POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 la 28-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Liubllana. frančiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celic. Prešernova 3 telefon 280 NAROČNINA NA MESEC Prelemao v opravi «11 do ooiti 14 din. Dostavljen n* dom 16 din tnilM 10 dl*. iŠTNI ČEKOVNI BACUN* 11 Maribor, četrtek 16. januarja 1941 ■d."Savo'j Capuzzp,/ *0//o S.Om»r>U 1 ♦ *aged$zem1ju. Angleški k -hira-^ zaupanje v zmago. zumu med Berlinom in Viebyjem V Mariboru dne 16. I. 1941 ■* - ■ ■ Stališče Zedininih držav do voine Včeraj je ameriški minister Cordell Hull v kongresu še jasneje definiral stališče, ki ga zavzemajo USA v sedanji vojni in se zavzel ne samo za vso, ampak tudi za zelo naglo pomoč Veliki Britaniji — Oster afront proti Japonski — Morgenthauova izjava o finančnih transakcijah WASHINGTQN, 16. jan. Ass. Press. Ameriški državni tajnik Muli je včeraj :z javil v svojem govoru pred kongresom, da za Zedinjene države Severne Amerike ni nobene druge izbire, kakor da pomagajo Angliji in s tem same sebi, ali pa da dovote napadalcu, da se približa tudi ameriški celini in jo zavojuje. Ako Amerika pusti, da napadalec prekorači Ro. kavskl preliv in zasede Anglijo ter s tem dobi v svoje roke tudi oblast nad morji, potem se razume samo po sebi, da se bo z veliko lahkoto približal tudi Ameriki, v Ameriki pa predvsem tistim ameriškim narodom, ki so najmanj odporni, ker tamkaj že delujejo na znotraj razrušilne sile, ki jih danes veže samo strah pred demokracijami. Amerika bo zatorej ppmagala Angliji v kar največji meri, ker smatra pomoč angleškemu imperiju kot najboljšo obrambo varnosti ameriške celine. Toda treba je delati hitro, zelo hitro, čim hitrejše bomo mogli zbrati svoje industrijske sile, da ustvarimo orožje za svojo obrambo in da ga damo napadenim narodom, da se branijo, tem boljše bo za nas in za svobodo človeštva. Trije narodi so se zbrali, da bi radi vzeli svobodo ameriškim narodom in svetu vsilili postavo nasilja. Te tri države, ki So se združile v trolzvezi, namreč Nemčija, Italija in Japonska, so popolnoma jasno povedale, na kaj so se odločile. One želijo porušiti sedanji red, na katerem je svet zgrajen in ustanoviti novega, v katerem bi vladale nad podjarmljenimi narodi. Če bi se tem trem državam res posrečilo, da bi dosegle oblast na svetovnih morjih, potem vemo, kaj časa ameriško celino. Iz teh razlogov morajo Združene države dati najvišjo pomoč, ki so je zmožne, Angliji ter vsem napadenim narodom. Na koncu je Hull odgovarjal na nekatera vprašanja. Vprašali so ga, na primer, če bi Amerika po predpisih mednarodnega prava sploh smela popravljati v svojih ladjedelnicah ladje angleške vojne mornarice. Hull je na to dejal, da se s takšnimi težavami danes, ko obstaja načrt, da postavi na glavo in s silo razruši sploh ves obstoječi red mednarodnega prava, ni treba ukvarjati. Ali naj miroljubni narodi s prekrižanimi rokami enostavno čakajo, da bo napadalec prekoračil tudi njihovo mejo In jih podjarmil? Proti sklepu držav-napadalk, da sprožijo svetovno vojno in svetovno bitko, postavljamo mi, ki smo narod miru, pravico do samoobrambe. Toda nočemo biti prepočasni. V tej zvezi je Hull v skrajno ostrih besedah zavrnil imperialistično politiko Japonske, Japonski »novi red« vodi v beračijo, je dejal, japonski novi red hoče zavojevati ves Daljni vzhod, uničiti svobodo narodov in podrediti slabejše narode kot sužnje močnejšim. Amerika ne bo mirno gledala, da se ti naklepi uresničijo, pa naj bo to na tihomorski strani ameriške celine, ali na atlantski. ' Hull je zaključil s pozivom, naj ameriški rod podpira vlado, ki vodi usodo domovine v brez dvoma največji uri človeške zgodovine. WASHINGTON, 16. jan. Reuter. Finančni minister Morgenthau je na seji odbora za zunanje zadeve izjavil, da je Veliki Britaniji treba 3019 milijonov dolarjev za plačilo naročil v USA. Minister se je v nadaljnjih svojih izvajanjih za- Lokalne vojne operacije v Albaniji Niti z italijanske niti z grške strani ne poročajo o večjih bojih, posebno pa ne omenja nobeno vojno poročilo nobenih imen krajev, kjer se bitke bijejo — Oodekaneški prostovoljci v Grčiji ATENE, 16. jan. ZPV. Vojaške operacije v Albaniji obsegajo pred vsem napade in protinapade za posamezne važne prebode, od katerih je odvisno nadaljnje napredovanje grške vojske. Grško poveljstvo ne izda o tem nobenih podrobnosti, vendar tu priznavajo, da bo izid teh bojev velikega pomena. Grki hočejo izslHti odločitve glede teh prehodov čim-prej, da onemogočijo akcijo, ki jo baje pri pravlja novi poveljnik italijanske vojske general Cavallero. GRŠKO URADNO POROČILO ATENE, 16. jan. At. Ag. Uradno poročijo vrhovnega poveljstva št. 81 se glasi: V teku včerajšnjega dne je bilo več uspešnih krajevnih operacij. Ujetih je precej vojakov, zaplenjena velika količina vojnega materiala In štirje topovi. Sovražnih letal včeraj ni bilo nad Grčijo. IZJAVA ZASTOPNIKA VLADE ATENE, 16. jan. Reuter. Uradni predstavnik grške vlade je izjavil sfnbči, da so Grki kljub snegu in mrazu dosegli več novih uspehov v lokalnih bojih. Na neki točki, kjer so zaplenili vojni material, so zajeli tudi tri topove v dobrem stanju. Po izvidniški akciji so Grki v napadu zavzeli neko trdnjavo v osrednjem sektorju fronte in zaplenili večje število strojnic, merzer. Pred akcijo v zahodni Evropi RIM, 16. jan. ZPV. Povečana delavnost velesil osi je zopet obrnjena proti zahodni Evropi Jn je treba zato pričakovati zopet izmenjavo misli zastopnikov Nemčije z zastopniki Francije. Tukajšnji listi pravijo v svojih poročilih iz Madrida, da je izvršil te dni šef španskega generalnega štaba inšpekcijo čet in ob tej priliki pregledal pomorska in letalska oporišča v vzhodnih in posebno še južnih obalnih krajih Španije. Po konferiranju z ministrom zunanjih zadev Seranom Sunerjem je nemški poslanik v Madridu odpotoval takoj v Berlin, kjer bo ostal več dni. — Portugalski poslanik v Madridu je prav tako dpotoval v Lizbono, da poroča svoji vladi o svojih zadnjih razgovorih z ministrom Sunerjem. I Nikoli več v razmere pred vojno LONDON, 16. jan. Reuter. Voditelj angleške delavske stranke major Attlee je včeraj v nekem svojem govoru izjavil med drugim: »Mi bomo morali ttj naprej v nov svet. Čakajo nas težki časi. Nikoli več se ne bomo mogli vrniti v razmere, kakršne so bile pred sedanjo vojno leta 1939. Ljudje, ki se vojskujejo v sedanji vojni, hočejo razne stvari. Tudi nasprotniki imajo mnogo načrtov, nimajo pa duha človeške svobode. Jaz globoko verujem v naš narod in vem, da je mogoče doseči uspehe samo tedaj, ako popolnoma izkoristimo našega duha svobode.« Angleži preže na ..Mendozo" MONTEVIDEO, 16. jan. Reuter. Francoski parnik »Mendoza« je zapustil Punte tlel Este, kamor se je zatekel po zadnjem poizkusu, predreti angleško blotkado. — Ladja plove v severni smeri ob južnoameriški otoali in nosi tovor za Francijo. BUENOS AIRES, 16. jan. DNB. Ker ni nobenih poročil o nadaljnji usodi francoskega parnika »Mendoza«, je dobila francoska ladja »Campana«, ki je bila tudi pripravljena na pot, nalog,, naj počaka še dalje v pristanišču. Posebno se opaža, tli. so na tej ladji prebarvali francoske znake. Tudi »Campana« je natovorjena, kakor »Mendoza«, z živežem in zdravili za Francijo. V argentinski luki so še fri druge francoske ladje. MONTEVIDEO, 16. jan. AP. Britanska pomorske patrole so nadzirale včeraj urugvajsko obalo, ker je francoski parnik »Mendoza« znova poizkušal uiti iz Montevidea. Že tretjič pa se je moral vrniti v luko. DELO V AMERIŠKIH LADJEDELNICAH WASH1NGT0N, 16. jan. Reuter. Mornariški minister polkovnik Knox je na sestanku s predstavniki tiska izjavil: »Ameriška mornarica se trudi, da svoje ladjedelnice pripravi na 72urno delo na teden. Doslej se je v večini podjetjih delalo le 48 ur na ,teden. Ponekod so delali v treh posadah, zdaj bodo te še pomnožili, tako bo šlo delo od rok 72 ur na teden«. jev in mnogo drugega vojnega materiala. Italijani mrzlično poizkušajo, utrditi se na novih položajih, toda vsi njihovi protinapadi so bili z lahkoto odbiti. DODEKANEŠKI PROSTOVOLJCI ATENE, 16. jan. 1NP. Kakor poročajo iz Aten, so tam organizirali tri bataljone prostovoljcev z Dodekaneza, ki bodo služili v grški vojski ITALIJANSKO POROČILO RIM, 16. