljenje, ne-prebave, slabe prebave, otrplih jeter, in raznih njim podobnih neprilik kakor nečistega jezika, zgu-be slasti, splošne slabosti, bledosti in slabega želodca. Cena 75c v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa. « ' > . . " T " Proda se dobrd idoča grooerij-ska trgovina v sredini slovenske naselbine, .ena najboljših za trgovino inied Slovenci. Po-izve se v uredništvu. (93) I i ™ Pravi starokrajski brinjevec »'Vi . Cena 6 steklenic . . $6.50 1t3 Cen« 12 steklenic . . . $13.00 PJTu Čista slivovka kuhana iz pravih MtkdJft Oeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 ^mf^L Cena 12 steklenic . . .$13.00 % Imamo najfinejši tropinjevec in - f 1115 drožnik. I gal. $2.25, $2.50, $2.75 P^psSjj^JB Pristna rudeča ohioska vina \ ^^^^^^ Galona . . 50, 55, 60 in 65c Bl ^n^^B Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. ■flfflfekl Vinska potoka ob > do 10 |d. velja $ 1.00. za 25 B/Ij^^BmS gal. potoda $2.00. Pri vetjih naročilih je tod brez-RSjE^iP platen. T« cene •• samo za na debelo. Naro-cilu naj te priloži denar in natančni nailov. ^ssgggg The Ohio Brandy Distilling Co. fefcf^JH Prva sloTMitka druiba aa prodaj« finih pUaC. / 6102-04 St CUir Ate. - - Clerdad, 0. FARE $5.22 J^BMI^BETWKN f ^Mt^JCLEVELAND & flffigfc fasiB^^ BUFFALO Graat SUp "SEEANDBEE^ B .---cmorBUfFAur 3 S CLEVELAND-Dafljr, May lat to Nov. 15tf«-BUFFALO £ 8 ixftsr. •. - -igSL^®^'-"'231^- I § S II 5 M TH^LEVELTND »"BUFFALO TaxwaiT co^cu^uw. oht«C * • Slovenska Društva po vseh Z^edinjeilih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno . "Gevelandska Amerika" Ml izdelujemo tm društrane, trgovske Jn privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj' moderno opremljene izmed vseh aloTenskllt tUkaren r Ameriki. Pilite sa cene Tsske tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepie, ceneje In boljle tlskoTlne. CLEVELANDSKA AMERIKA PBVA SLOVENSKA UMJ8KA TISKARNA 611* ST. CLAIR AVE. t CLEVELAND, O. V vrhovni Uradniki: l PREDSEDNIK: JOHN G ORNI«. «105 «T. CLA1R AVBNUB. PODPREDSEDNIK: FffMMOZ KOGOJ, 8S04 ST. CLAIR AVE. K TAJNIK: PRANK HUDOVERNIK, 1062 EAST W ST. BLAGAJNIK: JERNEJ K N A U S, 1052 EAST 62nd STREET. > 'VRH. ZDRAVNIK: J. M. S S LI*«AR. 6117 ST. CLAIR AVE. # ODBORNIKI: Prank M. JAKSIC, 1203 Norwood Rd. Jo». RUSS, 6712 Boivna ava. ^ Frank ZORIO. 6909 Preset ave. Frank CERNEl«0MI BL C ah-ave. Anton GRD1NA, 6127 St. Clair ave. lanac SMUK, 1051 Addiaon Rd. Anton 09TIR, 1158 E. 61»t Bt Saje vrhovnega odbora se vršijo vsako fiptrto nedeljo v mesecu 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada. ¥ Pisarna vrhovnega urada «1062 E. 62nd St. drugo nadstropje, daj. Cuyahoga Telefon Prlpceton 1276 R. Vsi dopisi, druge uradne stvari in denarne nakaznice, naj Be pošiljajo na »vrhovnega tajnika Zvezino glasilo: "CLEVELANDOKA AMERIKA" Mzg. vrhovni zapisnik seje celot-Riega vrhovnega odbora, kate- ■ ra se je vršila dne 25. julija H 1916 v jasami vrh. utada. H (Fredsednik John Gornik o-Btvori sejo ob 9.30 dop. Čitanje ■imen odbornikov, navzoči so ■vsi izven dr. J. M. Seliškar in ■Frank Čeme. Čitanje zapisnika Izadnje seje 25. junija in se fcprejme. Ker je firma American Sur-■Tety Co. of New York nazna-luila potom pisma, da mora dati ■Zveza knjige pregledati držav-■no zapriseženemu izvežbeancu ■«če so knjige in računi pri vrh. ■tajniku v redu, in šele na izja- ■ vo izvežbanca bo dala varšči-Ino za leto. 1916-1917, vrli taj- ■ niku. Br. predsednik poroča ■na to, da je šel osebno do več Hftbatnikov, in se posvetoval K tega, č* se dajo knjige pre-Kdatji ali ne? Ker pa je goto-Blda bo računal W. A. Coy Wvoto $40.00, in ker je bilo več odbornikov zato, da se knjige dajo pregledati, je celo stvar izročil izvežbancu, da je prišel te dni knjige pregledat. K temu je se tolikoAza pripomniti, da ne bo treba rradzornikom od jan. da jun. t. I še enkrat knjig ; pregledovati in se bo s tem nekaj stroškov Zvezi