BOGOMIRJU ŠEFICU    
K četrtek, 11. novembra je za srčno kapjo v Ljubljani nena-doma umrl novinar in prijatelj Bogomir Šefic. Smrt nam ga je iztrgala v najlepših letih, v času ko je razmišljal o svojem, še bogatejšem duhovnem vzponu; bil je mož peresa, dober komentator, znal je prisluhniti majhnemu človeku. To zmore novinar, ki je znal premagovati vse ovire, tudi padce in poraze. Takšen je bil Bogo.
Leta 1968, ko sva se spoznala si o novinarstvu šele sanjal, narodnozabavna glasba pa ti ni bila tuja. Tudi sam si igral. Po končani srednji grafični šoli si delal v tiskarni Ljudske pravice, toda neustavljiva želja te je gnala naprej. Kmalu smo na časo-pisnih straneh prebrali tvoje ime, tudi v naši šišenski Tribuni. Ob delu si pridno študiral in uspešno dokončal Filozofsko fakulteto in tedaj so se ti na steiaj odprla vrata v svet, v svet novinarstva, v svet narodnozabavne glasbe, pri vsem tem pa nisi pozabil na preproste Ijudi, kmeta, na gorjane, zvest si ostattudi bralcem Tribune.
Odlično si obvladoval tematiko iz splošnega Ijudskega odpora in družbene samozaščite, ničkolikokrat sva družno spremljala iivljenje in delo pripadnikov JLA. Tudi problema-tiko kmetijstva si dobro obvladoval, toda vse to ti očitno ni bilo dovolj. Veliko si se razdajal narodnozabavni glasbi in rezultat tega so »Ose« priloge Nedeljca in mnoge Podoknice. Prav med muzikanti si iskal svoj duševni mir, ves čas pa razmišljal o novih podvigih...               ._       -     ,                        ,
Toda vsemu navkljub ti je dolgotrajna in zahrbtna bolezen grenila tvoj vsakdan. Čeprav je nisi jemal preveč resno, si ji bil pokoren. Se Abrahamovih let nisi dočakal, a toliko načrtov si imel pred seboj, toda čas se je ustavil.
Vedi Bogo, da bomo ohranjali spomin nate tudi v uredništvu Javne tribune, pri OK ZRVS katere član si tudi bil. Pa ne samo kot novinarja in kolega. Spominjali se te bomo kot poštenega in resnicoljubnega, saj si z veliko mero preziral lož in bahaštvo, svoj ponos in dostojanstvo pa si z veliko zajemalko zajemal prav pri preprostih Ijudeh. Bogo, šel si od nas, toda vedi, le fizično. V mislih pa boŠ še vedno naš, in naš boš ostal Bogo Šefic...        .                                   _         .
-      ¦                                               Jože Čurin