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo iz Albanije: Na grškem bojišču brezpomembne krajevne operacije. Ustavljeni vlaki v Franciji V1ČHY, 16. jan TASS. Uradno je bilo objavljeno, da so od včeraj ustavljeni na vsem področju Francije vsi potniški vlaki, in sicer zaradi pomanjkanja premoga in bencina. ANTONESCU LE POTUJE V NEMČIJO BUDIMPEŠTA, 16. jan. Reuter. Sem so prispele iz Bukarešte vesti, da je bil Antonescu kljub temu da so to zanikali, poklican v Nemčijo. Antonescu bo odpotoval po teh vesteh danes iz Bukarešte v Solnograd, kjer se bo sešel z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. NOV POVELJNIK FRANCOSKIH ČET V INDOKINI NEWYORK, 16. jan. Tass. Dopisnik »Associated Press« javlja iz Hanoja, da je poveljnik francoskih čet v Indokini, general Marton, zamenjan in poklican v Francijo. Zamenjal ga bo general Mor-dan, ki je že dospel v Saigon. ANGLEŠKA TRGOVINSKA MISIJA V BOLIVIJI LA PAZ, 16. jan. Reuter. Britska trgovinska misija, ki je pred dvema dnevoma dospela sem, nadaljuje svoja pogajanja z bolivijsko vlado glede trgovinskega sporazuma. Velika Britanija želi nakupiti v Boliviji večje količine antimona, volframa in cinka. NA MARTIMOITEU JE ZMANJKALO MOKE FORT de FRANCE, Marlinik. .16. januarja. AP. Na otok« je zmanjkalo moke. Oblastvu so pogajajo z argen-(insko in braziljsko vlado za dobavo živil. vzel za pomoč demokratičnim državam. Pojasnil je v dveh memorandumih finančno stanje Anglije in ugotovil, da razpolaga ta v USA s premoženjem 1775 mili. dolarjev. Te podatke mu je dal na razpolago angleški finančni strokovnjak Philips, ki se mudi v Ameriki. Od tega je 875 milijonov dolarjev že likvidiranih. Morgenthau je zaključil: »Ta linančni pregled potrjuje, da je Velika Britanija zmožna plačati vse ono, kar je že naročila, nima pa dovolj dolarjev, da nabavi še ono, kar ji je potrebno.« NEW YORK, 16. jan. DNB. Na vprašanje republikancev, ali novi zakon daje Rooseveltu nova pooblastila v dajanju pomoči Vel. Britaniji, je Hull odgovoril, da bo imel Roosevelt le ona polnomočja, ki jih že ima. Predsednik ali po poveljnik kake vojne ladje more prav tako, tudi brez zakona, vsak čas začeti kak vojni akt, jc poudaril zunanji minister. Republikanec Tmghen je označil ta odgovor za izmikajoč, vendar tudi na nadaljnja vprašanja ni dobil od Hulla jasnejšega odgovora. Za prekinitev stikov med laponsko in USA RIM, 16. jan. Stefani. Po informacijah iz Tokia se odnošaji med Japonsko in Zedinjenimi državami Severne Amerike stalno slabšajo. Agencija Stefani registrira v nekem poročilu članek lista »Ku-kumin«, ki velja kot glasilo japonskih vojaških krogov. List poziva vlado, naj vendar že opusti svoje diplomatske akcije, ker so postale po zadnjih Rooseveltovih govorih popolnoma nemogoče ter opusti tudi odhod novega japonskega veleposlanika admirala Nomure v Wa-shington. 90 ODSTOTKOV ZA ANGLIJO NEW YORK, 16. jan. Reuter. 90 odstotkov ameriške produkcije lovskih letal gre v Anglijo. RICHTHOFEN JE ZAHTEVAL POJASNILA CURIH, 16. jan. ZPV. Kakor poročajo švicarski listi, se je nanašal obisk nemškega poslanika von Richthofcna pri bolgarskem ministrskem predsedniku Filovu na predsednikov ne4eljski govor v Ru-ščuku. Nemčiji njegov govor ni bil povsem razumljiv in je zato zahtevala potom svojega poslanika pojasnila od Fi-lova samega. HALIFAXOV NAMESTNIK V WA-SHINGTONU LONDON, 16. jan. Reuter. Kralj Jurij VI. je imenoval sira Heralda Campbella na poslaniško mesto v Wastoingtonu, dokler ne dospe tja lord Halilax. Campbell je visoki komisar za Kanado. STROJNICE »POM-POM« WASHINGTON, 16. jan. AP. Mornariško ministrstvo je naročilo veliko število »pom-pom« strojnic (več strojnic za protiletalsko obrambo hkrati). ODSTOP SLOVAŠKEGA VOJNEGA MINISTRA BRATISLAVA, 16. jan. DNB. Vest slovaške časniške agencije poroča, da so brez vsake podlage vesti, da je odstopil slovaški vojni minister zaradi nesoglasij, ki so nastala med njim in predsednikom republike. PLAZ ZASUL PET VOJAKOV TURIN, 16. jan. Stefani. Snežni plaz je presenetil v Alpah pet alpincev. Plaz je zasul vseh pet vojakov. Doslej jih niso mogli najti. PAKT MED BOLIVIJO IN C1LOM SANT1AGO DE CHILLE, 16. jan. Reuter. V Las Pazu bo danes podpisan nenapadalni pakt med Bolivijo in Čilom. Borza, Curilt, 16. jan. Devize Beograd 10, Pariz 8.50, London 16.15, Newyork 4.31, Milan 21.75, Berlin 172.50, Sofija 4.25, Bukarešta 2.15. Politični barometer ¥ichy|a se spet dviga Izza ku is Petainovega obračuna z Lavalom — Maž z belo kravato, ks se ga pri)em$ie neverjetna po itična usoda, stopa po zadnfth vesteh znova v ospredfe Politični - barometer v Vichyju je še vedno v znamenju Petainovega obračuna z Lavalom. Maršalu se že zdavnaj ni dopadla Lavalova politika na zunaj in njegovo preostro postopanje na znotraj države. Nasprotje med obema državnikoma je bilo vedno večje, dokler ni prišlo do onega veSikega petka v decembru in še 13. po vrhu, ko je bil LA V AL postavljen za zapahe. On in njegovi najintimnejši sodelavci so bili tega dne na zelo dramatičen način prijeti in zaprti. Prizorišče aretacij je bil Hotel du Pare, sedež maršala, ki je smatral, da Lavalo-vo postopanje ni nič drugega kot veleizdaja. Službeno so objavili, da je bil Laval odstavljen iz notranjepolitičnih razlogov. Vzroke zunanjih prilik naravno niso mogli naštevati zaradi trenutnega položaja Francije. Moža z belo kravato se prijemlje neverjetna usoda. Naglo se povzpne na višek, pa spet pade v temo pozabljenja. Leta 1931 je potoval z Briandom v Berlin in sprožil tam največjo senzacijo. Pred hotelom »Adlon« so priredili ljudje velike manifestacije prvini Francozom, ki so prišli v Nemčijo kot prijatelji. in to je tudi bilo vse. Kasneje ie šel Laval s svojo lepo hčerko v Ameriko. V Wa-šliingtoiru so bili sijajni sprejemi in iluminacije ... Pa Moskva! Laval je prišel tja, stisnil krepko roko Stalinu, ki je bil zelo ljubezniv, ker drugače redko sprejema goste. Glasoviti ruski pakt 'je bil sklenjen, ostal je pa le krpa papirja, in je šel La^al še v Rim, tam ga je v francoskem poslaništvu obiskal sam Mussolini, ki drugače zelo redko zahaja v posete. Listi vsega sveta so pisali o novem Drija-teljstvu »latinskih sester«. Kaj je ostalo od vsega tega? Plamen, ki se je v Abesiriiji’ razplamtel v pepel. Sam Petain je pred tedni še napovedal; da bo Laval spet odootoval -- to pot v Berlin in da se bo vlada preselila v Versailles. Namesto v Berlin pa ,-> nred če- trt stoletjem tam, kjer stoji zdaj, v veleindustriji. V Tretji republiki je predsedoval >Alliance democratiquec, zmerni desničarski stranki industrije in ban-karstva. Tam je bil tudi Paul Reynaud, ki se je pa umaknil iz protesta, ker je Flandin po- sial po Monakovehi pozdravno brzojavko Hitlerju in Mussoliniju. Reynaud je šel,, na vrhu je Flandin, čeprav le kot zunanji mini- ster in med narodom nepopularen. Laval je šel v Pariz z Abetzom,; nemškim poslanikom. - Tam je tudi njegov prijatelj De Brinon BONNET, ki je v najkritič-nejšlh dneh pobegnil v Pariz,. se je spet pojavil v Vi-chyju. Imenujejo se še, trije specialisti nemško-franeoske-ga zbližanja: Francois Pon-cet, De Brinon in Domini-que, ki se je prej pisal Lucchini. Ima sijajen dar dober publicist, učenec »Aetion Bivši rojalist, zdaj germanofil, je prevzel dediščino Frossarda in Montignvia ter se ustoličil v oddelku za cenzuro. govora, je Francaise«. §C*e bo odločena bitka v JVojaški strokovnjaki, ki pišejo o položaju v severni Afriki, so mnenja, da »imata oba tabora premagati še velike težkoče. Angleži so si s padcem Bardije zagotovili luko za izkrcavanja, njih vojna mornarica more s preciznim obstreljevanjem in s sodelovanjem letalstva streti nadaljnje odpore obalnih trdnjav. Oddaljevanje od Egipta in vojnih baz postavlja sicer težkoče glede preskrbe, vendar jih ne bo težko premagati. fvlaršal Graziani se poslužuje taktike, ki odgovarja njegovemu položaju. Po veliki izgubi vojaštva in materiala ne more poseči v glavno bitko. Zato se bo najbrže zasidral za odpor pred Bengha- zijem, na grebenih, ki se vlečejo tja do Derne. Tu bi bila še edino možna terenska obramba za glavni spopad. Ako bi ta ne držala, potem bi bil potreben umik k Tripolisu. Kajti, tripolitanska puščava, ki se vleče od Benghazija do Tripolisa v notranjosti obale, ne dopušča večjih operacij, ker primanjkuje vode. Ukrcanje glavne vojske na ladje izpred Benghazija, je pa zaradi stalnega patruljiranja sovražnih letal in vojnih ladij nemogoče. Ako bo prišlo torej med Derno in Ben-ghazijem do glavne bitke, bo veliko vlogo v tem igra*a tudi deževna doba v severni Afriki, ki se javlja od 1. aprila i dalje.« Ka| le z nevidnim?, nesiišnhnS !etaSi V posebnem dopisu iz Londona poročajo »Basler Nachrichten«, da »pričakujejo Angleži zaradi trenutnega položaja in zime poostreno nemško zračno vojno in podmorniško akcijo. Bliskovita vojna na Balkan je zaradi mraza in lierazpolo-ženja v Bolgariji odložena, glavni cilj sil osi je, pregnati angleško mornarico iz Sredozemlja ter odpreti spet pot za dovoz petroleja Italiji skozi Dardanele. f . n, , \ — v “ • . . .f V 'Londonu poudarjajo, kako si je tuja propaganda prizadevala, prepričati svet o veliki svoji premoči v letalstvu. Pri tem so govorili o novidnih letalih z neslišnimi motorji, ki jih je v zraku in na zemlji sploh težko opaziti. Izkazalo se ie. da je bil to le navaden bluf. Zmotno je tudi nasprotnikovo mišljenje, da ameriška pomoč ne more dospeti o pravem času. Ta že prihaja. Tudi ni res, da bi izgubili Angleži doslej trikrat več leta' kakor Nemci. Lahi so izgubili Nemci 4118, Angleži pa 1679 letal. Glavni cilj nemške zračne ofenzive je bila ves čas Vel. Britanija, kljub temu pa so angleška letala napadla 298krat industrijsko Porurje, llSkrat pa Koln in Hamm.