prihranilo. Nadzorni odbor bo samo pregledal račune za julij in avgust in to bo vzelo samo eden ali dva dni. Nadalje se je sklenilo, da vrh. tajnik ne dobi na mesec več kot nad $2.000.00 denarja, da se varščina zniža iz $10.000.00 na $3.000.00, ke* pri vzdigi denarja iz banke morajo itak biti trije podpisani, to so predsednik, blagajnik in tajnik, poleg tega se pa prihrani Zvezi $15.00 na leto samo na fcpfcjni vrh. tajnika-EfeTnevni red v pride glede Kznanila v glasilu "CI. Ameriške", št. 86 od dr. "Danica," št In. da do konvencije ne spreje-f moja nič novih članic. Kot vzrok navajajo, da jim vrh. z-dravnik odklanja nove članice. K temu se sklene, da se stvar preišče potom 3 zdravnikov, če je dotična članica, ki je bila zadnje mesece zavrzefla, kot nesposobna za sprejem v Zve zo ali ne. Društvu "Danica" se naznani pismenim potom sklep seje vrh. odbora. Br. predsednik je imenoval v smislu pravil, točka 16, odbor za sestavo obrisa pravil. V ta odbor so bili imenovani Dr. J. ML Seliškar, Josip Kalan in Albin Stemberger. Dr. Sv. Ana, št. 4. naznanja, da so si izvolile novo tajnico Fannie Trbežnik. Objednem naznanjajo na vprašanje vrh. , tajnika, če se je že zdravo javila c. 1493 J- katera je že ? bolana od 29. marca t. 1. da še ne .Ker se ta bolezen že vleče precej časa, se sklene, da se izroči'vrh. zdravniku, da jo preišče, ali je bolezen res taka, da Še ni za delo? Br. tajnik poroča, da je Zveza prejela licenco od Ins. Dep't ^State of Ohio za leto 1916-1917 l t. 101 J. B. od dr. št- .1, se f mu je pri nakazan ju bolniške*, ^podpore odvzelo $io.oo( ker ni jpinael 'od 5. do 1.7. junija nobene- C. 1682 J. L. od dr. št. 1. se ga izroči vrh. zdravniku radi njegove bolezni. C. 1246 T, A. od dr. št. 4. se ni skazala z zdravniškimi spričevalom od 5-25 do 6-7, še ji je $9.29 manj nakazalo podpore, kot bi jo morala dobiti.. C. 494 T. od dr. št. 6. se mu je pri nakazanju bolniške podpore odvzelo $7.00, ker on se je pri tajniku javil zdravega II. junija in pri zdravniku 18. junija. Na dnevni red pride* glede bolnega člana c. 206 J. K. do dr. št. 9. kateri je v teku kratkega časa prejel od1 Zveze $217 00 bolniške podpore ter v večini same poškodbe. Poroča tajnik, da sta prišla 29. julija na vrh. urad tajnik in blagajnik od št. 9. ter sta poročala, da je omenjeni ležal na neki "škarpi" blizu Juniatta ave. pijan in nezavesten, ter mu nato odvzel tajnik novo bolniško listino, katero je imel pri sebi, da od danes naprej ni več deležen podpore. Nato se sklene, da se društvu objavi pismenim potom sklep seje vrh. odbora radi zadeve br. J. K. Predloži se račun advokata F. T. C. za tožbo T. 5. v znesku $35.00 kot nekako predplačilo. Se odobri. Predloži se umrli list od c. 10315 FrankJRant od dr. št. 1. umrl dne 14. junija t. 1. vzrok smrti jetika, zavarovan za $300.00. Se sklene, da se po-smrtnina izplača 4e; Helena Mali, od dr. št. 4. in Frank Zorič, od dr. št. 1. Nadalje poroča tajnik, da bo do prihodnje odborove seje prinesel proračun, koliko je stala ta nagrada in kakšen rezultat je bil pri tem. Ker je prihodnja druga redna konvencija, pričenši se 11. septembra, se sklene, da morajo vsa krajevna društva plačati asesment za mesec avgust do 30. avgusta in to glede računov, ki se morajo predložiti konvenciji 6 Ker ima finančni odbor veliko opravila s posojilom, se sklene, da se temu odboru kon- Sd^SiAJV9dl z Br, Primož Kogoj priporoča vrh. bdbornikom, da bi v^aj sedaj pre(J konvencijo, ki je samo še dva meseca oddaljena kaj ; pisali v guisilu Zveze, za v korist Zveze in za zboljšanje pfar vil, kakor je Jytf druzih različnih organizacijah. Nadalje poroča, da je on v direktoriju za zgradbo S. N. Doma, in da je na seji dne 14. julija prišlo vprašanje glede rabe pisalnega stroja za S. N. Dom, ker je vrh. tajnik objednem tajnik S. N. Doma. Se skl-ene, da sme rabiti tajnik potrebno orodje do prihodnje konvencije, in konvencija bo ! naredila nadaljne korake radi I tega. Ker je bil dnevni red izčr-> pan, zaključi predsednik sejo ob m .30 dopoldne. Fr. Hudovernik, tajnik. o- NEMCI SE ČUDIJO ZRAČ-NINt TORPEDOM.