Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2012 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2001927,259 cobiss . EJ dainka AdriaticSlovenica | Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group Hi TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XX • št.: 259 • april 2012 Ob zvokih mandolin in trobent V prostorih Krajevne skupnosti Šembije, ki počasi a vztrajno iz leta v leto spreminjajo svojo podobo, je bila aprila na ogled odmevna likovna razstava. Kljub temu, da so razstavni prostori precej veliki, so bili pretesni za vse obiskovalce, saj se je otvoritvene prireditve z bogatim kulturnim programom udeležilo okoli 300 obiskovalcev. Nepopisna množica obiskovalcev je ob užitkih ob občudovanju razstavljenih del, uživala tudi ob bogatem spremljajočem programu. stran 17 •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••s Preskrba s pitno vodo Obale in Krasa Na 6. izredni seji je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica sprejel sklep, s katerim pooblašča župana, da se z ostalimi župani pogaja za prevzem vodenja projekta "PRESKRBA S PITNO VODO OBALE IN KRASA". Sprejeti sklep je bil predlagan, ker naj bi občina Sežana zavlačevala podpis pogodbe za izdelavo dokumentacije za navedeni projekt. Na sami seji je bilo povedano, da Sežana noče prevzeti rizika za podpis pogodbe za izdelavo dokumentacije v višini 1 miljona eur, dokler država ne sprejme sklepa in podpiše pogodbe, da bo financirala ta projekt. Ob dveh naših podžupanih je sejo pomagala voditi podžupanja Izole Breda Pečan. . _ stran 7 Vse naše občine Predsednik Združenja občin Slovenije in župan občine Pivka Robert Smrdelj je konec marca gostoval v oddaji Tarča (RTV SLO). Skupaj s preostalimi sogovorniki (predsednikom Skupnosti občin Slovenije, predsednikom računskega sodišča in ministrom za pravosodje in javno upravo) so razpravljali na temo številčnosti občin oziroma odgovarjali na vprašanje, ali lahko kriza Pripelje do zmanjšanja števila občin. Predstavljena dejstva so govorila o tem, da imamo v naši državi 212 občin, od tega jih 110 ne izpolnjuje minimalnih pogojev - 5000 prebivalcev ali več, 'e 48 občin v naši državi pa je finančno samostojnih. Revizija računskega sodišča naj bi spodbudila k razmišljanju o ukinitvi nekaterih občin, saj ie po mnenju predsednika računskega sodišča razdrobljenost občin prevelika. Predsednik ZOS R°bert Smrdelj je ocenil, daje koncept lokalne samouprave v Sloveniji dobro postavljen in da s° tudi majhne občine, posebej na območjih, ki so slabše razvita, dober razvojni instrument, težava pa se pojavi pri nespoštovanju zakonodaje (tako posameznih občin kot tudi države), kar Privede do zadolževanja in finančnih težav. Sledi in spomini iz preteklosti V mesecu marcu seje v Občini Hrpelje - Kozina odvila tradicionalna »Odprta meja«. Prireditev se je letos odvila že enaintridesetič in resnično pomeni povezovanje prijateljstev dveh občin - Občine Dolina in Hrpelje - Kozina - ki se je ohranilo skozi leta. Tudi leto se je pohoda, predvsem na račun lepega vremena udeležilo precej ljudi. stran 6 Bistriški gospodarstveniki pisali županu Emilu Rojcu ... Zavedamo se zgodovinskih, geografskih, etnografskih in drugih dejstev, ki so vplivala na vašo odločitev, vendarle pa smo mnenja, da je v razvojnem smislu vaša odločitev nerazumna in škodljiva, posledice pa bomo čutili vsi v občini Ilirska Bistrica..../...Namreč, razvojno povezovanje praviloma sloni na skupnih razvojnih interesih vseh razvojnih partnerjev, zato tovrstne povezave ne bi smele biti politične, ampak vsebinske narave. ... stran 3 (c£\§(Q)[?0§ 2®[Liir PJDSNEiriEmOmERM r F A t mmr mmsmsSmm 17®3yZSffl3SEB£3JPSS/ff . Imsm&MMmm im V m *► t M Wm ■ X \ H Časopis Snežnikje ob praznovanju 20-letnice izhajanja pripravil veliki koncert, ki seje odvijal v nabito polni dvorani OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. . ^ -p Oldersi ponovno med najboljšimi Tekmovanja so se prvič udeležili otroci iz karate kluba, ki deluje v Knežaku. Doseženi rezultati so bili nad pričakovanji. V disciplini Kata prosto sta Urška Bolčina Ljubič in Rebeka Oblak zasedli 3. mesto, Ajla Behrič pa 2. mesto. S tem so dokazali, da v karate klubu odlično in marljivo delajo z mladimi. stran 19 Zaključni račun za leto 2011 je »pod streho« «,=, r HITRA IN ENOSTAVNA REŠITEV ZA VAŠ POŠKODOVAN AVTO JChP d.o.o. Bazoviška cesta 42 • 6250 Ilirska Bistrica • e-mail: avtomartincic@siol.net • www.avto-martincic.si Tei.: +386 (0)5 71 00 780 • Fax: +386 (0)5 71 00 781 • Gsm: +386 (0)41 622 417 « +386 (0)41 588 488 AV^mČ^PAR^UČAF^^ENI^^^EST^^OPRAvlDH^TcičHI Ob poškodbi vašega vozila pri nas uredite cenitev poškodb na vozilu - smo uradno cenilno mesto večine slovenskih zavarovalnic in njihov pogodbeni izvajalec. Po urejeni dokumentaciji vam ponujamo hitro in kvalitetno popravilo ter nadomestno vozilo za čas popravila. Nudimo in vam strokovno vgradimo • Rezervne dele za vse tipe vozil • Menjava izpušnih sistemov • Menjava vlečnih kljuk • Montaža avtoplaščev • Montaža avtostekel • Vgradnja vse ostale dodatne opreme po vaših željah # AVTOVLEKA- 24 UR NAJHITREJŠA POT OD POŠKODBE DO POPRAVILA! 'N y Uvodne misli Ob jubileju Praznovanje ob 20-letnici časopisa Snežnik je za nami. Na prireditvi, ki jo je povezovala Jasna Kuljaj, smo slišali 10 izvajalcev, ki so tako ali drugače povezani z našim časopisom. Najprej so nastopili naši dobri prijatelji Primorski Fantje in že na samem začetku napolnili dvorano z energijo. Sledila sta stara znanca bistriških odrov, Strašni Jože in Marjan Uljan, ki sta skozi celotno prireditev skrbela za smeh in zabavo. Ansambel Zapeljivke je ravno na Cvetno nedeljo praznoval svojo 10. obletnico obstoja, sicer pa so dekleta s časopisom tesno povezana, Maja Dobro-tinšek ima v Snežniku tudi redno rubriko Poezije. Za Zapeljivkami je na oder stopila naša zamejka Vlenia Zobec iz Trsta in ponovno očarala občinstvo s svojim neverjetnim vokalom. Za čestitko časopisu Snežnik je izbrala prav posebno pesem. Ansambel Toneta Rusa je s svojimi največjimi uspešnicami znova potrdil svoje mesto pri bistriški publiki. Mehiški temperament so nam pričarali Mariachi fiesta En Jalisco, ki so publiko tako navdušili, da so morali