«s Kako sodi nemški KuKurbund o naših šo!ah. Na otvoritvi nemškega otroškega vrtca v Odžacih v Sremu je načelnik kulturnega oddelka nemškega' Kuliur-bunda, :cU'i Maurus dejal, da je pouk na naših šo!ah nesodoben, zato ga je treba preosnovati že v otroških vrtcih, ki jih zdaj ustanavlja Kulturbund. Znanien:e časa. iz Ormoža nam poročajo: g. dr. Otmar Majerič,, zdravnik, je pred kratkim pri neki razpravi, •navedel v sodni zapisnik, da je slovenske narodnosti. Pozneje je g. dr. Maieritseh prišel na sod-žčc in zahteval, da se zanisnik popravi in spremeni njegova »slovenska« narodnost v »jugoslovansko«. FO.etnfca sodo'o^a dr* Iraraa Žmavca Dne 11. januarja je praznoval namestnik ravnatelja univerzitetne knjižnice v p. v Pragi. dr. Ivan Žmavc, svojo 70-letnico. Dr Ivan Žmavc, ki je preživel skoro vse svoje življenje v Pragi in tam ustvarjal svoj sociološki sistem sociotehnike, je eden naših prvih slovenskih sociologov. Rojen je bil 1. 1871 v Kapeli blizu Sotle na slovensko-hrvatski meji, kjer nahajamo še močne tradicije Matije Gubca. Je sin kmečkih starščv. Študiral jc gimnazijo v Mariboru, univerzo v Rimu, Gradcu in Pragi, kjer se je v prvi vrsti učil matematiko, fiziko in filozofijo in promoviral v Pragi za doktorja filozofije. Poleg teh svojih študij je preučeval- iz lastne iniciative družbene odnose človeške družbe. Da bi mu bila pristopna celotna svetovna literatura, se je posvetil poklicu knjižničarja. 1.. 19^ je bil imenovan za praktikanta univerzitetne knjižnice in je postal v teku let knjižničar ter višji svetovalec in bil I. 1914 upokojen kot namestnik ravnatelja. L. 1919 je bil predložen od komisije, ki je organizirala pravno fakulteto v Ljubljani, za rednega profesorja zn politično ekonomijo na novo ustanovljeni ljubljanski univerzi ter je' bil (udi imenovan, a mesta univerzitetnega profesorja ni nastopil. Dr. Ivan Žmavc je eden izmed ustanoviteljev Masarykove akademije dela, današnje Tehnične akademije, in je tudi njen bivši generalni tajnik. Dr. Ivan Žmavc je preučeval eksaktno naučile temelje socialne vede. Izhodišče mu je bila kulturna zgodovina. V svojih delih je položil-temelje prirodnim načelom energetike. Publiciral je okoli 100 znanstvenih razprav *• slovenskem, angleškem, češkem in nemškem jeziku ter v esperantu. j V prvem letniku goriške -Vedet, je dr. Ivan Žmavc pub'iciral Uvod v prirodni pogled na svet v drugem letniku pa razpravo o eksaktnih temeljili svetovnega miru. Njegovi »Elementi obče teorije dela«, kot dodatek k onsnovanju nove pravne m ekonomske filozofije, so izšli v Bernu 1. 1906. Imamo tudi ruski prevod tega dela. Dve leti pozneje je izšel v Leipzigu njegov spis »Ozdravljenje socialnega življenja potom prirodnih ved«. Od dr. Bogumila Vošnjaka osnovana ..Socialna Matica« je izdala I. 1914 v Gorici isti spis v slovenskem jeziku. Isto delo je izšlo pod naslovom »Uvod v socialno energetiko« leta 1919 v češčini. Niegovo glavno delo so pa ; Energetični temelji sociotehnike«, ki jc izšlo 1. 1926 v nemškem jeziku. Pomembne so njegove zveze s slovenskim pesnikom Aškerčem, s katerim se ie spoznal že 1. 1896 v Šltalah pri Velenju. Objavljena je njegova obširna korespondenca z Antonom Aškercem. » L. 1936 je dr. Ivan Žmavc bil v Beogradu in na Kolarčevi ljudski univerzi predaval o »Znanstveni organizaciji dela in narodnem blagostanju«. To predavanje ie izšlo ■/ biblioteki -Matici* rada«. Prihod dr. Ivana Žmavca in dr. Stanislava Spačka v Beograd je dal pobudo za osnovanje »Matice rada::. Pri tej priliki je bil dr. Ivan Žmavc odlikovan z redom sv. Save II. stopnje. Žmavc je sociolog in znanstvenik, katerega ideje bo šele bodočnost pravilno ocenila. On ie socialni reformator velikega formata in najširših koncepcij. K PREMIERI V PTUJSKEM MESTNEM GLEDALIŠČU Mladi češki dramatik Viljem Werner je pisal svojo komedijo *N a l e d e ni p I o š č i« v času, ko je bilo kulturno in politično življenje v ČSR najbolj razgibano. Gospodarska kriza, ki je zajela tudi intelektualne poklice, je pritisnila svoj pečat posebno mladi generaciji in jo zavrla v njenem naravnem poletu in stremljenju. Družinsko življenje je postalo prizorišče konfliktov in trenj, ki so imeti svoj koren v vsakdanji borbi za kruh in eksistenco. V/erner je to življenje zajel, ga zgostil in projiciral, v doni srednješolskega profesorja Juneka, očeta štirih otrok, ki se vsak na svoj način bori za vstop v samostojno in neodvisno življenje. Neprisilieno je odmaknil steno stanovanja Junekove družine in pred nami se razvija življenje te družine v vseh odtenkih. Vse osebe so žive, polnokrvne, strastne v debatah in šegave v vsakdanjih svetlih trenutkih. Neprisitjerfost, s katero nam Werner riše to življenje, nas takoj prevzame, tako da postane problem družine prof. Juneka tudi naš problem. Kajti ta problem še ni rešen, čeprav ga je trenutno prekričalo grmenje tonov in brnenje bombnikov. Se vedno se sliši glas prof._ Ju.neka; »Otroci zdaj plavajo na ledeni plošči, plošča pod niimi se taja . .. Kie so ladje, ki bi jih morale rešiti?... S. O S... . Te ladje imajo prečudna imena: vera v človeka, vera v smisel žrtve, vera v pravičnost. Vse to jim je bilo odvzeto.« Vse to jim mora biti vrireno! Premiera bo v petek 17. iaiuiarja, ob 20, uri v Mestnem gledališču v Ptuju. Knjižni natečaj Jadranske straže. Revija :. Jadranska straža« v Splitu razpisuje štiri nagrade za najboljšo novelo iz pomorskega življenja ali iz življenja naših mornarjev na trgovinskih ali vojnih (lad*ah, naših ribičev itd. ali za najboljši potopis iz tega življenja od starih časov do danes. Delo sme imeti od 7 do 18 tipkanih strani navadnega formata. Prva nagrada znaša 2000. druga 1200, tretja in četrta pa vsaka po 700 din. Natečaja se lahko udeležijo vsi naši državljani s dosedaj še neobjavljenimi deli. Nagrajeno delo se bo tiskalo v društveni reviji proti običajnemu honorarju. Nenagrajena dela sme Jadranska straža tiskati v svo>i revri proti plačilu običajnega honorarja. Delo mora biti natipkano na eni strani in poslano pod geslom na revijo »Jadranska straža«. Split z imenom pisatelja v posebni kuverti, najpozneje do 1. aprila 1941 mn&mia pofftfs&s Ker so pa -komunisti v- posameznia državah še vedno ostali nekaki narodni agenti za rusko vlado, je lahko Stalin po. veljevai- v številnih državah organizacijam vdanih' in discipliniranih pristašev, pripravljenih, da za vsako ceno izvajajo njegovo politiko. Pomladi 1936 je nilo videti, da je nova taktika sodelovanja z Zahodom popolnoma uspela. ANTIKOMINTERNSKA FRONTA Vendar pa sta bili obe strani te politi, ke, mednarodno sodelovanje- na eni strani in pa in-terprogresivno sodelovanje n i drugi, v navzkrižju. To je bila spet stara štorija o prvotni Konrnterni. Poizkusi lb_ kalnih komunističnih strank, da v posamezni državah propagirajo navdušenje za Rusijo, 30 - • vprav škodovali ruskim vladnim poizkusom, prbFžaii se Zahodu. Kolikor je hotel sedaj Stu.lin zasledovati politiko narodnih interesov -ter sigurnosti, v toliko bolj ni mogel zakriti svoje revolucijske preteklosti. Lnidska fronta se jc borila proti fašizmu. Komunizem je nadaljeval z bojem za odoravo privatne lastnine, ža zavrnitev sedanjega reda, za brezbožnost, materializem, čim močnejša in glasnejša so bila lokalna ljudskofrontaška gibanja, tem manj zaupana je bila konservativna javnost d» lokalnih komunistov in še posebej do moskovskih voditeljev. Hitler m Mussolini sia si bila sigurna v tem, da svet noče igrali ruske igre. Njihova antikornintemska politika je bila posebej, namenjena, da izpodbija rusko propagando.;Italija je že.dolga leta vzdrževala prisrčne odoešaje z rusko vlado in prav tako v začetku tudi Hitler. Ko j.: •Rusija začela s politiko zahodnih zvez in našla protiutež;v Franciji, sta Nemčija, in Italija odkrili svojo dolžnost, da »branita Evropo pred boljše v iško nalezlji-■vostjo«.■ Govorili sta, da sia zaščitniki zakona In reda proti silam zmešnjave in anarhije, Računali sta s konservativnim strahom pred komunizmom ter s tem izpodbijali rusko pridobivanje na levici. Njihova zaščita »evropske civilizacije pa je biki seveda močno podobna nenadni i/prcobrilitvi Rusije ,k kolektivni varnosti. Odločujoči činiteiji, na obeli .straneh pa so bili nacionalni interesi. Vse pa se je obrnilo v položaju na Zahodu, od kar je Francija izprevidela, da ne sme izgubiti- prijateljstva Angleže,v. Prva preizkušnja je prišla v marcu 1935. Ponovna okupacija Porenja je bila Hitlerjev odgovor na francosko-sovjetski nakt, odgovor na francosko - politiko ob-kroževanja«. ZadrrnTa od Velike Britanije in razdeljena v notranjosti, jc Francija pristala na ialt accompli. DRŽAVLJANSKA VOJNA V ŠPANIJI Veliko resnejša preizkušnja je nastala štiri mesece pozneje. V juliju 1936 je izbruhnila državljanska vojna v Španiji in že takoj v začetku je bilo jasno, da je general Franco dobival podporo iz Italije. Rusija je bila v začetku zelo v. zadregi, ker je izbruhnila socialna revolucija v času, ko-se je vprav pripravljala, da vzpostavi svoje spoštovanje pri Zahodnem s.vetu’ Dokler ni.bil') jasno, da druge države ne intervenirajo, se Stalin ni zganil. .