- Nemški poročnik Dambitsch ki se nahaja v strelnih jarkih ob reki ,Somme na Francoskem, piše list "Zeutung am Mittag" sledeče: "Takoj ko so Angleži začeli z ofenzivo, so pokazali Nemcem nekaj novega. Angleži imajo v svojih zrakoplovih sedaj zračne torpede, s katerimi napadajo opazovalne nemške balone. Drugi dan bombardiranja so Angleži zagnali imnogo zračnih torped nad nemške postojanke. Te zračne torpede so neznanega kalibra *in povzročajo silno raz-strelbo. Naši strelni jarki so bili jako poškodovani od teh torped. Zemljo je metalo na sto jardov visoko v zrak, skale in kamenje se je rušilo pri naših utrdbah. Bilo je pravka-kor bi bruhal ognjenik Vezuv V naši bližini. Učinek je bil ogromen. Dva uhoda k podze-jneljskirn utrdbam sta bila zasuta, in rezerve so se morale umakniti v druge strelne jarke. Nekoliko pozneje je odšel sel in drugi konec kompanije z važnim poročilom, pa se je kmalu vrnil in dejal, da so vsi dohodi k strelnim jarkom za- j suti. Poročnik Dambitsch je šel gledat in opazil kolikor daleč je moglo oko nesti zasute strelne jarke, les pomešan z žicami in skalami. Delo devetih mesecev je bilo uničeno v nekaj minutah. Nad 50 Nem-cev se je vstrelnih jarkih zadušilo." MILIJONE AKROV ZEMLJIŠČA. j Ameriška vlada bo dala na- 1 seljencem v jeseni milijon ak- | rov zemljišča v Californiji in- _ Oregonu. Vsak, ki se priglasi ; in spolne gotove pogoje ter ima zraven še nekaj sreče, do- j bi 160 akrov jako dobre zem- ' lje, za kar plača ameriški via- ' di $2.50 na aker. Ta svet je bil | prej podeljen California & Oregon železnici, toda pozneje zahtevan od ameriške vlade na- ] zaj. Železnice so se branile, na- j kar je morala tožiti in je dobila tožbo na najvišji sodniji, in sedaj pride to zemljišče v ljudske roke. ] POZORf , Cenjenemu občinstvu uljud- no naznanjam, da bodem v ^ sredo, 2. avgusta otvoril velik ; moderni SALOON ! zajedon z restavrantom- Veli- 1 ka slavnostna otvoritev pa se | vrši v soboto 5. avgusta, ko bodejo vsi rojaki dobrodošli in : po domače najboljše postreže- < ni.. Za obilen obisk se priporo- j ča. . 1 THOMAS STAKICH, j 306 E- 160th St. ___ 1 Pozor, slovenska društva. ' Spodaj podpisano društvo ' uljudno naznanja, da bd imelo , dne 6. avgusta, t. j. prihodnjo nedeljo svoj izlet v prosto naravo na Recharjeve farme v j Euclid, Ohio. Priredila se bo krasna domača zabava z najboljšo postrežbo v jedilu in pi- ^ jači. Streljanje za zabavo, kdor : zna bolj meriti* Uljudno so 1 vabljeni vsi Slovenci. Za obilo ■ udeležbo se priporoča (92) j 1 Dr. Slovenskih doslužencev. ■ * j Slovenka dobi* dobro delo za 1 hišna dela. Vprašajte pri Aug. | Kaušek, 6202 St. Clair. (X90) 1 i ■ . ".'<-.' •. 'i* • ',. ■ ti ii Rad bi zvedel za naslov Frank in John Korošca, doma iz BLrašne. Nahajata se nekje v Clevelandu." John Barlič, 6024 St. Clair ave. , -i .. . ...»■■ h- Na stanovanje se sprejmeta dva fanta,. brez hranev 5345 Stanard ave. NICKEL PLATE ROAPT Dobro idrivj« dobit« v Green Springs, Ohio . (»dr*vlU«) Mineralna voda srn idnj*. dovolj boUlov • 4 on retur 1 10U TIKET Y»i »obotnl vlakci dobri vrnjtav prihod-■ii pandaljok. B. A. Akcrs, agent, Cleveland, 0. Tu.. Aa«. tOth. " \ IZURJENI ČEŠKI knjigovez B. F. PRIHODA se priporoči Slovencem v vezavo vsakovrstnih knjig, posebno pripovestnih in mašnih. Lično delo, nizke cene. *f 4f iT Naročila aprcjenia CLEV. AMERIKA, * (119 ST. CLAIK AVB. štirje pošteni fantje se sprejmejo na stanovanje s hrano ali brez. 1447 E. 51st St. (91) 1 Dva fanta se sprejmeta na sta- 1 novanje brez hrane. 1345 E. | 65th St. blizu Superior. (91) Mlad poročen par išče primernega stanovanja. 