zapeti še bis. Naslednja nastopajoča, legendarna Lidija Percan, je vpeljala na oder nekaj nostalgije. V Ilirski Bistrici je ni bilo že kar 35 let, obljubila pa je, da se še letos vrne, s samostojnim koncertom. Skupina Malibu se je predstavila z venčkom svojih uspešnic, predstavili so tudi svoj novi hit Goveja juha, kjer jim je pomagala zapeti Jasna Kuljaj. Vrhunec koncerta je bil zagotovo nastop »Slakovih« Fantov s Praprotna. Ko so zapeli ponarodelo »V Dolini Tihi«, je z njimi stoje zapela tudi tisočglava publika. Fantje s Praprotna letos prav tako praznujejo svoj jubilej - 50-letnico delovanja. Čisto za konec je nenapovedano na oder stopila tudi prva dama slovenske glasbene scene. »Diva« je zapela rojstnodnev-no čestitko časopisu Snežnik in si zaželela svojo fotografijo na naslovnici - željo smo ji v tokratni številki tudi izpolnili. Za vse, ki ste koncert zamudili, bo v mesecu maju na voljo DVD s posnetkom koncerta. Vsem, ki ste se koncerta v tako velikem številu udeležili, pa iskrena hvala. Hvala tudi podjetjem, ki so omogočila izvedbo koncerta: »Atelje Brigita, Brigita Matko s.p.« in »Bilka, Milan Vilotič s.p.«, sta nam čudovito okrasila oder. Prireditev so podprli: Elektro Skok, Simon Skok s.p. Ilirska Bistrica, Teles d.o.o. Ilirska Bistrica, Plaming skupina d.o.o. Ilirska Bistrica, S.G.I. d.o.o. Idrija, Proplan d.o.o. Dob, Porsche Inter Avto d.o.o., PE Koper, Aguaemundus d.o.o. Maribor, Le-com d.o.o. Kamnik, Dom Energija d.o.o. Nova Gorica, Sistemi Eragon d.o.o. Spodnja Idrija, Robert Šlosar s.p. Jelšane, Ar-mex armature d.o.o. Ivančna Gorica, Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana. Hvala glasbeni agenciji M.U.V. ter agenciji Naglas za soorganizacijo koncerta ter Radiu 94 za medijsko pokroviteljstvo ter sodelovanje pri promociji dogodka. Fotoreportažo iz koncerta si lahko ogledate na straneh 12 in 13. Bojan Oblak, odgovorni urednik aktualno... rorabo deževnice CistiCne naprave so izdefane in testirane po standardu d PN12566-3 Ul ARMEX ARMATURE d.o.o. Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 2 A tel. 01/78 69 270 ali 051 / 652 - 192 e-mail: info@armex-armature.si Izkoristite ugoden nakup, ter 6rezpCačen strokovni nasvet. dudi na vašem domu, (Pokličite ! (mm) NOVO Ul V2«"S3 44Vorpo's'tojniaiai»!si • www gzs Ji/oz_poit'ojn* GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Območna zbornica Postojna Upravni odbor Predstavniki gospodarstva iz občine Ilirska Bistrica Cankarjeva 6,6230 Postojna OBČNA ILIRSKA BISTRICA Urad župana, župen g. Emil Rojc Občinski svet Občine Ilirska Bistrica Bazoviška 14,6250 litrska Bistrica Postojno, 11.1.2012 Predmet: Prestop Občine lirska Bistrica Iz Notranjsko-kraške v Južno Primorsko razvojno regijo Spoštovani g. župan in svetniki Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica! Na vas se obračamo v zvezi s sklepom Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, št. 014-59/2011 z dne 22.12.2011, s katerim občina Ilirska Bistrica prestopa iz Notranjsko-kraške v Južno Primorsko razvojno regijo. Kljub temu, da gre za politično odločitev, bi želeli opozoriti na negativne ekonomske posledice, ki se bodo odrazile v novi finančni perspektivi 2014 - 2020. Občina Ilirska Bistrica s prestopom v Južno Primorsko regijo prestopa iz Vzhodne v Zahodno kohezijsko regijo, pri čemer Vzhodna kohezijska regija spada med manj razvite regije (pod 75% razvitosti EU), Zahodna kohezijska regija pa med bolj razvite regije (nad 90% razvitosti EU). Skladno z usmeritvami kohezijske politike EU, ki s 336 mlrd EUR ostaja ključna razvojna politika EU, bodo imele kohezijske regije v novi finančni perspektivi 2014 - 2020 bistveno večjo težo, kot so jo imele v sedanjem programskem obdobju (2007-2013). To pomeni, da bo Zahodna kohezijska regija deležna občutno manjše razvojne pomoči EU kot Vzhodna kohezijska regija. Glede na ključne značilnosti novega paketa kohezijskih uredb EU ter iz tega izhajajočega predvidevanja, da bi lahko imel prestop Občine Ilirska Bistrica v Južno Primorsko regijo velike negativne finančne posledice, tako za javni sektor kot za gospodarstvo v občini Ilirska Bistrica. Naj naštejemo le nekaj do sedaj znanih dejstev: V finančni perspektivi 2014-2020 naj bi se 48% strukturnih skladov namenilo v manj razvite regije (pod 75% razvitosti EU) pri čemer ocenjujemo, da gre za cca. 156 mlrd EUR in le 16% v bolj razvite regije (nad 90% razvitosti EU), kar je cca. 52 mlrd EUR. Govorimo torej o znatnem obsegu razvojnih sredstev, ki se jim Občina Ilirska Bistrica s prestopom v Južno Primorsko regijo odpoveduje. Ocenjuje se, da bo zahodna kohezijska regija zaradi prehodnega režima (ker je v sedanjem programskem obdobju njena raven razvitosti pod 75% EU) upravičena do približno 2/3 obstoječe ravni razvojne pomoči EU, bodo pa tudi pogoji dostopa do sredstev manj ugodni. Odločitev za prestop v JužriO Primorsko regijo bo tako negativno vplivala na dostop gospodarstva v občini Ilirska Bistrica do razvojnega denarja, ki bo nujno potreben za doseganje globalne konkurenčnosti gospodarskih subjektov 'z občine Ilirska Bistrica. Poleg zmanjšanega obsega sredstev za gospodarstvo v splošnem in s tem večje konkurence na razpisih, bodo projekti gospodarskih subjektov iz občine Ilirska Bistrica zaradi razvojne razvitosti Zahodne kohezijske regije prejemali manj točk pri ocenjevanju, s čimer je zmanjšana možnost pridobitve razvojnih sredstev. Glede na tematsko osredotočenje razvojnih sredstev v novi finančni perspektivi je razvidno, da osnovna infrastruktura v Zahodni kohezijski regiji ne bo več upravičena do sofinanciranja. Ocenjujemo, da je to problematično predvsem zaradi velikih potreb na področju infrastrukture v občini Ilirska Bistrica, tako na področju okoljske infrastrukture kot na področju cestne in eko- nomske infrastrukture, ki sta nujni tudi in predvsem za generiranje podjetij, njihov pospešen razvoj in konkurenčnost celotnega gospodarstva v občini. Zavedamo se zgodovinskih, geografskih, etnografskih in drugih dejstev, ki so vplivala na vašo odločitev, vendarle pa smo mnenja, da je v razvojnem smislu vaša odločitev nerazumna in škodljiva, posledice pa bomo čutili vsi v občini Ilirska Bistrica (javne institucije, podjetja, kmetijski