(Andre (''rde je' potoval poleti 1935 po Rusiji in bil presenečen, ker je opazil, da pskemu narodu niso ničesar povedali o španski vojni' Njegovi voditelji se tedaj še niso odločili.) Ko pa se ie jasno videlo, da druge velesile v Španiji intervenirajo, smo opazili dva vzroku, ki sta Stalina prepričala, da pošlje španski vladi pomoč. Na- eni strani bi pomenila hitra zmaga Franca in njegovih pomagačev težko vojaško situacjo za francosko južno mejo. Francija pa je bila ruski zaveznik. Ni bilo v ruskem interesu; da bi se izkazala ruska pomoč za nezadostno. Toda Stalin je najbrže tudi želel, da zavzame španski državni aparat (s pomočjo lokalnih pristašev ljudske. fronte in im-portirarrh članov GPU) in ustanovi interesno sfero na Zahodu, preko katere bi izsilil tesnejše odnošaje z zahodnimi demokracijami. Zaradi tega se je sovjetska intervencija začela. Mednarodne brigade so novembra 1935 držale Madrid in pomoč iz Rusije je prihajala. Še enkrat pa je odpovedal Zahod. Revolucionarna stran španske državljanske vojne je vzdignila staro nezaupanje. (Dalie.) Gasnoaarske vesti Album vsega našega gospodarstva Vsako načrtno ali pa dirigirano gospodarstvo mora ostati samo prazna oblika, z enostransko izoblikovano pravno obliko, brez dejanske življenjske moči, ki je toliko potrebna, da bi se posamezne želje gospodarskih diktatorjev mogle tudi-koristno uporabiti, odnosno bi bile tudi v resnici oživotvorjene, če ne bi upoštevalo tega kar je vsaki državi ali bolje narodu samoniklo, svojstveno. Predno bi smeli na pr. govoriti o neki petletki, bi morali izdelati točno in pregledno sliko sedanjega stanja z vsemi nijansami ter v vsej njegovi realnosti. S pomočjo take slike bi mogli sestaviti rekapitulacijo vseh rentabilnih gospodarskih panog in šele po taki rekapitulaciji bi sledil vsestransko proučen in podrobno izdelan načrt naše gospodarske standardizacije v svojem prvem razdobju stabilizacije. Jasno je, da je za tako delo potrebno imeti upravni aparat, denarna sredstva, ambicijo, vse to pa je potrebno šele vzpostaviti, dobiti, organizirati. Kljub denarnim izdatkom itd. nam je tak aparat potreben. Njegovi rezultati bi bili trajni. Tudi aparat sam bi bil trajna institucija z elito ekonomskih strokovnjakov, okrog katerih bi se zbirali ostali ekonomisti. Delovno področje tega organa bi obsegalo vsak kotiček tiaše zemlje, ki bi mo-rala biti vsestransko proučena ter pri tem upoštevane vse gospodarske panoge, predvsem pa ALBIN RALCA oni elementi, ki igrajo v dinamiki našega življenja veliko vlogo. Uspešno iniciativo za vse to pa bi morala dati merodajna oblastva odnosno banovina v svojem sedanjem sestavu, v kolikor se ne bi še razširila njena kompetenca. Pod njenim okriljem bi se moral ustanoviti poseben gospodarski odbor, kot osrednji organ, s sedežem v Ljubljani. Sestavljen bi bil iz zastopnikov vseh naših gospodarskih panog. V njem bi bile zastopane na pr.: 1. Poljedelstvo s svojim predstavnikom iz Kmetijske zbornice ali pa strokovnjak, ki ga izberejo posamezne kmetijske kor-poracije. ' 2. Gozdarstvo po svojem izbranem predstavniku. 3. Rudarstvo, v kolikor ne bi spadalo A' kompetenco industrijske zbornice po svojem izbranem predstavniku. 4. Industrija in 'trgovina po svojem predstavniku iz Trgovinsko-industrijske zbornice v Ljubljani. 5. Tujski promet po predstavniku Zveze za tujski promet. 6. Prevozni promet po svojem izbranem predstavniku. 7. Delavstvo po svojih predstavnikih iz delavskih zbornic itd. Skupno število vseh članov tega odbora ne bi smelo prekoračiti 20, a v to število bi se morali všteti tudi člani zainteresiranih odsekov, katere bi določal ban. Funkcija takega člana bi trajala samo eno leto, na isto dobo bi bila omejena tudi funkcija člana, izbrana na zasebno iniciativo. (Sledi konec.) Gospodarski svet bomo kmalu dobili Gospodarski svet bomo po poročilih iz Beograda baje prav kmalu dobili. To vprašanje bo rešeno s posebno uredbo, katera bo veljavna za področje cele države. Načrt te uredbe je baje že izdelan ter ga samo merodajni še proučujejo. Kot znano, je največ težav povzročalo vprašanje, kako vskladiti interese Beograda in Zagreba. Sedaj pa informatorji zatrjujejo, da bo temeljil novi vsedržavni organ na načelu decentralizacije. Za- j stopniki banovine Hrvatske in zastopniki osrednje vlade bodo popolnoma izenačeni. Celo zasedanja sveta bodo izmenjaje enkrat v Beogradu, drugič pa v Zagrebu. Svrha novega sveta naj bi bila predvsem koordinacija gospodarske politike osrednje vlade in banske oblasti v Zagrebu. Slovensko gospodarstvo torej v tem svetu tudi ne bo zavzemalo kakega posebnega položaja, niti ne bo posebej zastopano. Dovoljeni kosmati zaslužki Ban je izdal za področje naše banovine odredbo, ki določa maksimalne kosmate zaslužke za vse okraje banovine tako, da se pribije k nabavni ceni franko skladišče v odstotkih odmerjeni pribitek. Tako dobljena vsota se zaokroži na sledečih 25, 50, 75 ali 100 par. Maksimalni odstotni pribitek na nabavno ceno znaša pri: 1. vseh vrstah moke, otrobov, koruznega in pšeničnega zdroba 15%, 2. testeninah, navadnih 15%, 3. testeninah, jajčnih 20%. 4. ječmenčku, kaši in fižolu 15%. 5. rižu 20%. 6. kavi, surovi, kavinemu nadomestku 20%, 7. žgani kavi 25%. 8. kavi, žitni 20%, 9. kakavu 25%, 10. sladkorju 10%. 11. čaju 25%, 12. jedilnemu in bučnemu olju 15%, 13. kokosovemu olju 20%, 14. masti 10%, 15. milu. navadnemu 15%, 16. milu, ter-pentinovemu 15%, 17, svečah in parafinu 20%, 18. kožah in usnju 20%, 19. volni, industrijski 15%, 20. volni, surovi 20%, 21. volni za ročna dela 20%, 22. surovem bombažu 15%. 23. sukancu .15%, 24. bombažni preji za ročna dela 20%. 25. surovi juti 20%, 26. tekstilnemu blagu s ceno 10 din za meter 15%. 12 din za meter 20%, nad 12 din z d meter 25%, 27. železu v palicah, železu fasioniranem U in T 15%, 28. železu, fasioniranem razen U in T 20%, 29. beli pločevini 20%, 30. žici in žičnikih 20%, 31. sekirah, lopatah, kopačih, krampih, motikah, plugih 20%, 32. srpih in kosah 25%. 33. opeki 15%, 34. apnu, cementu 15%, premogu 15%, 36. drvah 15%. ,37. rafiji 25%. 38. manilt 20%. Plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje Od 1. 11. 1940 dalje se računajo prispevki za socialno zavarovanje po novi prispevni tarifi na osnovi S 22. ZZD izdane naredbe ministra za soc. politiko. — Okrožni urad je razposlal delodajalcem in občinskim uradom razpredelnico mezdnih razredov in prispevkov. Po tej naredbi se plača n. pr. za vajence izpod 18 let mesečno din 32—33 (mezdni razred »O«), za služkinje in postrežnice mesečno din 48-—50 (mezdni razred I). Za nekvalificirano pomožno osobje v gostinskih obratih se plačamiajmanj din 97—101 (mezdni razred IV). — Urad naproša delodajalce, da vzamejo to pojasnilo na znanje in plačilnih nalogov, v katerih so prispevki zaračunani po novih mezdnih razredih, ne vračajo po nepotrebnem. g. Sovjetska nakupna komisija bo preko \Vashingtona nakupovala v Južni Ameriki, posebno pa v Argentini, velike količine surovin, predvsem kož in volne. KRUŠNE KARTE IN POTROŠNIŠKE LEGITIMACIJE Po vsej državi bodo uvedene krušne karte, da bi se tako zajamčila pravilna razdelitev potrebnih količin za prehrano prebivalstva. Tudi tozadevni odlok bo kmalu objavljen. Ta ukrep pa bo samo eden izmed novih ukrepov, s katerimi nameravajo merodajni zajamčiti preskrbo prebivalstva z najpotrebnejšim; živili. Kmalu bomo dobili tudi potrošniške legitimacije za najvažnejša živila, na katerih bodo zaznamovane količine nakupljenih živil, trgovci pa- bodo vodili evidenco prodanih živil. Svobodna prodaja teh živil bo ukinjena. Beogradski Jugoslovanski kurir« poroča, tudi. da bo skrbelo za izvedbo krušnih kart ravnateljstvo za zunanjo trgovino. g Sporazum glsils cen živine za izvoz v Nemčijo je bit dosežen v Berlinu med bivanjem viceguvernerja Nar. Banke dr. Belina in načelnika izvoznega oddelka ravnateljstva za zunanjo trgovino dr. Mihailoviču. Podpis sporazuma pričakujejo v bližnjih dneh. g Devizno statistiko uvaja devizno ravnateljstvo Nar. banke. Pri njej bodo morali, obvezno sodelovali pooblaščeni denarni zavodi. g Gospodarska pogajanja z Bolgarijo se. bodo pričela koncem lega meseca. Regulirana bodo nekatera vprašanja trgovinsk -ga in plačilnega prometa. g Prva pošiljka sovjetskega bombaža, ki obsega skupno količino 2 milijona kg, prispe prihodnji leden v Beograd. g Odkupljena je železniška proga od Banjaluke do rudnika Masiovare pri Ko-torvarošu od likvidiranega gozdno-indu-slrijskega podjetja „Bosna-Bois" v Banjaluki. Progo je kupilo minislrsivo za gozdove in rudnike. g. Z bombažnim semenom kurijo lokomotive v Egiptu, da bi nadomestili premog, katerega dobava je zaradi vojnih razmer otež-koeena. Semena pomešajo s premogovim prahom. g. 20 odst. koruzne moke bodo morali prisilno primešati navadni krušni moki tudi v Romuniji. g Obvezno klanje govedi je odredila tinska vlada, da bi zajamčila potrebne količine mesa. Vsakdo, ki ima pet govedi, starih več kot 6 mesecev, mora dati vsaj eno na raz polago za zakol. Lastnik več kot 10 govedi mora dati na razpolago 2, za vsakih nadaljnjih 10 pa po eno. Ta način klanja je obvezen do konca februarja. Postaje za poljedelske stro:e Ravnateljstvo za prehrano je uvedlo prav koristno novost, ki bi lahko prinesla našemu poljedelskemu gospodarstvu mnogo koristi in pospešila precej tudi njegov napredek. Sklenilo je, tla bo sporazumno s ..Prizadem “ in tudi z njegovo materialno podporo ustanovilo po državi vrsto posebnih postaj. ki bi posojale kmetom poljedelske slroje in druge priprave, ki jih lahko koristno uporablja v poljedelstvu. Kmetje bi na teh postajah izpo- sojali stroje za majhno odškodnino. Zamisel sama je nedvomno koristen in razveseljiv pojav. Želeti bi bilo samo, da bi bilo v te svrhe na razpolago čim več materialnih sredstev in da bi odgovarjale tako izposojnine kol celotna organizacija omenjenih postaj dejanskim razmeram in potrebam naše vasi. Iz kreditov, ki jih je dovoli) ..Pri-zad', je bilo doslej naročenih in že tudi razdeljenih na proizvodna področja 500 Irijerjev. W. E. BAHTHELL: 23 ZENA V DŽUNGLI Eksotični roman iz IMDIJE Tedaj Beata krčevito zaihti. Vila je roke, se smehljala, majala z glavo. »Predrzna! — Ah. tako sem majhna pred usodo!