1195 Norwood Rd. (91) I DELAVCI f 1 Stalno delo vsak dan v letu Dobra plača. The Union Salt I Co. E. 65th St. & N. Y. Central , železnica. St. Clair ave kara -—HI- (103) IPtoda se 10 hrastovih miz in trideset stolov, <4lunch counter" | in vsa druga oprava za resta- I vrant, v jako dobrem stanju. Vprašajte na 1261 E. 60th St. -*--(92) Iščem žensko pripravno za gospodinjstvo. Hišna dela in skrb za enega otroka. 1114 E. 63rd Street. • (91) Slovensko govoreča dekleta se sprejmejo kot prodajalke v trgovino. E- A. Reimer & Co. 3423 St. Clair ave. <91) Krojaški pomočnik dobi takoj stalno delo in dobro plačo. Fr. $penko, 15406 Calcutta ave. Collinwood. (91) CENIK MALIH OGLASOV. ItčE SE DELAVCI VSE VRSTE, do 25 b«Md tli 0 vrat 1. krat po...................,...40c. I krat po...'....................35o. < karat po.......>...............30c. vaaka nadaljna vrata pa Sc. DELO liCEJO VSE VRSTE, do 28 bvaad ali * vrat 1 krat po.......................20c 3 krat to rei po.................17c. vaaka nadaljna vrata po 3c. SOBE SE ODDAJO IN NA HRANO SE SPREJMEJO, do 28 baaad aH 6 vrat. 1 krat po.......................25c. 3 krat bi vefi po.................20e. Vaaka nadaljna vr»ta po 4«. V N Ki EM~S E ~O ti £)A^~H I IrtT ST -VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HIAA, TRGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUGO. T«6E 8E 08EBE, ZGUBLJENO, IN uRUGO NEOZNAČENO. do 28 baaad ali 0 Vrat a krat po.................i.....60c.' 3 ikra t po.......................42c. 6 krat ta več po................35c. vuka nadaljna vrata'po 7c. II6EJO SE TRGOV8KI 80LASTNI- | KI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE I — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO | »TI. do 2fi baaad ali 8 vrat 1 krat po.......................60c. 3 krat tu veC po...............|U0 Vaaka nadaljna v rita po 10c.__ ZAHVALE iN~MRTVA8KA NAZNANILA. Vaaka vrata po..................6c. , Za vaCkrat la lata cena pomnoži. bRUlTVENA NAZNANIL A. Ikra« po ...................4c vrata Za veCkrat po..............3c vrata 4 do 6 baaed aa rafiuna on« vrata. Išče se slovensko dekle, ki zna angleško, za v zlatarsko trgovino. Stalna služba. Hueter I Jewelry Co. 5372 St. Clair ave. ' -—-—- (x86) I V najem se oddajo lepi trgovski prostori, pripravni za ma-nufakturno blapo ali drugo tr-. govmo Jako poceni. 15502 Wa- J terloo Rd. Collinwood. (92) ' ' ' ; ' "') " ' AS w • v" VAŠA ZELJA JE URESNIČENA 7 ...........111 n ■ 1 n . j 'ni hi m ia Krasen fonograf s jBl kabinetom samo JHj B ns.oomm Dolgo ste si zaželeli fonograf, krasnega iz- 11' ^t i /^B jTIt rtt B iSMifflf! delka, s stojalom, ki bi bil po nizki ceni. In sedaj ||h\VuMl^/fr /Ki \ 1 f jjiffifl se je želja spolnila —'v naši zalogi imamo sedaj ||ffl|j||l, jrj llffliffi M perfekten inštrument za vašo ženo in otroke, da l|||jlf;|/; || se razveselijo. Vsa krasna glazba najboljših jBlE umetnikov se lahko igra na tem fonografu, in cena je tako nizka, da vsakdo lahko plača za Nekaj krasot Carola fonografa. 'Po vseh ameriških državah se je ljudstvo začudilo, ko je prišel ta fonograf na trg. Ljubitelji lepe godbe iz vseh krajev so se začeli kar trgati za te fonogra-fe. Tovarna ima toliko naročil, da komaj sproti izdeluje vse zahtevane fonogra-fc. Kabinet tega fonografa je mahagonijevo de|o, toda tehta samo 11 funtov, se lahko prenaša po hiši, se vzame s seboj na avtomobil na izlet. Ta fonograf je si avcek med vsemi fonografi. Naročite takoj še danes, Visok je 22 palcev, močan, trpežen in krasnega glasu, popolen mehanizem in vsi rekordi se lahko rabijo na tem fonografu. Otrok lahko ^gra ta fonograf. Zavarovan je proti prahu in ima posebno shraimbo za plošče, ker zaloga je majhna in bo kmalu pošla. Kdor prvi pride, prvi bo postrežen. Cena kompletnemu fonografu je samo $15, in v nekaj dneviti je bilo nad desetti-soč teh fonografov prodanih, tako so se priljubili ljudsvtu. Dobi se samo pri t . v FranK. Cerne, SLOVENSKI URAR IN ZLATAR. Zaloga grafofonskih plošč v vseh jezikih. Pošiljamo tudi po pošti na druge kraje. 