pridelovalci in ne nazadnje prebivalci v občini) do konca finančne perspektive leta 2020. Namreč, razvojno povezovanje praviloma sloni na skupnih razvojnih interesih vseh razvojnih partnerjev, zato tovrstne povezave ne bi smele biti politične, ampak vsebinske narave. Menimo, da bo občina Ilirska Bistrica v okviru Južno Primorske regije bistveno težje uresničevala svoje razvojne interese in cilje, poleg tega bo pa za uresničevanje teh ciljev razpolagala z znatno manjšim obsegom sredstev. Področje turizma je v strateškem smislu za občino Ilirska Bistrica pomembno, vendar pa je aktualni prispevek turizma kot dejavnosti v BDP na ravni občine zanemarljiv, naslanjanje vaše odločitve na perspektivo pri povezovanju z Obalnimi občinami pa neutemeljeno. Menimo, da je glede na obstoječo turistično ponudbo v občini Ilirska Bistrica bolj smotrno razvojne povezave naslanjati na Postojnsko jamo, ki je vlečni konj turizma v Notranj-sko-kraški regiji ter nadaljevati razvojne povezave v okviru znamke Zeleni Kras, v katero je že vključena Občina Ilirska Bistrica in vrsta ponudnikov na podeželju iz občine Ilirska Bistrica. Poleg navedenega je bila Notranjsko-kraška regija v vseh scenarijih pokrajinskih zemljevidov, ki so nastali ob poskusu sprejetja pokrajinskega zakonodajnega paketa, deljena na dve pokrajini. Na vseh zemljevidih so bile občina Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna del Primorske pokrajine, kar sicer pritrjuje vašemu in našemu mnenju, da smo Bistričani Primorci. Prestop občine Ilirska Bistrica v Južno Primorsko razvojno regijo pa ne bo pomenil, da smo Bistričani bolj Primorci, kot bi bili sicer. Druga raven lokalne samouprave, t.j: pokrajine pa so tiste, ki bodo dejansko bolj temeljile na zgodovinskih, geografskih, etnografskih in drugih dejavnikih, v razvojnem smislu pa ti dejavniki ne bi smeli biti razlog za neustrezne in v razvojnem smislu škodljive odločitve. Ker smo trenutno v fazi vzpostavitve Razvojnih svetov regij (skladno z ZSRR-2), je sedaj trenutek, da je Občina Ilirska Bistrica dovolj preudarna ih pragmatična ter da ne zanemari negativnih razvojno pomembnih ekonomskih posledic. Skladno z navedenim predlagamo, da župan in Občinski svet Občine Ilirska Bistrica ponovno pretehtate razpoložljive relevantne informacije in dejavnike, ki so vplivali na vašo odločitev, da ponovno preverite smiselnost odločitve ter da o predmetni zadevi ponovno odločate. V pričakovanju vašega odgovora vas lepo pozdravljamo. Radoš Gregorčič Podpredsednik Upravnega odbora GZS, območne zbornice Postojna in direktor Plama-fl^r^d.fi. OPPlan Pianu-pui. i>mizyi6njJ)in predeliva j plastičnih mas, rfif. Pcfcjrad °*| mag. Janez Rebec Predsednik Upravnega odbora1 /u 7; orni. lovtžiii,.: - Lesonit, d.o.o. Egon Bratož direktor ,t 1B7, d.0.0. Iz poslanskih klopi Iz zakulisja Državnega zbora Zadnji mesec je prva tema pogovorov tako med politično kot strokovno javnostjo paket ukrepov, ki jih je predlagala vlada za uravnoteženje javnih financ. Izvzeti niso niti državljani, saj predlagani ukrepi posegajo na vsa področja življenja tudi na področja, ki so za državljane še posebej občutljiva torej področje šolstva, zdravstva, sociale. Ne gre za varčevanje, gre za omejevanje, ki žal posega tudi v nekatere privilegije posameznika, ki si jih trenutno ne moremo privoščiti. Zagotovo bo to vroča tema vsaj še do 10. maja, ko naj bi bila predvidena izredna seja Državnega zbora, na kateri bomo obravnavali rebalans proračuna in omenjeni Zakon za uravnoteženje javnih financ. Do takrat so predlagani ukrepi še predmet pogajanj med vlado in sindikati. Želim si, da bi uspeli pogajalci doseči ustrezno stopnjo konsenza, saj je uspešnost izvajanja ukrepov v veliki meri pogojena prav z uspešnim dogovorom vseh udeleženih strani. Iz obravnav omenjenega zakona na delovnih odborih Državnega zbora je razvidno, da med državljane največ nezadovoljstva prinašajo ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja, družinske politike ter zdravstva in seveda ukrepi, ki omejujejo rast sredstev za plače javnih uslužbencev (plače javnih uslužbencev, dopust, regres, napredovanja....). Za šole v naši občini so zelo neprijetni zlasti kriteriji, ki določajo status samostojnih šol. Po trenutno predvidenih ukrepih bi tako vsaj tri šole v naši občini ne izpolnjevale pogojev za samostojno šolo, kar bi posledično pomenilo preoblikovanje šol v podružnične šole. Ker je celoten paket še stvar pogajanj, lahko upravičeno pričakujemo tudi pri teh kriterijih določene spremembe v smeri omilitve zahtev za samostojno šolo (manjše število samostojnih oddelkov oz. upoštevanje katerega od drugih predlaganih pogojev). Pristojen minister je tudi že napovedal omilitev ukrepov na področju plačila vrtca za drugega otroka, pri višini porodniškega nadomestila. Stanje javnih financ je resno, tega se moramo zavedati vsi in vsak posebej in temu primerno tudi uskladiti naša pričakovanja. Država napoveduje tudi ukrepe, ki bodo povečali davke za premožnejše. Ti ukrepi gredo v smeri, da se zmanjšajo tudi socialne oz. dohodkovne razlike med prebivalstvom. Tako je predlagana uvedba protikriznega davka na nepremično premoženje, ki bi ga plačevale fizične in pravne osebe, ki imajo v Sloveniji v lasti nepremično premoženje v skupni vrednosti nad 1 MIO EUR, če se to premoženje ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Davek bo letna obveznost in se bo plačeval po stopnji 0,1% od vrednosti premoženja ugotovljene na podlagi množičnega vrednotenja. S predlaganim zakonom za uravnoteženje javnih financ se uvaja tudi nova protišpekulativna dajatev na dobiček, ki nastaja zaradi spremembe namembnosti zemljišča iz praviloma kmetijske rabe v stavbna zemljišča. Namen te dajatve je zajeti dobičke, ki so rezultat špekulativnih nakupov kmetijskih zemljišč ob koriščenju informacij o načrtovanih spremembah občinskih prostorskih načrtov. Predlagana je tudi uvedba davka na finančne transakcije, povišan davek na dohodke od kapitala, obdavčitev motornih vozil z dodatnim davkom, ki bo odvisen izključno od vrednosti vozila, obdavčitev nezazidanih stavbnih zemljišč, uvedba četrtega davčnega razreda in še nekatere druge dajatve. Namen vlade ni rušiti