« Ta hip je bita tako ponižna in čista. Veliki, trdi James VVilgard je povesil oči. Toda kmalu se pomiri, o ter e solze, sede zopet v stol. Suho je zvenel VVilgardov glas: -In kaj — kaniš zdaj storiti? Tvoje premoženje se je skrčilo skoraj na tretjino —« -Moj otrok potrebuje svojo mater.« -Tvoje zdravje je. skrajno oslabljeno —« »Spočila se bom in okrepila.« »In če — Agnes ne najdeš?« Mati sem! Živim, da bi iskala. Cilj mi je postavila usoda.« * Sonce je gorelo nad Balasorjem. Velika suša je ležala nad vso indijsko deželo. Kuga je dihnila v mesta svoj smrtni č h. Draginja je rasla. Lakota, beda, pomanjkanje, kuga ... To g- bila Indija. Poleg lepote, poleg rož, vonjev, svetlobe in plesa mrzlična močvirja, strup izpuhtevajoče rastline, sušeči žar, stiska ubogih, lačnih.. njemu, ki je v njem videlo svojega rešitelja: k Mahatmi. V vsakem srcu je gorelo njegovo ime kakor svet plamen: matere so učile svoje otroke o njem — Tudi v srce samotne, žalostne plavolase matere je zasvetilo ime velikega Indijca in pritegnilo njeno pozornost. »Kdo je Mahatma?« je vprašala nekega dne strica. James VVilgard je nasršil obrvi. »Kdo je? Prav tako bi lahko rekla: Prebujajoča se indijska narodna zavest, kakor: sanjač, fantast. Prav tako pa lahko tudi rečeš: norec, kakor: bodočnost treh sto milijonov! In prav tako lahko rečeš: blaznež, kakor: svetnik.« »To je čudno«, de zamišljeno Beata in se zazre v Wilgarda. »In kaj hoče storiti Mahatma za svoje ljudstvo, da ga tako ljubi?« Stari zmigne z rameni. »Ali vprašuješ svojega strica Jamesa, ali businessmana VVilgarda iz Združenih držav, ki je napravil največjo neumnost svojega življenja, ko se je podal v to svojo indijsko dediščino?« Momljajoče je zaril roke globoko v hlačne žepe in potisnil široko brado v mehek ovratnik. »Vražje kočljiva zadeva je ta Mahatma. Tvoj stric James ga občuduje. — On je ni, ki se ga bojijo, ki so ga zaprli.« »Brala sem plakate, s katerimi zahtevajo njegovo svobodo«, pravi Beata. »VVell — in ki ga bodo morali izpustiti, če se hočejo izogniti odkritemu uporu. — Škoda, da ni Američan. — To je mnenje tvojega strica Jamesa.« »Mišljenje mistra Wilgarda, člana kal-kutskega trusta...« in požvižgal je skozi zobe — »tja, to je pa manj prijazno. Mahatma je konkurenca —, kajti on oznanja: Indijo Indijcem! O. to opažamo že pri našem trustu, in James \Vilgard bo tako kmalu, kakor je le mogoče, umaknil svoje prste iz tega posla. Yes.« »Pravijo — da dela Čadeže ...« »Čudeže!« se je smejala James VVil- lu vse indijsko ljudstvo je kričalo ki tako rekoč upor brez orožja. On je edi- gard prezirno. Kaj pa je čudež? Ali ni on sam čudež? Pomisli vendar: Bogat mož, ki je razdelil svoje imetje zaradi neke ideje! Advokat, ki še veruje v pravo ! « »Advokat?« »Yes. Mahatma je bil advokat.« Sklonil se je malce naprej in pogleda! Beato v oči. »Ali pa ti mogoče veruješ v to, da na tem svetu zmaguje pravica, he, he? — Jaz ne. Preveč sem bil med ljudmi. Pravica se pravi: sveženj I pomanjkljivih, spremenljivih paragrafov i— nič drugega! No, — pravim ti: pravo ; je samo pri dolarjih! In dokler bo polna | denarnica močnejša kakor vse drugo, ta-j ko dolgo ne verjamem niti v pravo, niti iv čudeže!« I »Toda pravijo —« i »Pravijo -----------! Že vem, že vem! Bolne ozdravlja, na več krajih istočasno biva — sedi v Allaliabadu v ječi — ni vendar ga videvajo njegovi pristaši tu in tam po indijskih vaseh in mestih. -Moj bog, Indija je pač čudovita, in v Indiji živeti se pravi: verjeti v čudeže.« »Baje pomaga vsakomur, ki ga prosi, pa najsi bo moharnedanec. Hindu, kristi-jan.« »Zato se imenuje v ljudski govorici: Velika duša — Mahatma!« • »Pa mora biti res — velik mož!« pravi počasi Beata in gleda izgubljeno v daljavo. James VVilgard se dvigne. »Mogoče...« Z zniigom ramen je prekinil pogovoi nei da bi sani vedel, ali je bila jeza nad tem Mahatmo. ki je pokvaril njemu 'in drugim vse posle, ali je bilo to občudovanje ... Beata je še dolgo sedela sama in mislila na ime Mahatme K!?kor na sijočo, čudežno rožo .,. Nekega dne je motril James VVilgard svojo nečakinjo, ko so sedeli pri luochii. s posebno pazljivostjo. Njena lica so se zopet zaoblila, preprosta hišna obleka n več visela na njej v guba!^. in oči so zrle prosteje in čisteje. »Morala bi se malo razvedriti«, prav Limes VVilgard vzpodbujajoče. Beata se je tožno smehljala proti vrtu. James VVilgard si je vnel roke in mislil, da bi bilo dobro odvrniti jo od njenega neprestanega premišljevanja ter ji dati novih ciljev. Mo» ££ Pomen rentgenologije v sodobnem zdravilstvu Rentgenska diagnostika in terapija pri novorojenčkih Zadnji »Zdravniški Vestnik« ima več, tudi za širšo javnost, zanimivih in pomembnih sestavkov. Nekaj smo jih v izvlečku že o-bjavili. Dr. M. Avčui je napisal zanimivo razpravo o pomenu rentgenske diagnostike in terapije pri novorojenčkih. Med drugim trdi, da bi morali tudi v praksi in ne samo na klinikah mnogo bolj uporabljati rentgensko diagnostiko in zdravljenje pri novorojenčkih. Marsikdaj si lahko pravočasno razložimo obolenje pri novorojenčku le s pomočjo rentgenske slike in le takrat lahko pričnemo pravočasno z zdravljenjem. Pravilna rentgenska diagnostika je dobršen doprinos k pobijanju smrtnosti novorojenčkov. člankar pravi dalje, da se lahko pri porodnih poškodbah novorojenčka s pridom poslužujemo rentgenske slike. Poškodbe reber pri porodu so sicer redek pojav, vendar so nevarne, ker lahko poškodujejo pljuča in povzročijo podkožni emfizem. Zato jih moramo' pravočasno ugotoviti, kar nam omogoča rentgenska slika. Tudi vse kostne poškodbe zahtevajo rentgensko sliko je najčešča poškodba kosti pri novorojenčku; rentgenska slika jo jasno pokaže. Poškodbe hrbtenice pri porodu so sicer redke, so pa večinoma težke. Posledice so navadno za novorojenčka smrtne radi krvavitev v hrbtnični kanal. Bronhopneumonije so česta bolezen novorojenčkov, ki jih lahko jasno dokažemo s pomočjo rentgenske slike. Tudi prirojeno golšo lahko rentgeološko dože- nemo. Važno je to zaradi tega, da vemo, ali je stisnjenje sapnika vzrok nevarnemu stridorju pri novorojenčku, kar mu onemogoča dihanje in pitje. Edino prirojenih srčnih napak nam rentgenska slika ne more pojasniti, ker iz oblike srčne sence ne moremo sklepati na posamezne vrste srčnih napak .in tudi ne na njihovo prognozo. Pojasnila o zagrebški železniški nesreči V našem uredništvu se je zglasil strojevodja g. Alojz Podlesek iz Maribora, ki je usodnega dne vozil osebni vlak j 9 sekund predno je privozil do nje. V | tem trenutku je potegnil brzo zavoro in I dal protiparo. Kljub temu je vlak zaneslo v Zagreb, kjer se je na glavnem kolodvo- 1 še 38 metrov naprej, kar je izredno ru pripetila strašna železniška nesreča, o kateri smo že poročali. G. Podlesek nam je dal zanimiva pojasnila o usodni nesreči. Že 20 let vozi kot strojevodja' in še ni imel nobene nesreče. Usoda je hotela, da so malo pred prihodom osebnega vlaka prestavili že en salonski vagon s slepega tira in pozabili uravnati kretnice. To je j povzročilo tudi katastrofo. Strojevodja je Prelom ključnice i opazil napačno postavljeno kretnico šele malo. To se mu je posrečilo samo zato, ker je vozil z brzino 20 km, dočiin so navadno prihajali vlaki v postajo s hitrostjo 50 km. Vse to je zmanjšalo posledice trčenja. tako da ni bilo razen stvarne škode smrtnih žrtev. Strojevodja in kurjač se nista rešila s skokom iz lokomotive. Ostala sta na stroju vse do zadnjega in kljub temu nista bila poškodovana. Požar v papirnici v Radečah Že včeraj smo na kratko poročali o požaru v Radečah. Ogenj je nastal okrog 10. ure dopoldne na podstrešju poslopja, v katerem se nahajajo zgoraj stanovanja, spodaj pa pisarne. Ogenj se je naglo razširil na vse ostrešje, ki je popolnoma zgorelo. Iz stanovanj so gasilci spravili vse tia varno. Ker je bila velika nevarnost' za zraven stoječe tovarniško po- slopje, je ravnateljstvo poklicalo na kraj požara več gasilskih čet iz okoliških krajev, med njimi tudi gas. četo iz Celja. Okrog 12.30 je bil požar udušen in odstranjena vsaka nevarnost. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika. Skoda je ocenjena na okrog 180.000 din in je 'krita z zavarovalnino. nu kolesa za 1. 1941' 1 od 10. jan. do ‘28. febr vse policijsko postajo, predpisani obrazci za 1 din. ;ol običajno v času ! ’rij avo sprejem a j o kjer so dobijo tudi prijavo, ki veljajo Dve čaši |e pojedel za nagrado 10 steklenic piva Gjuka Gasparič v Križevcih na Hrvatskeui. Pred očmi mnogih prič je zgrizel dve čaši po dva del. Nenavadni zalogaj je nato zalit s pivom, ki ga je dobil s slavo. Možakar ni niti malo krvavel ter izgleda. da je lakih nevsakdanjosti že navajen. CSit>to JtOMKO IN XA CKLISKOI II LIJA »DRI V torek so uprizorili Ljubljančani v mestnem gledališču Sbakespearejevo žalo-igro v 5 dejanjih ,,Romeo in .fulija“. V izborni režiji dr. Bratka Krefta, moderni inscenaciji in dobro naštudiranih vlogah, jo. bila uprizoritev zares odlična in umetniška ler je dosegla tudi v Celju velik uspeh. Posebno pohvalno je. omenili igralce v glavnih vlogah Levarjevo kol Julijo. Jana kot Romea, Skrbinška kol Capulela, Gregorina kol kneza, Kralja kol Mercitia, Lipaha kol brata Lorenza. Nablocko kot dojko, Miro Danilo kot grofico Capule-tovo, Drenovca kot grafa Parisa, Severja kol Tvhalla. Pa tudi odigranjc vseh manjših vlog je vredno vse pohvalo in priznanja Celjska gledališka publika, ki je Tali- ju) liram napolnila do zadnjega kotička, je doživela zopel lep večer gledališke umetnosti, za katerega je gostom hvaležna. I‘osebno hvaležni smo pa lahko prevajalcu Otonu Župančiču, ki je to nesmrtno umetnino naj več jega svetovnega dramatika prevet v naš jezile in nam tako podal tudi v tem prevodu eno svojih velikih umetnin. M. Makar, bivši v Metliki. tire.vi ob 21). v ri-v Celju. Predava-Bogdan Brecelj iz Ljubljane ho > prvi pjnioči pri nezgodah v bo predvajal 70 diapozitivov, ljubitelje planin. klavlr- e Predavanje S1*D bo salnici meščanske šole tel j dr. govoril planinah in Vabimo vse c Koncert slovenske mladinski’ ske glasbe priredi ljubljanska sekcija : UMA drevi ob 21). v mali dvorani Celjskega doma. Ves spored ,ki je zelo zanimiv m bogat .bo na klavirju izvajala odlična umetnica ga prof. Marta Osterčeva-Va-Ijalova. c Uničevanj.* poljskih miši. Poljske miši napravijo pri nas vsako leto mnogo škode_ na poljskih rastlinah. Da zmanjšamo škodo, je potrebno, da kmetovalci skupno organizirajo uničevanje poljskih miši Najcenejše .sredstvo za ^aiiranjo, |X)lj-skih miši je barijev karbonat, ki so dobi z lui.i dilom v trgovinah raznih kmetijskih zadrug. e. Li: ;>m b ;i ij ■ žrebcev za okraje Celje, Šmarje, pri Jelšah in Laško, ho v soboio, IM I. ii».. ob 1! na sejmišču \ Celju e Dve iv sreči. 12 letni posestnik Simon Jagodič, iz Krjavice pri Rog. Slatini je padel in sf občutno poškodoval. V Gornjih Zrečah je padla o v času od 20. do 24. t. m. popis za prodajo živil polom živilskih nakaznic; Popis bo vsak dan od 7. do 12. in od 15. do 18. v bivši Parašuliovi hiši za Trbovlje in okoliške vasi. na občinskem socialnem oddelku za Loke od črke A do L. v čakalnici Vzhodnega obraza Loke od črke L do 2, v čakalnici? Zapadncga obrata za Retje. Vsi prizadeti naj se. drže roda in dneva, s seboj pa naj prineso uradne listine, iz. katerih bodo razvidni rojstni podatki za vse družinske člane, gospodinjske pomočnice in podnajemnike. o Poročila sla s> v Celju novinar g. dr. Oton Ambrož in Lilijana, hčerka odvetnika dr. Rosino iz Radeč. o Zmrznil je. 71 letni delavec Jakob Kerbler iz Vurmata nad Selnico ob Dravi. Ponoči je šel k Sv. Duhu na 'Osliv.n vrhu po zdravilo za ženo in med polj o zmrznil. o Celo skladišč?, ukradenih prednikov so našli pri nekem uslužbencu tekstilne tovarne na Oliškem . vrhu. Talu. ki so se i>a vsi delavci bati in mu morali bhe.; > nositi na dom, so oddali sodišču. o Na smučeh . prihajajo v ljudsko in meščansko šolo v.-.Mežici, otroci -/.-okoliških hribov. o Volka so tisireiiii v gozdu blizu Kočevja. Tehta;! je. okoli 10 kg. o. O vranah. Pred dnevi je Večerni k objavil notico, da je prišel čas uničevanja vran in priporoča, da naj se posestniki sami potrudijo, da jih čim več pobijejo. Kot majhen posestnik bi priporočal, da hi pri tem delu pomagali predvsem tudi lovci. Tudi njim povzročajo precej škode. Pisec je na lastne oči videl, kako je vrana odnesla celo fazanovo gnezdo, mladega zajca itd. Zato bo tudi njim v korist, če jih čim več postrele. — M. I o Slov Bistrica. V petek ob 20. bo v dvorani hotela ..Beograd' predavanje, o moderni vojni s skiopličnimi slikami. Predavanje bo nazorno prikazalo mod vojn i sredstvu iu način uporabe. Sokolski ples je v moralnem in gmotnem oziru prav dobro uspel. n luke splitska o Nove pokojnin:- tobačnih upokojencev so. bodo izplačale I. februarja skupaj z razliko za december in januar. o V gozdu pri PISecah jo padajoča bukev ubila mladega posestnika Ivana Ogorevca. o Obtožnica proti zloglasnemu razbojniku Anionu Ilacetu. ki je s svojo 9 člansko Lolpo strahoval vso Slovenijo, je ]>o-stala provomočna. V kratkem bo razprava. o V Kušah jo izbruhnil v stanovanjski koloniji v neki baraki požar. Ogenj je uničil 7 shramb za kurjavo. Škode je okoli 35.000 din. V Ameriko je odplul le dni iz naš tovorni parnik ..Dnbac". n Zu novo dvorno daiuo je bila imenovana gospa Radmila Babič-Gjalski. soproga pomočnika maršala dvora. n Soproga grofa Pejaeeviča. hrvalske.^a bana po Khuenu grofica Lila Pejačevičeva je umrla v Našicah. n Simplon ekspres je na zagrebškem kolodvoru usmrtil nekoga železničarja. n Železničarsko bolnišnico bodo kmalu dogradili v -Zagrebu. Gradbeni stroški bodo znašali skupno okoli 25 milijonov din. n Potres v Šibeniku. Nekaj sekund [rajajoči potres je povzroči! v Šibeniku mn ?-go strahu in malo škode. n V Bosni divjajo spel veliki snežni, meleži. Sestradani volkovi so prišli v vasi in napadajo „ drobnico. n Porodnica umrla zaradi čebu!:'. Neka mlada mali v Bosni je po nasvetu raa-začic po porodu jedla mnogo surove čebule in si kopala noge v srzli vodi. da bi dobila mleko za otroka. Žena je dobil i pljučnico in želodčno krče, da je v nekaj dneh umrla. n Skrivnostni avtomobil z dvema la.j-inslvcnima potnikoma je le dni zasledoval po zagrebških ulicah zasebnega nameščenca Pavla Polanskega, ki se je iz strahu obesil Oblasti raziskujejo zvezo zasledo-volccv s pokojnikom. n ..Kavalir1* okradel kavarniško pnko. V nekem šibeniškem lokalu je mlad ..kavalir' dvoril lepi pevki ler ji neopaženo odnesel ročno torbico z večjo vsoto d -n ar ja. PtHl ]) Preskrbovalni urad. ki je sjKičelka posloval v prostorih Mestne posojilnice, so morali preseliti v prostore, mestnega urada. Posluje popoldne od 13. do 17 . Širite »Večerni Ogenj v laškem rudniku V rudniku Hudaja jama pri Laškem se je te dni vnela plast premoga in je požar zavzel že precejšen obseg. Polovica rudarjev je zaposlenih pri gašenju, na pomoč pa so prišli tudi gasilci iz Hrastnika z vsemi potrebnimi pripravami. Kaže, da bodo ogenj kmalu pogasili in da se bo obratovanje nemoteno nadaljevalo. Polovica rudarjev je sedaj zaradi požara doma. Spomini Karlovčana o Nikoli Tesli Nikola Tes.a Je bii „slab" dijak, toda velik genij — Profesorji niso biti * njim zadovoljni, ker Ib hote! več znati od njih V Karlovcu je nedavno umrl upokojeni polkovnik Julij Bartakovič, ki je bil velik prijatelj slavnega Nikole Tesle. Ta je napisal nekaj zanimivih spominov o našem velikem geniju iz njegovih dijaških let na karlovški realki. Večina šolskih tovarišev je že takrat bila prepričana, da bo postal Nikola Tesla slaven in velik mož. Že kot dijak je bil genialen. Že v ljudski šoli je kazal veliko zanimanje za fiziko. Prav takQ tudi v gimnaziji. Tesla se ni nikoli mnogo učil iz šolskih knjig, zato pa je tem pa-zliveje sledil predavanjem profesorjev, zlasti pa profesorja fizike. Zanimivo je, da profesorji niso imeli Tesle radi. posebno pa ne profesor fizike. kateremu se je Nikola vedno vmešaval med predavanjem. Cesto je trdil in dokazoval vprav nasprotno od tega, kar je razlagal in trdil profesor^ Zaradi tega ie bil Tesla tudi kaznovan. Še sedaj je v razrednici beležka, da je bil Nikola Tesla kaznovan z ukorom razrednika, ker se je vmešaval v profesorjevo predavanje in trdil nekaj drugega, kakor da bi znal več nego profesor. Nikola Tesla je imel v nekem gimnazijskem razredu iz matematike nezadostno. Ta red pa je profesor v katalogu uradno popravil v zadostno. Tudi opisna geometrija mu je trdo šla in je imel le zadostno oceno. Naš slavni rojak je zelo rad čital. Z velikim zanimanjem je čital romane .Inlesa Vernea in Emilea Zolaja. Šolske knjige pa je navadno vrgel v kot, čim je prišel iz šole. Prav takšen, kakršen je bil v srednji šoli, je /Ostal Nikola Tesla tudi kot viso-košolec. Prepričan je bil v svoje znanje iz fizike in se je kaj rad prepiral s svo-mi profesorji. Vedno jim je oporekal m j dalje, dokazoval svoje teze. Zaradi tega ni mo- * dragi gel položiti izpitov na graški visoki šoli. Napotil se je v Budimpešto, kjer je imel. iste težkoče. Tudi tam ni imel sreče z izpiti, ki jih je končno le opravil v Gradcu. Tam se je pričelo tudi njegovo učenjaško delo. Po očetovi želji bi bil moral postati Tesla vojak. Veiiomer ga je oče nagovarjal, naj se vpiše v vojno akademijo. Toda Tesla je čutil, da ni rojen za vojaka. Zato je takorekoč pobegnil v Ameriko. Značilno za Teslovo pismo, ki ga je poslal svojemu prijatelju polkovniku Barta-koviču iz Amerike: »Amerika je zemlja največjih možnosti. Za mnoge stvari, ki so mi potrebne pri delu, katerega posvečam človeštvu najbrže ne bi našel razumevanja, če bi ostal v Evropi . Ostajam tu. delal bom nikoli pa ne bom pozabi! svojih prijateljev in lepe domovine... 