6033 St. Clair A*)e.. Cleveland, O. m u žul (Borka za življenje, je vsak dan hujša, če ne bolj nevarna, je" škodljiva posebno fnim, (ki ne mislijo na sebe, postanejo brezbrižni, zanemarjajo svoje lastno telo in zdravje. Posledica tega .prenapetega življenja je, da se izmučijo; nastanejo neredi neprebavnosti, duševna slabost in fizična slabost. Tak položij zahteva ta-Ikojšno pozornost in prava stvar v" takem položaju je, da vzamete TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO Zboljša razdejano delavnost prebavljalnilh organov, ki so prenapeti radi dela ali iz drugega vzroka, s tem do odstrani iztelesa vso nečisto snov in - . ZBOLJŠA AIPETIT REGULIRA PREBAVNOST, * PREPREČI GNJITJE, OZDRAVI ZAJPRTJE 1 ' UTRDI TELO Trinerjevo ameriško grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Rabite ga kadar imate ZGUBO APETITA SLABOST PO JEDI NAPETOST, SLABO SAPO, PREVLEČEN JEZIK KOLIKO IN KRČE, X , ZAPRTJE V ' BLEDOST, TELESNO SLABOST. Trinerjevo vino vam zagotovi zdravo spanje, da lahko opravljate svoje dnevno delo. Stari ljudje bi morali vselej imeti zanesljivo zdravilo pri roki in je redno rabiti. Ženske, katere boli glava, naj poskusijo Trinerjevo ameriško grenko vino. CENA $1.00 PO LEKARNAH Joseph Triner, IZDELUJOČI KEMIST 1333-39 SO. ASHLAND, AVE, CHICAGO, ILL če imate otrple mišice, revmatizem, nevralgijo, lumbago, rabite Trinerjev liniment. Mišice otrple radi trdega dela, naj se drgnejo S Trinerjevim linimeatom Cena 35 in 50c, po lekarnah, po pošti 35 in 60 oentov. ' ■ -I ' »4 W * - .•{} 4M, . " ' ' • v.' rv; ' t- ' J J\r ________________________________________________________________■- - ■-- - -------- Spisal Dr. Niko Zupanič. -1 .p ■ Novicc so bile začele izhajati 5. julija 1843 »eta in so prenehale šele pred par leti. Poče- . tek **Znanila" v prvi številki slove tako le: "Učenosti, umetnosti in znajdenja, so se vkrat-kih letih tako razširile, da kdor-, koli z njimi Aaprej ne hiti, ne j posnema, kar so drugi korist- < niga znajdli, ampak se terdo- : vratno stariga derži, gre rako- 1 vo pot, vsaki dan mejn zna, se v zdajnim obrazenju ne znajde, 1 v sredi svojih rojakov, znaneov 1 ino prijateljev si neznan ptuj deželec zdi, in si ne more ni- 1 kakor pomagati..." "Novice" ] so izhajale enkrat na teden (4) 1 in stale za celo leto 2 fl. Leto 1848 je prineslo ustavo 1 in politično svobodo. V vseli j slovenskih centrih so vstanovili 1 politične organizacije in dru- 1 štva a središče in težišče celega političnega življenja je bilo < "Slovensko Društvo" v Ljub- ] ljani pod predsedništvom Dr. : Janeza Bleiweisa. Akademska 1 mladina na Dunaju je vstano-vila svoje društvo "Slovenijo" 1 (predsednik Fr. Miklošič) in v Nemškem Gr.adcu društvo 1 istega imena, koje sta vodila ; Dr. Muršec in slavni pravnik ^ Dr. Krajnc. Iz kroga dunajskega društva "Slovenije" dobili so kranjski stanovi tudi prvo adreso z narodnim programom, ker se prosi stanove naj ne ovirajo zedinjenje z slovanskimi brati v pismu in jeziku in naj se čuva slovenska narodnost na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem ter naj se uvede slovenski jezik v šole in urade. Od pomnoženega odbora stanov vojvodine Kranjske pa je pošla temeljna zahteva slovenskega programa: zjedinjenje slovenskih pokrajin v eno kronovino z imenom "Slovenija". In tedanji urednik "Novic" je isto glavno točko zagovarjal v slavnostni avdi-jenci IV' nadvojvodi Ivanu. Slovenski narodni program je obsegal tri kardinalne točke: T) Zjedinjeno Slovenijo; 2) enakopravnost slovenščine v šoli in uradih (tudi. sfovensko univerzo v Ljubljani); 3) neodvisnost Avstrije od Frank-furta — "Slovenija" bodi ne-razdružljiv del avstrijskega in ne nemškega cesarstva. Privrženci "ilirizma" so-iskali stika in zaslombe pri ostalih Jugoslovanih zlasti s Hrvaškim Dr. 5. Kočevar se je vdeležil hrvaškega sabora (1848) pod Jelačičem ter se potegoval za ožjo zvezo s Hrvati v duševnem m materijalnem oziru. '< Politična svoboda leta 1848 