socialno državo in kohezijo. Odgovornost javnega sektorja do družbe je, da opravimo te prilagoditve. Iz krize nas lahko potegne le konkurenčnejše gospodarstvo in tudi na tem področju vlada napoveduje nove ukrepe. Vsak starš, vzgojitelj, učitelj ve, da vzgoja z lastnim zgledom obrodi sadove. Zato se je država lotila omejitve porabe najprej pri sebi. Državna blagajna ni vreča brez dna. Seveda si vsak želi, da teh omejitev ne bi občutil na svoji koži in s prstom kaže na soseda. A ljudje morajo spoznati, da mora vsak nekaj prispevati, če hočemo preživeti. Žal vse prepogosto enačimo pravice s pravičnostjo, hkrati pa v naši družbi prevladuje individualizem, občutek za odgovornost pa peša. Krizo moramo razumeti tudi kot priložnost, da se kot družba preobrazimo. Da vzpostavimo nov socialno - varnostni sistem, nov sistem vrednot, ki ne bo temeljil zgolj na denarju. Kristina Valenčič Poslanka DZ R5 OltiisSm iz občine Pivka... april 2012 V okviru V. KRPANOVEGA FESTIVALA ste vabljeni na 6. KRPANOV POHOD, ki bo v soboto, 19. maja med 8. in 10. uro Odhod iz Parka vojaške zgodovine med 8. in 10. uro. Cilj pohoda na Jurščah. Pot Krpanovega pohoda najprej pelje mimo nekdanjega vojaškega pavilijona do italijanske podzemne utrdbe na Primožu, skozi katero se je možno tudi sprehoditi. S Primoža se pot rahlo vzpenja proti šilentabru. Tam se odpre čudovit razgled, zanimiva pa je tudi cerkvica sv. Martina z bogatimi freskami iz 15. stoletja. Nato se pot spušča proti Zagorju ter se v zadnjem delu spet dviga proti Jurščam. Pohodniki se bodo na izhodišče vrnili z avtobusom ah peš preko pivških presihajočih jezer. (organizira: Občina Pivka in Turistično društvo Pivka) Park vojaške zgodovine Pivka je v sodelovanju z Društvom podmorničarjev 17. aprila obeležil prvo obletnico prihoda podmornice P-913 v Pivko. Na ta dan si je bilo mogoče pod vodstvom nekdanjih podmorničarjev brezplačno ogledati notranjost podmornice, zvečer pa je bila v Parku vojaške zgodovine predstavljena tudi obsežna monografija »Jugoslovansko pod-morničarstvo«. Pridobitev podmornice je pomenila pravo prelomnico v razvoju Parka vojaške zgodovine in je pomembno vplivala na njegoo prepoznavnost tako doma kot v tujini. Park vojaške zgodovine je v letu 2011 obiskalo preko 25.500 obiskovalcev, samo notranjost podmornice pa si je do sedaj ogledalo že skoraj 3.000 ljudi. Obisk notranjosti podmornice je omogočen le manjšim skupinam do 8 obiskovalcev in pod strokovnim vodstvom traja 30 minut. PREDAVANJE »SKRIVNOSTNI SVET PODZEMNEGA TOKA REKE« V prostorih Parka vojaške zgodovine je konec marca v sodelovanju med Lokalnim pospeševalnim centrom Pivka in Parkom Škocjanske jame potekalo predavanje z naslovom »Skrivnostni svet podzemnega toka Reke«. Zanimivo predavanje geografa Boruta Perica je bilo posvečeno predvsem podvodnemu potovanju reke Reke od njenega ponora v Škocjanskih jamah pa do ponovnega izvira - na drugi strani Krasa v Italiji. Z izjemo dostopa preko nekaterih tudi do 300 metrov globokih brezen je večji del podvodne poti Reke člove- ku še vedno prikrit in tako nepoznan. Park vojaške zgodovine Pivka PARK VOJAŠKE ZGODOVINE PIVKA SE USPEŠNO UMEŠČA NA TRG TURISTIČNIH ZNAMENITOSTI SLOVENIJE Park vojaške zgodovine Pivka bo pred začetkom nove turistične sezone prešel na sodobno informacijsko platfomo, ki bo podpirala trženje in prodajo vstopnic ter pivški projekt umeščala na trg turističnih znamenitosti Slovenije. Gre za sistem, ki bo v praksi za obiskovalce pomenil predvsem poenostavitev kupovanja vstopnic, hkrati pa bo Park vojaške zgodovine Pivka vpet v sistem z že uveljavljenimi in mednarodno prepoznavnimi regionalnimi turističnimi atrakcijami in blagovnimi znamkami iz svoje bližnje okolice, kot sta na primer Postojnska jama in Kobilarna Lipica. 7. OBLETNICA PRIHODA PODMORNICE P-913 Park vojaške zgodovine Združenje občin Slovenije OBČINA PIVKA PRAZNUJE Praznovanje občinskega praznika je prijeten vsakoletni dogodek, ki ga v Občini Pivka uspešno praznujejo v okviru pestrega dogajanja, ki se zvrsti v okviru majskih prireditev in dogodkov.Občina v tem obdobju izkaže gostoljubje številnim gostom, ključno pa je zagotovo to, da se ob občinskem prazniku slavljenci počutijo predvsem občani, torej Pivčani. Na spletni strani www.pivka.si in v lokalnih medijih spremljajte nabor dogodkov in se pridružite majskim prireditvam, posvečenim občinskemu prazniku Občine Pivka, tudi vi. Študentske KŠOPP-OVI SPOMLADANSKI DOGODKI V aprilu smo se KŠOPP-ovci izobraževali, nekaj malega tudi žurali in se predvsem družili April smo začeli izobraževalno. Ekskluzivno za člane kluba smo pripravili 2-dnevno Delavnico osnov obdelave fotografij in oblikovanja dokumentov. 14. aprila pa smo za vse mlade v regiji v Pivki v sodelovanju z RRA Notranjsko-kraške regije d.o.o. pripravili Delavnico priprave CV-ja in prošnje/prijave za delo. Udeležba na delavnici je bila skromna, smo se pa ogromno naučili in zato ob tej priložnosti mlade pozivamo, naj se nam naslednjič le pridružijo, saj so takšne priložnosti za brezplačno neformalno učenje žal vedno redkejše;) V soboto, 7. aprila se je zopet izkazala naša dijaška sekcija z organizacijo žurke v MCP-ju. Koncert domače skupine Pivo in čevapi so zaključili z žurom z DJ-em. Spremljajte naše aktivnosti na www.ksopp.si in naši Facebook strani. USPEŠEN ZAGOVOR DOKTORSKE DISERTACIJE Dr. Špela Štunf iz Petelinj je bila konec meseca marca na Univerzi v Ljubljani promovirana v doktorico medicinskih znanosti. 'Po končani Gimnaziji Postojna sem nadaljevala šolanje na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Med študijem sem bila večkrat na izmenjavah v ZDA, po zaključeni fakulteti pa sem se odločila za specializacijo iz oftalmologije. Hkrati s specializacijo na Očesni kliniki sem se lotila tudi podiplomskega študija Biomedicina. Specializacijo sem zaključila z opravljenim evropskim izpitom iz Oftalmologije v Parizu leta 2009, podiplomski študij in raziskovalno delo pa letos z objavo strokovnega članka v SCI reviji in zagovorom doktorske disertacije: Patohi-stološke značilnosti sprednje lečne ovojnice pri in-tumescentni katarakti pod mentorstvom Prof. Marka Hawline iz Očesne klinike Ljubljana in Dr. Anastazije Hvala iz Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Ljubljana. Hvala za podporo in čestitke.' Avtor: Drago Šunf, Foto: osebni arhiv NAJBOLJŠI TEAM BUILDING: »BILO JE NORO!