2an«mivGs2ii Nikar ne čepite doma za pero! Zima je čudovita skrivnost; ,.o jo spoznale, šeie vidite, kako je neizmerno bogata Kadar koli je govora o dopustu, o počitku in lagodnem oddihu, vselej zapelje človeka misel v poletje. Da, takrat bo življenje kar sipalo radosti iz svojega bogatega prgišča. Kaj bi le počeli mestni ljudje pozimi na deželi, v prirodi, v mrazu in snegu. Au! Mraz škriplje pod no- gami, ledeii veter zavija okoli vogalov in liže golo drevje. Človek gre vendar iz mesta na deželo zategadelj, da se na-vžije sonca, zraka, daljnih cest, ki se križajo čez podeželje. Zdajle, v januarju, kdo bi le govoril o tem. Sonca skoraj da ni. In kar ga je, še to tako naglo ugasne. Zdaj je na deželi vendar vse za-kovano v led, ždi tiho pod snegom, ljudje pa so se zakopali v hiše. Pa je vendar precej ljudi, ki mislijo drugače o svojem prostem času, o dopustu- m podobnem. »Pravoverni meščani« jih sicer ne zavidajo, ampak obžalujejo, kajti takle pravoveren meščan si svojega dopusta na priliko ne ve drugače predstavljati kot edino poleti, ko je človek nekako leno utrujen. Kdo bi zdajle pozimi tiščal svoj nos na prosto. Seveda, nahod in prehlad človeka lahko zaloti za vsakim vogalom! In vendar čaka človeka lepota vsepovsod, kakor bogato obložena miza lačnega. Zima je čudovita skrivnost, ko jo spoznate do dna, boste šele videli, kako Nič ne de, četudi ste-sami: dolgčas vam ne bo. Okoli vas je na milijarde kristalov. Bodite nekoliko hudomušni povrh neizmerno je bogata in pestra ter vsa rolna prelepega življenja. Ničesar ne terja od vas. Ni se vam treba oblačiti v lepe obleke, kopalnih oblek in kostumov prav nič ne potrebujete. Dovolj je, če si popolnoma preprosto nataknete hlače in jopo, v žep pa še nekaj »kovačev«, ki bodo dovolj za preprost in tečen zalogaj. Pa smuči ne pozabite doma! To je vse. Znabiti greste kar brez kakršnega koli prometnega vozila. Tudi tako je dobro. Če greste kam dalje, je vseeno, kje že izstopite. Za vsako postajo se pnejo v nedogled • zasnežene ravni, pa griči in hribi. Vse je čez in čez pregrajeno z žametno belo odejo. Človek bi se kar vanjo pognal in se v njej okopal, da zmije s sebe vse, kar diši po mestu, ves dim iz kavaren, vso soparico iz krčem in gostišč. V čudoviti tišini ždijo ob robu ravni zasneženi gozdovi. Glejte, ta bela m čudovita tišina vas naravnost izziva in vabi, da napnete pljuča, da jih prevetrite in iz polnih prsi zavpijete v tišino, da vsega, pa si mislite, da ste milijonar, vam v curku vdre oster in kristalen zrak smejte se in izzivajte veter, če vam na-v »pomeščanjena« pljuča. 1 gaja, da vam kar nos cvete. Ko pa se bo Razstava najnovejših izumov STROJ, S KATERIM KAR IZ POSTELJE ODPIRATE IN ZAPIRATE OKNA V Los . Angelesu priredijo vsako leto j večjega vrveža na plaži neženirano sle-razstavo najnovejših izumov. Na posled- če iti spet obleče, ne da bi ga kdo pri nji razstavi je bil med drugim tudi apa- tern mogel videti. Aparat ni večji od rat, ki kopalcu omogoča, da se sredi naj- Radfo Petek. 17. januarja Ljubljana: 7. poročilu in veseli zvoki; Jt. šolska ura; 12. naše pesmi; 12.30 poročila; 13.02 koncert Ho; 17.30 češki odmevi; 18.10 ženska ura; 18.30 plošče; 18.40 francoščina; 19. poročilu; 19.10 plošče; 23. koncert za violo in klavir; 23.45 koncert Ko; 22. poročila. Beograd: 17.05 Jugoslaviji na delu; 17.50 koncert;. 19.40 muslimanski večer; 20.40 simfonični koncert; 22.50 ples* na gl. •— Zagreb: 20. koncert komorne gl ; 22.15 španska simfonija. -•• Praga: 1'* 50 zabavni koncert; 16.25 vaški plesi; 17.10 lahka gl.; 18 23 koncert Ro. ,— Sofija: 18. narodna gl.: 19. koncert lahke gl.; 19.50 Masseuetova opera ,,\Vcrther“; 22. plesna, gl. — Angleške postaje: 15. orkestralni koncert; 16.15 zvočna igra; 19.23 zabavna gl.; 20. večerni pestri spored; 21.15 pisan koncert; 23.15 plesna gl.; poročila v srbohrvaščini ob 15.45 in 19.43 žepnega robca. Poleg tega aparata je zbujal precej zanimanja tudi aparat za odstranjevanje nevšečnih bradavic, ne da bi bil za to potreben kirurgičen poseg. Precej zabave in smeha pa je zbujal aparat, s katerim lahko brez težave naravnost iz postelje odprete in spet zaprete okno. Neki izumitelj pa je na razstavi celo zatrjeval, da je iznašel aparat, s katerim morete kjer koli in kadar koli »nacediti dež«. Obnova Dunkerquea Lansko leto jc v vojni vihri, ki je zdivjala čez Francijo, najtežje trpelo francosko pristaniško mesto Dunkerque, ki je bilo strahovito porušeno. Pred nedavnim je bil izdelan obširen načrt za obnovo mesta, in sicer v najbolj modernem smislu. Vsa dela bodo izvršile francoske ... . __ ... . tvrdke. Razni spomeniki in tnonumenta!- artr* jžsns&b««*«««**> ****** *>»**». vedrost, ki vam je privrela iz vseli kotičkov srca, znabiti polegla, poglobite se za trenutek vase. Zakaj potrebno je. da se človek včasih sreča s samim seboj in samemu sebi dela druščino. Taka srečanja s samim seboj so nujna. In spoznali boste, da tega ne morete nikjer lepše storiti kot vprav v tihi, čez in čez zasneženi prirodi. Tu boste šele videli, svoj pravi obraz, v tej tišini in beli opojnosti, kjer vas nobena stvar ne bo motila, kjer boste brez tujega vpliva mogli prisluhniti utripom svojega srca. Ko pa vam bo tega zadosti, se -poženite na smučeh dalje. Glejte, pa spet glejte. Kamor vam seže oko, vsepovsod slovenska zemlja. Pod snežno odejo spijo njene sile, da na pomlad polne sokov planejo v življenje. Pa pomislite, da ste tudi vi ena izmed tisočerih slovenskih bilk, polna soka. polna življenja. Znabiti zdaj ne morete tako rasti in cveteti, ne govoriti in pisati, kot bi to radi, kajti čez vso Evropo je legla zima, ki nas je potisnila k tlom. Toda račun je kaj preprost: za vsako zimo pride pomlad. To ve vsak otrok, zakaj bi tega ne vedel slovenski človek, ki mu je dano, da bo še visoko zrasel in močno cvetel, da bo sad bolj bogat kot si mislijo naši večni pesimisti.. No, kar poženite smuči naprej! Da vam bo sapa zastala, Nekaj poguma je treba pri vsaki reči. Kaj potem, če se okrepe-celo srce nagleje razmaje, če vam plane kri v lica in če pljuča jeava zmagujejo curke jasnega zraka?! Ali se vam ne zdi. da ste se pravkar za toliko in toliko let pomladili? Ali je ne čutite sile, ki vam nagleje pelje po žilah? Ali je ne vidite nove smučine, ki jo režete v cel sneg? Kakor da režete s smučmi v svoje življenje! Seveda, nekaj temperamenta je že treba. Krhki zares ne smete biti. Pa nikar ne mislite samo na poletje. Zdaj je čas, da si prevetrite pljuča, dušo in srce! •/ <- sp;.■'// koncert ;20.45 pisan glasbeni spored JANKO GOBJI I* j da bo ostalo le nekaj malega spomina na nekdanje dni. Zaroka ; N’kar ne dopustite, da . bi drugi za vas j rezali smučine vašega življenja in vaše | usode. Zato ne sedite doma za pečo, ui- " 1 .... : sar kimavo ne dremljite, ampak se po- Težko živijo ljudje, ki ne vedo zakaj ženite v nezoran sneg, četudi jc zunaj še živijo. — (Epiktet) 'tak mraz! -ž- Vse je Slo kakor namazano po načrtu. Kodri so sc drgnili ob njegovo lice in dražil ga je njen dih.. Postal je nervozen. Ona jc vse to opazila, a igrala jc mirno dalje. Razkazovala mu je slike. Prišla sta tudi do njenih slik. ki so jo predstavljale v kopalni obleki. In sam ni vedel, kako je prišlo: objel jo je okrog pasu, jo posadil na koleni ter poljubljal. Ona se mu je najprej nalahko upirala, nato pa je pila njegove poljube in odgovarjala nanje. V predsobi je prisluškoval oče. Dokler sta govorila, je nervozno lomil roki ter. kimal z glavo. Vse predolgo sef rtu je. zdelo. Ko je gospod Peter že manj odgovarjal, je poklical ženo. V kuhinji ji je pošepetal: »?dj se mi, da smo že pri zaključku.« !n res, ko sta se približala sobi, nista sli- je ta dejal: sala govorjenja. Iz sobe so prihajali komaj »Zaročili so me javno.« slišni glasovi. Spogledala sta se. Prišel je še " - - - - - eden izmed bratov in vstopili so... Tam so obstali pri vratih in igrali tisto običajno zadrego, Ko jih je gospod Peter zagledal, je odložil breme in bil je tudi dri v zadregi. V njegovi glavi se je brž nekaj posvetilo! Za dolgo premišljevanje pa ni bilo časa, kajti tisti hip je že stopila gospa svetnikova naprej, s solzami sreče v očeh, m spregovorila; »Jz s*ca sem si vselej želela, da bi tnogla kdaj zaupati moj najdražji zaklad takemu možu, kakor ste vi, gospod Peter. Pravkar so videle moje srečne oči, da se resnično ljubita. Ganjena sem!