je obogatila tudi slovensko novinarstva V Ljubljani je začep la izhajati "Slovenija"; prvi pravi politični časopis Slovencev (uredniki: M. Cigale, Dr. Dežman, Fr. Cegnar), ki je br-zo prestal 1850 leta. Isto tako kratkega veka so bile: "Slovenske Novine" v Celju (1848) "Celjske Novine" (1848-1851); 'IPravi Slovenec" (urednik Fr. Mfilavašič v . Ljubljani 1849); "Jadranski Slavjan" (Ljubljana 1850, urednik S. Rudmaš); "Slovenski,, cerkveni Časopis" (urednik Dr. J. Pogačar v Ljubljani 1849). Vredno je omeniti, da se je vže v začetku probude slovenskega naroda (1848), pripravljal domači razcep v kulturnopolitičnem oziru baš kakor ga imamo danes. V 'Celjskih Novinah" sta namreč« pisala škrebe in Šubic za ločitev cerkve in šole, za odpravo samostanov, za ^ekulari-zacijo cerkvene lastnine in odpravo celibata. Reakcija v dobi absolutizma je zatrla slobodno politično gibanje in sloboden razvoj narodov in zato so morali propasti vsi slovenski listi razven Bleiweisovih "Novic". Še celo na skromnega in skozi in skozi konzervativnega Bleiweisa, ki je vednb bil za vero in dinastijo se je pritiskalo, da bi opustil svoj list, samo ker je bil tiskan v slovenskem jeziku. Na eni strani'so rjiu očitali pansla-vizem in ga sumničili temnega oagnenja do svetlih rubljev, na drugi pa strani so imu obljubljali boljši položaj in odli- kovanja. In ce)o doma na' Kranjskem so zahrbtno rova!i( .proti konservativnim "Novicam" baš oni, ki so imeli za kaj tacega najmanj povoda — namreč duhovniki; oni so iznašli da so "Novice" veri nasprotne, zapeljive in nevarne, in da je Dr. Bleivveis največji na-j sprotnik duhovnikov. V kljub temu so se "Novice" obdržale ter preživele dobo Bachovega absolutizma. (D. Lončar, op. c-> 1 Bachov absolutizem je moral pasti, ker je bil preveč nasproten toku časa, ker je bil preveč birokratičen, centralistič-no-^germanizatorski in rimskokatoliški. Tak sistem vladanja je bil najneprirodnejši baš tam kjer tvori država v svojem temelju narodnosti konglqmerat. Izguba Lombardije in preža-dolženost ste bili neposredni povod, da se je izdala oktober-ska diploma (20. oktobra i860) leta) in februarski patent (letaj 1861) in proglasila ustava s svobodnim politikovanjem. Od. tega časa naprej se je nepre-, stano množilo število sloven-| škili časopisov do današnjih j dni. Eden izmed prvih je bil "Naprej" (od 2. januarija do 2<). septembra 1863), ki ga je vstanovil pesnik Miroslav Vil-har in urejeval ostroumni pisatelj Fran Levstik. Program lista se glasi: "Časnik ''Naprej" misli na vstanem potu potezati se za vse in vsakovrstne pravice slovenskega naroda ter vedno in povsod- imeti pred očmi blagost domovine s pazljivim očesom na južne brate, s katerimi-smo Slovenci v materi-jalni in duševni dotiki. Da bi "Naprej" dosegel svoj sveti namen, obeta častititi] bralcem take liberajno-politične lepo-znanske in gospodarske sestavke, kakoršni so potrebni, da se izve, kar se bode važnega godilo po vsem svetu]* da se zbuja narodnost, vnema skrb za občno korist, širi vsestranska omika in luč med Slovenci, in kolikor je mogdče, da se pripomore k splošni izobraženosti na jugu". Dasi je "Naprej" izšel samo v 78 številkah, vendar je bil velikega pomena za slovensko politiko, jezik in književnost. S finim čutom za dobro in lepo kritikuje Fr. Levstik i leposlovje i politiko in zlaga pri tem lepe umetne pesmi. Pod uredništvom t A. Einspie-ler-ja je začel izhajati v Celovcu na Koroškem' "Slovenec" (1865^867) z geslom: "Živi, živi, duh slovenski, bodi živ na veke!" Isti nevstrašeni in nev-pogljivi borec za prava koroških Slovencev vstano.vi v Celovcu leta 1882 že kot starec tednik "Mir"; ki izhaja še sedaj. rV Trstu se pojavil (1866) "Ilirski Primorjan" koji se leta 1867 prekrsti v "Primorca" pod u-redništvom in sotrudništvom Vekoslava Raiča in pesnika Frana Cegnarja, Istotam sta izhajala lista "Tržaški Ljtido-mil" (1866) z geslom: "Vse za vero, dom. cesarja!" Tudi