« Vsaka ekipa potrebuje dogodek, kjer se strasti umirijo, prijateljstva poglobijo, delovanje in rezultat moštva pa se posledično drastično izboljšata. In prav tem ciljem sledi team building, ki ga toplo priporočamo sleherni organizaciji. Tokrat šmo se (uredništvo Študenta) na team building po zelenem krasu podali s podjetjem Vinetou (www.vinetou.si), ki je za nas pripravilo dvodnevno pohajkovanje, popestreno z mnogimi aktivnostmi. Prvi dan smo začeli z vajami preživetja v naravi, nadaljevali pa z orientacijsko »terensko vožnjo« do našega prvega cilja, koče sredi kraškega gozda. Tam smo po odličnem pikniku vztrajali še dolgo v noč. Naslednji dan smo hitro po jutranji telovadbi .s terenskimi vozili oddrveli do Rakovega Škocjana, kjer smo se z naravnega mostu z vrvmi spustili 50 metrov globoko (noro!). Ker je bil program res pester, smo team building avanturo kmalu nadaljevali po »ruskih-bunkerjih« izklesanih v živo skalo in aktivnost zaključili z v naravi skuhanim golažem. Na posebnem poligonu smo se s tremi čistokrvnimi »off-road terenci« pod budnimi očesi vojaškega spremstva (ekipa Vinetou) podali na razburljivo vožnjo po terenu, kjer se sicer niti sprehajal ne bi (verjetno smo zaradi tega nekajkrat obtičali v velikih blatnih lužah). Sledil je še lov za zakladom in najboljša team building igra - paintball. Če potegnemo črto -team building z ekipo Vinetou je res pravo doživetje. Uredništvo Študent DAN ZA SPREMEMBE Dnevu za spremembe se je letos pridružila tudi ekipa projekta POMAGAJMO (sebi in drugim). Skupino tečajnikov programa SKUPAJ ZA BOLJŠI JUTRI, ki sodi v sklop splošnega neformalnega izobraževanja odraslih v okviru Ljudske univerze Postojna, je v soboto, 21. aprila odpeljala na ekskurzijo v Postojno, kjer so se udeleženci seznanili z delom reševalnih služb in policije tudi v praksi. Na urgenci - NMP Postojna jim je reševalec Andrej Bratina povedal veliko zanimivega o svojem delu in pokazal opremo, ki je nepogrešljiva pri reševanju človeških življenj. Na PP Postojna je skupino sprejel dežurni policist Tomaž Curk. Tečajnikom je spregovoril o delu policistov. Ekskurzijo so nadaljevali na regijskem centru za obveščanje. Vsi so prvič videli, kako poteka delo na številki 112 in bili prijetno presenečeni nad vsem kar so videli in slišali od prijaznih operaterjev. Ob 17. uri seje skupina v Kulturnem domu Postojna udeležila kulturne prireditve z naslovom "Stopimo skupaj in preprečimo izključevanje", ki sta jo ob "dnevu za spremembe" pripravila Šent - Slovensko združenje za duševno zdravje, enota Postojna in Šentprima - zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov. Dogodek so sooblikovali stičišče NVO Boreo Postojna, Klub študentov Postojna, pevke Ana Curk, Marina Vitkovič, Monika Šabec in Gaja Udovič, glasbena skupina Free Toneš, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, koordinatorka na SGLŠ Anica Emili Podboj, plesni klub Zebra, Pike iz Pivke, Lekarniška zbornica Slovenije in Kraške lekarne Ilirska Bistrica, DSO Postojna, Mercator center Postojna, Društvo Vezi, Občina Postojna, Društvo Vita Pivka, Maruša Mele, Pobles d.o.o., Mladinski center Postojna in številni prostovoljci. V avli kulturnega doma so bile na ogled slike in izdelki, ki so nastali v sodelovanju Šent Postojna in DSO Postojna pod mentorstvom Mojce Tršar. Članice Šenta so nastopajoče in obiskovalce razveselile z ročno izdelanimi gumbki in mislimi o sreči. Ob zaključku so si bili vsi edini v tem, da so takšna druženja potrebna, saj se tudi na tak način tkejo topli medčloveški odnosi, nemalokrat pa tudi prijateljstva. Lili Primc april 2012 iz občine Postojna... Skit* O /z občinskega sveta Zaključni račun za leto 2011 je »pod streho« Najpomembnejša točka 9. seje občinskega sveta, ki je bila v četrtek, 12. aprila, v podstrešni sejni sobi Knjižnice Bena Zupančiča Postojna, je bila potrditev Zaključnega računa proračuna Občine Postojna za leto 2011. Pred obravnavanjem predloga zaključnega računa so svetniki izvedli še nekaj imenovanj. Tako so imenovali nove člane Odbora za okolje in prostor, Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in finance ter Nadzornega odbora občine, imenovali pa so tudi manjkajočega predstavnika udeležencev izobraževanja v svet Zavoda Znanje Postojna. Ob obravnavi zaključnega računa so svetniki v krajši razpravi pohvalili kakovost pripravljenega predloga, še bolj zadovoljni pa so bili z izredno visoko realizacijo proračuna za leto 2011, ki je znašala kar 94%. Takšna višina realizacije je v slovenskih občinah precejšnja redkost, kar nakazuje na to, da so bile strokovne službe in člani občinskega sveta ob sprejemanju proračuna za navedeno leto izredno racionalni in natančni. Že takrat so namreč striktno upoštevali finančno krizo, ki je v skladu z načrtovanji precej oklestila prihodke proračuna, zaradi česar je bilo tudi odhodke potrebno načrtovati izjemno skrbno. To je občini kot kaže uspelo, saj so bile proračunske postavke večinoma realizirane v celoti. V 4. točki dnevnega reda so se svetniki soočili s predlogom Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovno obrtne cone Veliki Otok (OPPN POC Veliki Otok). Dokument predstavlja izredno pomemben poskus prispevanja k zagonu gospodarske aktivnosti v občini, saj načrtuje širitev poslovno-obrtne cone v Velikem Otoku. Širitev je bila predvidena že z v letu 2010 sprejetim Občinskim prostorskim načrtom, katerega rešitve so konkretizirane s sedaj sprejetim OPPN. Seveda to ne more biti edini korak, vendar se s spreje- tjem odloka zagotavljajo možnosti za prihod novih podjetij na območje, s tem pa tudi za nova delovna mesta, ki so vtem trenutku izrednega pomena. Občinski svetniki so nadaljevali z določitvijo prejemnikov priznanje in nazivov Občine Postojna v letu 2012. Tako so sklenili, da se naziv Častni občan Občine Postojna podeli dr. Alojzu Turku, naziv Častni meščan Postojne dr. Mihaelu Gajstru, Zlati priznanji Občine Postojna prejmeta Marija Tonkovič in Marjan Nagode, srebrno priznanje Občine Postojna pa Boris Borovina. Priznanje »23. april« Občine Postojna je letos prejel Pavel Švara, priznanje Miroslava Vilharja za izjemne dosežke na kulturnem področju pa Mešani pevski zbor Postojna Svetniki so v nadaljevanju seje podali pozitivno mnenje k ustanovitvi služnosti na strehi stavbe v lasti Kovod Postojna d.o.o. za postavitev sončne elektrarne, potrdili predloge za promet z nepremičninami in postavljali pobude in vprašanja. Podelitev diplom Šesta slavnostna podelitev diplom V četrtek, 19. aprila 2012, so v sejni dvorani Šolskega centra Postojna že šestič slavnostno Podelili diplome, letos kar 82-tim študentom Višje strokovne šole Postojna, ki so uspešno zaključili dveletni študij in si pridobili višjo strokovno izobrazbo, in sicer 49 diplomantom programa poslovni sekretar, 27 inženirjem strojništva ter prvim 6 inženirjem gozdarstva in lovstva. Podelitve seje z nagovorom udeležil tudi župan Jernej Verbič, ki je diplomantom čestital in jim zaželel uspešno pot v prihodnje. Ravnateljica Višje strokovne šole Postojna Nada Vadnovje predstavila tekoče študijsko leto in prav tako vsem čestitala za uspešno Pridobitev diplom. Poudarila je,da: »Višja strokovna šola Postojna deluje že deveto leto. V študijskem letu 2011/2012 je na višjo šolo vpisanih 437 (rednih in izrednih) študentov, 111 v program poslovni sekretar, 169 v program strojništvo ter 157 študentov v program gozdarstvo in lovstvo. Do danes je diplomiralo skupaj 332 študentov: 260 študentov programa poslovni sekretar, 66 študentov programa strojništvo ter 6 študentov programa gozdarstvo in lovstvo. Višja stro- kovna šola Postojna postaja regijsko višješolsko središče z bogato ponudbo različnih programov, ki sledijo potrebam delodajalcev širše regije. Cilj šole je ohraniti in nadgraditi prepoznavnost in povezovanje šole z okoljem. S tem želi šola spodbujati razvoj, ustvarjalnost in vseživljenjsko izobraževanje.« Slavnostno podelitev je dopolnil Big band Šolskega centra Postojna. Nada Vadnov, Foto: Foto Murovec Problematika komunalnih odpadkov Prestranek očiščen za 52 ton odpadkov Akcija Očistimo Slovenijo - Očistimo Postojno 2012 se na območju KS Prestranek ni zaključila 24. udarca, temveč seje nadaljevala vse do konca meseca. In to z tehtnim razlogom, kajti področij črnih odlagališč in zanemarjenih lokacij je bilo kar preveč za en dan. Pristojna služba Občine Postojna je ob sodelovanju s Krajevno skupnostjo Prestranek poskrbela za učinkovito dodatno čiščenje črnih odlagališč in zanemarjenih lokacij in sicer: na območju Ulice Ivana Vadnjala ob železniški postaji, pri trgovini Tuš, v okolici zadružnega doma in pod obratom Javorja. Nabralo se je kar za 52 ton najrazličnejših odpadkov. Čaka nas še čiščenje divjega od-lagališča v Kočah. Predstavitev Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu V sredo, 28. marca 2012, je bila na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni predstavitev prvih dveh knjig njihove nove zbirke Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu. Knjigi so uredili: dr. Metka Petrič, dr. Martin Knez in dr. Tadej Slabe, z izsledki pa so sodelovali številni domači in tuji krasoslovci. Prva knjiga združuje raziskave o kraških vodah, druga pa o gradnji, turizmu, ekologiji in varovanju krasa. Kajti, kot so poudarili: »je dobro poznavanje naravne in kulturne dediščine krasa pogoj za smiselno načrtovanje življenja na njem. Kras pa je moč spoznati in razumeti predvsem s celostnim proučevanjem njegovega površja, jam in voda ter ekoloških značilnosti«. Na predstavitvi so avtorji in krasoslovci osvetlili različne dejavnike o pomembnosti krasa, ki ga na splošno premalo poznamo in smo premalo ozaveščeni glede njegove izjemne narave, ekosistema in varovanja; Kraško vodo namreč pije polovica Slovencev! V izjavi za javnost so poudarili: »Pri poglabljanju temeljnega znanja na Inštitutu za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti 64 let razvijamo in interdisciplinarno povezujemo najbolj pomembna področja krasoslovja in jih nadgrajujemo v celostno krasoslovje. Znanje skušamo urediti, da je kar čimbolj uporabno tudi načrtovalcem življenja na krasu. V večje projekte smo neposredno vključeni. In izbrani, sveži, so in bodo predstavljeni v knjižni zbirki Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu. Načrtovanje brez dobrega poznavanja okolja in tudi posledično vizije, pa čeprav znotraj zakonskih naravovarstvenih omejitev, pač ni dovolj. Z dobrimi krasoslovnimi izsledki, tako na posameznih področjih krasoslovja kot v interdisciplinarni celoti, želimo pripraviti temelj za smiselno načrtovanje življenja na krasu. Za načrtovanje, ki bo upoštevalo naravne in kulturne značilnosti in ranljivost kraških pokrajin, načrtovanje, ki bo presegalo vsakokratne želje po dobičku, načrtovanje okolja pravih družbenoekonomskih razmer, v dobro prebivalcem krasa in njegovega kratko ter dolgoročnega razvoja. Čeprav je naše poslanstvo predvsem poglabljanje temeljnega znanja o krasu, kraških pojavih in vodah, pa se zavedamo potrebe po stalnemu in učinkovitemu približevanju krasoslovnih dognanj širši družbeni skupnosti, tudi skozi sodelovanje pri pomembnejših projektih. Pred desetimi leti smo ustanovili podiplomski študij krasoslovja in s krasoslovnimi predmeti sodelujemo pri geografskih študijih. Ustanovili smo tudi Krasoslovno akademijo, znotraj katere bomo še bolj učinkovito mednarodno povezovali znanje in izkušnje ter poiskali najboljše podlage za smiselno načrtovanje življenja na raznovrstnih kraških pokrajinah. Vključeni smo v posamezne projekte razvoja in varovanja naravne in kulturne dediščine krasa, regionalnega načrtovanja, oskrbe z vodo, gradnje prometnic, zapiranja odlagališč na krasu, zbiranja podatkov o kraških jamah in njihovega varovanja, Kraške ekologije in ugotavljanja naših vplivov na Kraško podzemlje, načrtovanja in uporabe kraških pojavov v turistične namene. V prvi knjigi združujemo izbrane neposredno uporabne študije o kraških vodah, v drugi pa izsledke našega sodelovanja pri načrtovanju in gradnji avtocest na krasu, urejanju jam za turistične namene ter ekologiji in zaščiti podzemlja. Zavedamo se, da to še niso zaključene enote o posameznih delih oziroma celoti krasoslovnega načrtovanja življenja na krasu, so pa, upamo, pomemben korak v to smer in izziv za prihodnost«. Pripravila: Polona Škodič Dan za spremembe Z igračami do sprememb Mladinski center Postojna je v sodelovanju z Boreom, regijskim stičiščem nevladnih organizacij Notranjsko-kraške regije ter Klubom študentov občin Postojna in Pivka v soboto, 21. aprila 2012, dopoldan v okviru Dneva za spremembe, organiziral dobrodelno akcijo izmenjave otroških igrač. »Ideja je v ekipi Borea in MCP-ja tlela že dalj časa. Nekateri člani smo tudi sami starši in vemo, da otroci igrače prerastejo in jim niso več zanimive. Škoda se nam jih je zdelo zavreči, zato se nam je zdelo prav, da to idejo v času socialne in gospodarske krize tudi realiziramo.