« Padla mu je okrog vratu in ga poljubila na obe' lici. Na prav poseben način je bil ganjen tudi' gospod Peter, Na licih je začutil mokroto Objemali so ga vsi po vrsti in poljubljali na lice. / : Napravimo nocoj majhno domačo slavnosti« Gospod Peter je prav krepko pil. V pijači je iskal poguma, ki ga drugače ni imel. Rad bi razložil tem svojim nenavadnim sorodnikom, da se ni mislil zaročiti. Pil je, ali pijača mu je le še jasneje razodela, da je bilo vse to do pičice pripravljeno. Ko se je potem poslavljal, so ga zopet vsi objemali. Njegov avto je meril prav po celem cesto Doma se je zaprl v sobo in se bil s pestmi po čelu »Tepec! Tepec! Ujeli so me. Treba bo razdreti zaroko, dopovedati tem ljudem, da -še je zgodila pomota.« Prijatelj je bil že v postelji,’ ko ‘je-privihra' v njegovo sobo. Jezen je pogledal Petra in se začudil, ko -ahkoI Ali bo po končane vo'ni še Ifudl? Po končani bivši svetovni vojni 191*1-18 se ie število ljudi precej skrčilo. Cele generacije so izkrvavele m obiežTe na bojiščih. -Po sedanji vojn: pa bo, kot je podoba in če je verjeti poročilom >z tujine, nekoliko drugače. Ravnatelj nemškega zdravstvenega urada je izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo v Nemčiji, v prvih osmih mesecih 1940 za okoli 330.000' porodov več kot v prvin osmih mesecih leta 1939. Skoraj istočasno je tudi Italija objavila rezultate popisa prebivalstva. V 98 italijanskih provincah je bilo 45 milijonov 338.410 prebivalcev, dočinrje štetje v aprilu 1938 dalo samo 43 milijonov 142.000 prebivalcev, kar po- I meni, da se je število prebivalstva v zadnjih dveh letih dvignilo za 2 milijona 196.410 prebivalcev. Tu jc bil soglasen sklep. Soglasen seveda, v .kolikor ne upoštevamo gospoda Petra, ki je bil takole na pol znračen, še preden se je nrav- zavedel. Na vecerio,. ki je 'izpadla ledt javna zaroka gospoda Petra, ,ie prišlo več eoiodnikov in znancev svetnikovih. Čestitam! Pojej, kar si si skuhal! noč!« »Pomagaj mik »Prositi me hočeš za pričo? Saj se ne poročiš že jutri!« »Na kolenih te prosim, pomagaj!. »Kaj naj ti pomagam?« »Poidi navsezgodaj k svetnikovim in jim sporoči, da sem se premislil: razdiram zaroko.« Prijatelj se je dolgo branil, končno se je pa vendar vdal. 2e pred deseto je prišel i< svetnikovim. Naletel je na gospoda svetnik-' in se' ga kar lotil: »Gospod Peter me pošilja Pravi, da se je včeraj prioetil nesporazum: razdira zaroko. - Gospod svetnik ie i/bulii! oči; roki sta mr padli ob životu. Ni vedel, kaj bi odgovoril Pokličem hčerko ...« ■ Ni treba,, kar sami ji povejte. Na svide-nje ‘ Zakaf hodi.o Američani na koncerte? Pred nekaj dnevi je neki ameriški list j bil kritik odgovor, ki je presenetil celo objavil zelo zaniihivo statistiko oz. an- i vsega presenetljivega navajeno Ameriko. keto, ki jo je priredil njegov koncertu, kritik. Pri nekem koncertu, je kru-k namreč razdelil med publiko listke, na katerih jc naprosil vsakega udeleženca, 20.: »Ples v maskah". Red A. Zadnjič. Gostovanje Vere Majdi- oevc in Zana Francla. Nedelja, 19. jan., ob 15.: „Cigan baron“. Ob 20.: „Na dnu“. Zadnjič. Globoko znižane cene. Se eno gostovanje tenorista Francla bo to soboto, 18. t. m. v operi „Ples v maskah". To predstavo dobe abonenti reda A, namesto žc objavljenega ,,Habakuka" Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto bo zadnja uprizoritev opere „Ples v maskah", pri kateri gostuje priljubljeni tenorist g. P ranči. V nedeljo popoldne bo lanski operetni šlager „Cigan baron", zvečer^ pa nepreklicno zadnjic in ob globoko znižanih cenah M. Gorkega drama ,;Na dnu"; s katero bo mariborsko gledališče prihodnjo sredo gostovalo v Ljubljani Kino * Esplanade kino. ,,Melodije iz sanj", film krasne vsebine in petja, z Benjamino Giglijem. Najuovejši šlagerji in arijč iz oper „Boheme“, „Odiseje“ itd. * Grajski kino. Danes zadnjič „žena brez preteklosti". Od petka dalje izboren češki film .,Slovanska rapsodija". * Kino Union: Danes zadnji dan „2eoe v okovih". Naš prihodnji spored „Union Pacifik". Danes dopoldan je po daljšem trpljenju preminul gospod Tomazine Virgil višji stražnik v pokoju in Majstrov borec. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 18. januarja, popoldan ob pol treh na mag-dalenskem pokopališču. MARIBOR. 16. januarja 1941. Ivanka, žena, Ncrina Puhar, Silvira, Jurij, otroci, Puhar Jože, zet, Pavelček in Mira, vnuka. pri naših insaren- gfUOUite *l*» »•« oglašujte Naznanjamo žalostno vest, da je umrla naša soproga, mati, tašča in stara mati, gospa Kukovec Ana, «>/. Jezernik dne 15. t. m. v Mariboru, Cankarjeva ulica 33. Blagoslovitev bo v hiši žalosti v petek, dne 17. t. ni., ob V2I2. uri, nato pa pre. voz v Celje in pogreb na okoliško pokopališče istega dne ob 15. uri. Sv. maša zadušnica se bo brala v Mariboru v soboto, ob V*9. uri v Frančiškanski cerkvi in v Celju v farni cerkvi. žalujoči ostali: Dr. Kukovec Vekoslav, soprog; Sokolov Ana, roj. Kukovec, hčerka; prof. Sokolov Boris, zet in vnukinja Ksenija. Brez posebnega obvestila. SOBO ODDA OPOZORILA POSEST OBRT - TRGOVINA NAJPOPOtNt J!'it HARMONIKI SVtTA 'VSlliFD ALK0 7AStOPSt'.,Q 2 AHTtVA J11 ttRcSKIACNi CtHK '9 30.. besed 15 din vsaka nadaljtua beseda 1 din DgKLE '/.d vsa hišna dela se iščo zsc manjšo gostilna Prestaviti od Z.—4. are; Naslov -v' ogtv «4d. ..»Vpeeroto«; 31920-2 io 20 besed 15 xi t n. vsaka riadaliriia beseda 1-d'ui 0_ . . Odda sc MALA SOBA s souporabo kopalnice v novi hiši. Aškerčeva T6, vrata 1. 21914-8 do JO besed 30 dip. vsaka nadaljnja ^eseda 2 din OPOZARJAVA. da nisva plačnika za svojim shiom Ladotom Požauko. — Požauko Štefan in Viktorija, Selnica ob Dravi št 37 21917-25 !«i 2Q besed 20 ciln. vsafco u»daljn»a iMjseda 2 din Krasiti* STAVBENE PARCELE v Sp, Dobravi pl) Maistrovi ulci U«Ptt)diii. Ojflaeiti se 'Pr. žaška -46, Mešiček. 21920-11 Vzamem V najem. - MALO POSESTVO Stanko Tetičkovič. Zagata 3, PnbVežje. 21924-11 DR0QtQIJA Spreiimi iv k inaU družini DOBRA KUHARICA ki opravlja tudi vsa druga .liiMui dela. Vpraša .se v .trgor vini, Aleksandrpva .cesla 26. ______________________ 21916*2 SLUŽKINJA kuhanja- Hi »ivanjar mlaiša. uiaf, se sprejme. ~~ Vprašati Tržaška 6; Pobrežje ■ .: •PLAČILNI NATAKAR nilaihi, s prvovrstno prakso', se sprejme za Grajsko klet, Maribor. 21915-3 g din 22'—- skladišče oražija, Aleksandrova 51 ■di) -SS-bejcit JO diu, . vsaka itadalmu' ~ l)sscdq J din KROŽNA Ž.\GA še proda TržaSka cesta 46, Mešiček, 21930-13 - .TT" "T?r-r?1-"- ■ 1 Prodaja v iif sinov« lurctecvB f -ZAOft E B.ifilfoUČfVAK* V VSAKO HIŠO II Stran S. »V e č e r n f t« KAM, KJE? do 20.besed 20 diu. vsak;, tiadaifnifl beseda 2-din.. GOSTILNA »KREN«', * ■ ” • . . POBREŽJE nudi. vsakemu gostu razvedrila, V nedeljo prleške gl-Pance’,' domače klobase- iz-, vrstna kapljica, Se priporoča gostilničar KlemeivŠak 2192J-1 SLUŽBO DOBI SLUŽBO IŠČE do 20 besed 13 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Pošteno KMETSKO DEKLE vešča šivanja* precej kuhe in ima veselje do vrta, želi v s‘taIno' službo' k dobri .aosr/fi-Naslov v- offlast\eni oddelku »Vccernika«. 21'918-M POHIŠTVO-OPREMA do 20» besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Prodam dobro ohranjeno STARO SPALNICO Ing. Drofenik. Vilharjeva 2. 21907-17 GLASBILA VA/lEN CI-(KE) io 20 bes^d R Bin. vsafca nadatlnla besefla I din FRIZERSKO VAJENKO in vajenca, špreiiuem takoj. Meljska 3. 21931-4 STANOVANJE ODDA Jo 20 fcesetf 15 (lin. vsafca natfallnTa beseda 1 d!n' w Ena' : SOBA IN KABINET se odda s celg oskrbo. Pjred-nost Imajo državni nameščen pl. Dabra brana. Caiova 5, II. nadstropje. 21928-5 iq 20“ tje‘$Žtf 15 din." VSaka nadaljnja . beseda 1 djo Kupim takoj rabljeno HARMONIKO - na. gumbe ali klavirsko harmoniko. P. Kramer, Smetanova lif, '48. vrata 14 21919-20 ŽIVALI .ia btsed 13 din. vsaka n»dai)iiia beseda t din VEVERICE in vse ostale kože divjačine kupifje po najvišjih cenah krznar Josip Dolenc, Ljubljana. Sv. Petra v. iO . ' " 1"2\$26-24 Združenje gostilniških podjetij v Mariboru sporoča fužno vest, da je njegov predseanik gospod ' - . v« r Sit Kavarnar in restavrater, član turističnega odbora banske uprave itd. nenadoma preminql. Pogreb se vrši v soboto dne 18. t, m. ob 15. uri iz kapele -mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor, 16. januarja 1941. Združenje gostilničarskih podjetij v Mariboru l*da|a to urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru I4*ku Mariborsku Uskarnu d d., predstavnik STANKO DETELA » Mariboru - Oglasi po ceniku - Kokopist M vračajo. — Uredništvo te opravo s Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva Jtev. 25-67 to uprave Stev. 28-67, ■» PoSto) Čekovni račun štev 11 se 40». ca li. Z * X' T., ~ u. •'«.* 17 • j^emmul' WpQ%$kj£ tefKi. in iglični :^^e3ni;./v-starosfi‘*'62 let moj iitafbifeni soprog;- stric, stari oče; gospod" ^ ~0 ALEKSANDER KlfŠIČ kavarnar in retfavrater, predsednik združenja gestil. podjetij ^Pogreb blagopokojnega bo v soboto ob 15, uri na pobreškem pokopališču. ’ Maribor, Fiurne 16. jan. 1941. " MARIJA KLEŠIČ .sc.; 4- v vc in ostalo sorodstvo . s .č£ c'u iflj g. u; Oi* w.r >:r0 . ' ji,