Štajerci so dobili leta 1867 sVoj list v "Slovenskem Gospodarju", ki je imel namen poučevati narod v gospodarskem in poli tičnem vprašanju; list izhaja še danes v Mariboru. Pojava novih slovenskih Časnikov znači, da je ustavna doba navela Slovence v politiko-vanje v večjem stilu. Ali ven-dai^je bilo do dobe vstvarjenja dualizma po ministru Beustu še vse publicistično delovanje nekako primitivno, diletantsko, domače. Ni £e bilo prave dife-ferencijacije, razdelitve ulog in dela ter ostro črtanih političnih struj. Eni in isti časopisi so mnogokrat služili i politi i belestristiki, a kar je glavno, nedostajalo je centralnega političnega časopisa. To potrebo so najprej živo občutili štajerski napredni rodoljubi (Dr. Dominkuš, Dr. Vošnjak, Dr. Razlag, Dr. Kočevar, itd.) in so leta 1868 vstvarili v Mariboru "Slovenski Narod", ki izhaja v Ljubljani še dandanes in je največji in najbolje-urejevani politični list Slovencev. Od začetka je izhajal trikrat na te- 1842-1871), ki sfe je ume! dobro braniti pred šikanaimi in in- nemčtirjev. V« od začetka j* pisal Slovenski Narod" na narodni in svobodomiselni podlagi in je bil organ slovenske inteligence (Mladoslovencev), List je zagovarjal združenje vseh Slovencev v eno administrativno celoto. Vstanovitev "Slovenskega Naroda" pada v dobo slovenskih "taborov", to je prirejanja velikih političnih shodov pod milim nebom; na ljudskem taboru v Vižmarjih leta 1869 je bilo zbranih okolu 30.000 duš. Kot glavni taborski junak je slovel Dr. Valentin Zarnik (1837-1888) in Božidar Raič (1827-1886), impo-zanten govornik in idealen narodni duhovnik. Eden vstano-viteljev "Slovenskega Naroda" moramo omeniti Dr. Josipa Vošnjaka, ki se je prvi lotil na-cijonalno-ekonomske politike z vitanovljenjem posojilnice in hranilnice (prva v Ljutomeru 1872). — "Slovenski Narod" je vedno bolj napredoval, posebno ko se jp preselil v Ljubljano (11872), kjer je eno leto pozneje' postal prvi slovenski dnevnik. Tu ga je urejeval lo-sip Jurčič (1844-1881), nadarjeni sfovenski romanopisec. Leta 1910 je "Slovenski' Narod" toliko napredoval, da je izhajal celo dvakrat na dan, kar znači mnogo za razmeroma malo mesto kakor je Ljubljana (42.000 prebivalcev). Čini bolj se je narod zanimal za politiko in činu več časnikov je izhajalo, tem bolj je nedostajalo pogojev za skupno delo tlovenskih političnih in kulturnih delavcev. Po glavni razdelitvi dunajskega parlamenta, razdelili so se tudi slovenski politiki federalTsti so pod vodstvom J. Bleiweis-a in E- H. Koste (1832-1875) podpirali nemško državnopravno stranko, ki je bila nasprotna narodnim avtonomijam, a zraven še zagovarjal tudi upljiv cerkve v državnem življenju. V kolu slovenskih federalistov nahajali so se seveda duhovniki (tedaj po večini) in vsi oportuni-sti; koji se niso nikdar dobili ju kako radikalno narod, akcijo. Napredna in svobodomiselna opozicija' slovenskih konser-vativtev fn federalistov je imela za svoj organ "Slovenski Narod", dočim si vstanove konservativci leta 1873 lasten organ "Slovenca", kojega prvi urednik je bil K- Klun. o ■ i 1 KOLIKO HOČEJO NEMCI ZA BELGIJO. Iz Ghenta se poroča, da se vrši med Ameriko in Nemčijo pogajanje, da bi Nemci izpraznili Belgijo. Baje so Nemci pri volji to storiti, toda zahtevajo od zaveznikov 40.000.000.000 mark odškodnine. (Štirideset-tisoč milijonov.) Sarkastično pristavlja neki belgijski list, ki piše: Da, Nemci bodejo dobili štiridesettisoč milijonov iz Belgije, toda ne mark ampak bolh. STALEN MIR MORA PRITI General Haig, angleški/vrhovni poveljnik, se je ob pričet-ku ofenzive zaveznikov, meseca julija, sledeče izjavil: Mi moramo narediti mir, ki bo v resnici ^oliko vreden kot smo za njega plačali. Usoda Evrope se bo odločila na zapadnem bojišču. Brezpametno bi bilo in slabo za zaveznike, če bi zavezniki takpj v začetku zmagali Nemce, kajti Nemci bi tedaj imeli še dovolj moči in bi ro-govilili naprej. Treba