« pove Ana Širca iz Borea, ki je akcijo tudi koordiniral. Dnevu za spremembe, pobudi Slovenske filantropije, s katero so tretje leto zapored preko prostovoljskih aktivnosti spodbujali k povezovanju skupnosti, so prisluhnili številni prostovoljci in prostovoljke iz kar 76 krajev po Sloveniji, pišejo na spletni strani pro-stovoljstvo.org. V Mladinskem centru Postojna so se skupaj s KŠOPP-om tako odločili za dobrodelno akcijo zamenjave oziroma darovanja otroških igrač. Akcije, ki je potekala v dopoldanskem času pred PTC Primorka, ni prekinila niti ploha. »Moramo priznati, da je bil odziv precejšen, čeprav verjamemo da bi bil obisk še večji, če nam vreme ne bi ponagajalo. Zbralo seje ogromno igrač, precej pa se jih je tudi zamenjalo. Akcije so se pretežno udeležili starši z otroci ali pa starši sami. Tudi predšolskih in šolskih otrok, ki so prinesli svoje igrače, je bilo veliko.« pove Širca. Cilj akcije je bil, da otroci igrače zamenjajo, vsekakor pa niso zavrnili tistih, ki so se odločili igrače kar darovati. »Ljudje so bili nad akcijo navdušeni in so jo tudi pohvalili. Prosili so nas tudi, naj se takšne akcije večkrat organizirajo. Igračam, ki so ostale, bomo poiskali nove lastnike.« doda Širca. V Mladinskem centru bodo tako poskrbeli, da igrače dobijo tisti otroci, ki so zaradi različnih vzrokov, predvsem pa zaradi pomanjkanja financ, socialno izključeni. Največ igrač bo romalo na naslov postojnskega Rdečega križa, ostale pa bodo namenili domačemu vrtcu. Zaradi dobrega odziva na akcijo so se v MCP-ju odločili, da jo bodo ponovili oziroma razširili. Dobrodelno zbiranje in izmenjava igrač bosta tako spet možni poleti, ko bo v mestu potekal festival Zmaj 'ma mlade. »Ob tej priložnosti bi se želeli zahvaliti vsem otrokom in njihovim staršem, ki so s svojo gesto pokazali, da znamo v teh časih stopiti skupaj in si pomagati.« še pove Širca. Pripravila: Dragana Čolič iz občine Kozina... Odprta meja Sledi in V mesecu marcu se je v Občini Hrpelje - Kozina odvila tradicionalna »Odprta meja«. Prireditev se je letos odvila že 31-ič, in je resnično povezovanje prijateljstev dveh občin, Občine Dolina in Hrpelje - Kozina, ki seje ohranilo skozi leta. Leta 1981 je bila na pobudo prebivalcev ob meji prvič izvedena »Odprta meja«, kije od takrat tradicionalna. Občina Dolina ( San Dor-ligo delle Valle) in bivša Občina Sežana so pred več kot tridesetimi leti bile daljnovidne, ko sta si v osemdesetih letih skupno s izmislili Odprto mejo. Prehod meje brez pre- spomini iz preteklosti pustnice ali potnega lista je bil takrat muha enodnevnica. Danes je to samoumevnost. To so bila leta, ko so se ljudje mimo vojakov, takratnih miličnikov mimo karavle sprehodili brez ustavljanja, brez dokumentiranja na prehodih, kjer prestop meje ni bil mogoč. Leto za letom seje prireditev povečevala, in dosegla svoj vrhunec leta 2007, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Sen Odprte meje je bil dosežen. Odprta meja skozi leta ni bila le prireditev, ni bila le pohod, ampak je bila gibanje ljudi za nove čase. Dandanes je Odprta meja spomladanska prireditev, prireja se 21 marca, najbližje vikendu. Prireditev privabi nožico obiskovalcev ki se sprehodijo skozi dolino Glinščice. Ta dolina se začne pri vasi Klanec in nato nadaljuje v sosednjo Italijo, kjer je dolina Glinščice ( Val Rosandra) zaščitena kot naravni park. Pohod se prične iz vasi Beka, nadaljuje skozi gozd, mimo opuščenih njiv, travnikov, teras v vasico Botač. Od tu se lahko skozi dolino odpravimo do naselja Boljunec ob soteski reke. Rdeča nit vseh dosedanjih prireditev je pohod po stezi prijateljstva, ki poteka po dolini Glinščice. Tudi leto se je pohoda, predvsem na račun lepega vremena, čeprav z nekaj bur-je udeležilo precej ljudi. MS Študijski krožek Mojca Fabjan je razkrivala pomen ponovne povezave Kozina - Na aprilskem srečanju Študijskega krožka »Spoznaj se« je Mojca Fabjan, sicer doma iz Štorij pri Sežani, razkrivala Pearlovo zdravljenje s ponovno povezavo. Dr. Erik Pearl je uspešen ameriški kriopraktik iz Los Angelesa/ki seje s povezavo meridianov oz. aksitonalnih linij začel ukvarjati leta 1993. Način zdravljenja je poimenoval Reconnection oz. ponovna povezava. S pomočjo frekvence se zgodi posebna povezava z vesoljem oz. ultrazavedanje. Ozdravljenja, ki se ob takšni pomoči dogajajo, sprožajo frekvence energije, svetlobe in informacij, ki zdravijo človeka in ne bolezen, kar potrjuje preko Earlove filozofije tudi Fabjanova. Ponovno povezavo se lahko izkusi na dva načina: kot zdravljenje s ponovno povezavo (Reconnective Healing) in kot osebno ponovno povezavo (The Reconnection). Pri prvem gre za odstranitev neravnovesij na vseh ravneh (telesni, čustveni in mentalni), pri drugem pa za proces, ki se ga izvaja v dveh ločenih dneh, pri katerem terapevt klienta vnovič poveže z energijskimi meridiani, ki obkrožajo planet in povezujejo Vesolje, s čimer prihaja do izmenjave informacij med našimi geni in Univerzumom. Za izvajanje zdravljenja na omenjeni način je usposobljenih okrog 75.000 ljudi, od teh približno 15.000 zdravnikov po celem svetu. tekst in fotografija Patricija Dodič Brkinska godba V POMLAD Z GLASBO V HRPELJAH Zadnjega marca smo v Kulturnem domu Hrpelje spremljali koncert Brkinske godbe 2000 z pomenljivim naslovom »pozdrav pomladi«. Pomlad nas je v mesecu marcu dodobroma navdušila, nas objela s svojim lepim vremenom. Zato je koncert mladih godbenikov požel navdušenje predvsem z izvedbami glasbenih vložkov iz filmskega sveta. Predvsem