je nemški militarizem tako potlačiti in uničiti, da se ne bo nikdar več dvignil. Šele potem bo mogoče narediti trajen mir v Evropi. \ &—:---& SLOV. NAR. CITALNICA Ima svoj« prostore na vogalu E. 61st St. lm Glasa ave. To Je edl-ni slovenski kulturni zavod t Clevelandu, katerega £l&n in Članica bi moral Mil vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Mesečnl-na zurnša samo 26 centov, in zato lahko dobivate vse boljie slo venske knjige in Čitalnica razpolaga z vsemi slovenskimi, deloma hrvatskimi In angleškimi časopisi. Seje 8« vršijo vsaki Četrti četrtek v mesecu v čitalnici. Vpiše vas lahko vsak zaveden Citalnl-Car. . : »Preda. F. J. Kern, 6204 8t Clalr taj. Ignac Grill, 6029 Glass ave. blag. John Cebuiar, U07 E. 60. H-* 1 uT^ak'/vSSSSS E. 8*dnV DrW "iHooWew' 8013 Jone« Itd. DrnltVo J« vstopnino sattalo sa pol lata ter, iborsje vsako drugo nedeljo v mssscu ▼ Tomaftln dvorani 1111 Marble avs.1 n -< EDINOST, •lev. Nsr. Pav. Pod. tam. drultvo pred«. MIh. Kos. 1410 E. 49tt> 8t taj. John Jadri«, 1416 Bh 40th 8t blag. Zavbrftek, 3831 flt Clalr Av. ■dr«v. F.J. Kern, 6304 StCIalr Ay. Drultvo zboruje drugo nedeljo v meseca dop. na 3044 Bt Clalr sve. pftrejema rojak« In rojakinje od 16—40. leta. Pevska vade vsak torek dn četrtek svefier na 6016 Bt Clstr ave. . ■ DR. SV. JANEZA KRST. »T. 87. J. 8. K. J. prede. A. Branlselj, 1046 E. II. Bt taj, R. Perdan, 6024 Bt Clalr avs. blag. Al. Zakrajftak 1015 E. 62. St saetop. Fr. Mtlavec, 102» E. «1. Bt. zdrav. P.J. Kern 6204 St Clalr Av. Društvo zboruje vsalko tretjo nedeljo ▼ J. Ordlnovl dvorani 6025 St Clalr ave. --«• DR. Z. M. B. NaČ. F. H. Mervar, 1361 E. 65. St. podnafielnlk Andy Sadar, podna-čelnlkdv namestnik Jos. Vesel, preda; J. Meglic, 6614 Schaeler Av podpredsednik; Mike £ele, t taj. L. Mrhar, 1159 E. 58th St H. tajnik Jos. GlaviC; blagajnl/k ^ Math Olavlch, 6306 OlasB ave. Drultvo aboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. pri ipop. v Knausovl dvorani. aug. 16. i i-—---— Samostojno žensko podporno dr. BRCA MARIJE (staro.) IPredsednloa Mary UlCar, 1107 E. Cist St. tajnica Fannie Trbežnlk, 1177 Norwood Rd. blagajnica Kat. Perme, 1133 Norwood Rd. Društvo zboruje vsak drugi četrt ok ob 8. zvečer v Grdlnovl dvorani. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern, 6204 8t. Clalr ave. II n ' --- DRUŠTVO 8V, BARBARE 6T. 6. Spadajoče v Forest City, Pa. preda. J. Kromar, 998 E. 63rd St. I. taj. Jos. Terbovec, 1636 E. 38 St. Redne mesečne seje se vrše vsako četrto soboto v mescu v John Ordlnovl dvorani. " P. In P. dr. VRH PLANIN * ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Juratovac Telefoh stanovanja: ] Eddy 1856 M. SLOVENSKA GOSTILNA kjer dobite fino pi-lig jačo, dobro postr«-2 bo. Prodajalno žganje in likeijo tudi u domaČe potrebe na steklenice in galone. C«« saurae I Dobra salega I JOSIP KALAN, 6101 ST. CLAIR AVE. DELAVCI dobijo takoj stalno delo. Mi nikdar ne zapremo, tovarne. The Union Salt Co. E. 65th. St, & Lake Shore Railroad. St. Clair kara. (9o)- lava«pere, d*i* rf.ajHwrnctlptMte» tee aarejea in ed naj^t.jlih adravil. da vaa ae »ere osdra^kL V alt sdraraBki recaftl «aar«Je pfkljr aale lakarae, kjw bodaja eMaal aataatee pe lalji ulraraika. bnaaae ludi poeelao sale-gaiumUwrUi predaetev. hililaft Ula. dlla«. clear la »ladkerja. Guenthers Sloven. Lekarna, Addiaon Rd. vogal St. Clalr Avs. • ■ ' : i' • ■ npal !---- I FINO VINO il vedno dobite pri Joaip ; Koielu. Belo niagara in ; II concord vino. Posebno { ženskam je moje vino zna- ; I no. Po stari navadi Josip : ^ Kozely, 4734 Hamilton ave ! ! 1 National Drug Store I Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. in 61. cest^. S posebno skrbnostjo izdehije-mo zdravniške predpis«. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45)' I A. M. KOLAR, I Slovenska gostilna. I 3222 LAKESIDE AVE. I v M- Se priporoča Slovencem v .1 obilen obisk. Točna postrs- iba. Vedno svete pijače. ■