pa je izstopala točka, v kateri so se predstavili mladi glasbeniki, ki šele ubirajo prve korake. Brkinska godba 2000 pa se je predstavila tudi s svojo glasbo na predstavi za otroke, ter tako ustvarila izjemno vzdušje, kakor za otroke tako tudi za starše. MS TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA VABI NA KINDLERJEV VEČER ob 100-letnici njegovega rojstva v Knjižnico Makse Samsa, dne 24. maja 2012 ob 19. uri m 105,1 MHz Kozina 106,3 MHz Ilirska Bistrica m *■ m m I, iillsl £*I!Lr!!lil 1; liluH lil;. *: B'»rn» rtt ;| 1671 456 PNNENKRAFT SOLARNE NOVICE 2011 - SONNENKRAFT SOLARNE NOVICE 2011 • SONNENKRAFT SOLARNE NOVICE forever devet Nova generacija sprejemnikov sončne energije SKR500 Samo pri pooblaščenih Sonnenki^to}stal|terjih! s**500SSe ENERGETSKO VARČNA OKNA '/•Majin p/ti/mH* SMREKA • MACESEN • LES/ALUMINIJ aaa.utunKiaj.urLai) E Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad Eco Fund Slovenian Environmenta! Public Fund Energetski razred A ++ fisšL d§ ■ Brezplačne informacije 051/628-505 Razstavni salon: Planina 189 • 6232 Planina IZARSTVO ŠEMRL OKNA ŠE MR jamstvo do 10 let 80-letna tradicija proizvajalca vrhunska nemška kakovost delujemo po vsej Sloveniji VELIKA IZBIRA VSEH VRST: O GARAŽNIH VRAT O INDUSTRIJSKIH IN POŽARNIH VRAT O VHODNIH VRAT IN PVC OKEN O MENJAVA VRAT V ENEM DNEVU PROPLAN d. o. o., Krtina 144, 1233 Dob pri Domžalah tet.: 01/564 25 66, gsm: 051/306 326, e-pošta: info@proplan.si www.proplan.si Izkoristite nepovratna sredstva s strani države za investicijo v solarni sistem! V okviru javni poziva za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 6SUB-0B11, se pod ukrepom A nahaja vzpodbuda za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi: Višina nepovratnih sredstev: l 150 €/nf netto površine SSE oz. do 25 % stroškov celotne investicije « 200 €/m2 vakuumskih SSE oz. do 25 % stoto celotne investicije DOM-ENERGffA do.o Mednarodni mejni prehod 1 5290 Šempeter pri Gorici GSM: 040/626-057 Email: dom.energija@siol.net Pomoč Svetovanje Dostava Montaža strankam Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad Eco Fund Siovenšan E,nwonmemal Pubtc fund Več na: www.ekosklad.si Za pomoč pri pripravi dokumentacije se obrnite na vašega SONNKRAFT partnerja. Ifeni* O TRIGLAV ZABLESTEL V NOVI PODOBI V petek, 30. marca, je bilo na »placu« veselo - na novo je svoja vrata odprla prenovljena gostilna in picerija Triglav. S tradicijo gostilne v prenovljenih prostorih nadaljuje lastnik Andrej Tomšič. Otvoritve so se udeležili številni domačini, prijatelji in znanci. Gostilničarjem so zaželeli uspešno delo in dober obisk. Gostitelj je obiskovalce pogostil s pršutom, golažem ter izbranimi picami in pijačo, za dobro vzdušje pa je poskrbel ansambel Osminka. Gostilna bo odprta vsak dan od 9. ure do 23. ure. S svojo ekipo se bo nova a preizkušena ekipa potrudila za dobro hrano in postrežbo, nudili bodo tople malice, kosila, pice in ostale jedi po dogovoru pa bodo organizirali zabave za vse vrste skupin. Mali oglasi... PRODAM Prašiče za zakol ali nadalnjo rejo, mesnate pasme, iz Štajerske. Teža od 70 do 100 kg. Cena 1,70 EUR/kg, možna dostava. Informacije: 040/799-341 PRODAM Večjo količino kislega zelja, z dostavo. Informacije: 040/799-341 PRODAM Domač jabolčni kis iz nešpricanih jabolk domačih sort. Informacije: 040/888-452 PRODAM BELO VINO CHARDONNAY: 1,20 EUR/LITER ČRNO VINO, CABERNETSAUVIGNON: 1,3 EUR/LITER VIPAVSKI VINORODNI OKOLIŠ. Informacije: 031/362-862 E URNIK 8.00 - 16.00 sobota 8.00 - 13.00 nedelja zaprto KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK VSAK DAN 8.00-20.00 stran za lepši dan... april 2012 Nagradna križanka X MAT0 JAPONSKA ROKOBORBA PUSTNO PECIVO LATA V KOZOLCU ŽENSKO IME SIEŽE ROČNO perIu ERIK, ERIAN (OKRAJŠANO) STRAŽAR V ZAPORU NEVEREC CIGAN BRIGA POULIČNI TAT I m i RUSKO GORSTVO IN REKA MUZALJ. PESNIŠTVA ZAVIH OVRATNIKA J UgABSI <>\0b»'co GIBANJE ZA MONARHIJO ZLA BESEDA i -mar- SoftNET J GRŠKA ČRKA IZVAJALEC RAPA TANTAL © STAROGRŠKI ASTRONOM IN MATEMATIK RODBINA (ZASTARELO) T£& OPIS, PRIKAZ aimSh ŽIVALI JEANNE D'... OČKA PAHLJA- ČASTA GOZDNA RASTLINA ZAPOREDNA VOKALA 'SNA STAR MOŽAK MUČENJE GLAVNI ŠTEVNIK OBOROŽENA TATVINA MANŠI KRAJ "SSSEC DRŽAVE NAPLAČILO, PREDUJEM PERNATA ŽIVAL L0ČENJE DEŽELE OD MATIČNE DRŽAVE SVEDER ZA ČEPNE LUKNJE ŽENSKA BARABA LUDVIK OSTERC BAJTA IZ LESA GRČIJA SATIRIK JURIČ ORODJE KOSCA REDKO ŽENSKO IME ANAGRAM: LEANA) KOSMATA ODEJA KRSTITEU ZDRAVKO OGRAJENŠEK ZVEZDA V OZVEZDJU PERZEJA &VALSKIH SNOVI ČEŠKI NOGOMETAŠ (MARTIN) NIVO VODE JOŽE ŽONTAR ANTON NANUT OPITOST, te LESA STALNI TROPSKI VETER DEJAVNOSTI ZA'ZADOVOLJEVANJE' SKUPNOSTI SEVERNOAMERIŠKI PLES STEP PRVA POMOČ: MIRFAK, SCH, NA0NIS, LIU, CIKADI, 0RS, REVER, HUA, PTOLEMAJ SARAJEVSKA ROCK SKUPINA (KITARIST TEN0) MAJHEN LIST IL0VKA, ILOVICA, IL0 SRBSKI ALEKSANDER KJTAJAJSKI PISATELJ (E) ŠPANSKI PISATEU DODAJANJE SLADKORJA IT. ZNAMKA PRALNIH STROJEV MEDMET 0DDAHNITVE PRAPRO-TARTF P Al MF p£ amf 1 MO 1 E. rMLIm. ČENJE MA0V NASLEDNIK GUOFENG) SPLAVARSKI DROG II MEDMET POSMEHA nssr TEHNIKA Ponoči je sanjala njega, kako ji zadrgo na hrbtu odpira, čeprav je ne sleče, jo slači s pogledi, brez rok in poljubov v telo njeno vdira. Ponoči je sanjala njega, kako se k oblinam telesa privija, srce prehiteva, spet drugič obstane, kot v peklu vseh grešnih po kazni se zvija. Nevidno jo dviga in breztežno spušča, nad tlemi v poljubu sta s prsmi ujeta in ona, ki v mislih si peti poskuša, se s prsti v mokre lase mu zapleta. Po sobi se vonj dveh rek v eno zliva in stene nikoli ne bodo več bele, saj ona se z boki k njemu nagiba, in tja spet nazaj, da hladi misli rdeče. Ni časa za žejo, a vse bolj je živa, ko rosa ljubezni edina nasiti in ura, ki vedno po svoje tiktaka, po njiju ravna se in njen ptič ni v kleti. Ritmu ni konca. Želja ni čutiti. Drug v drugem se stapljata v eno nirvano in ona, ki vsemu želi se upreti, pusti mu, da jemlje, vse, kar je njej dano. (Maja Dobrotinšek) Rešitev nagradne križanke nam pošljite na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali nagrajence in jih simbolično nagradili. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo na naš naslov prispeli do srede, 16. maja 2012. Rešitev marčevske križanke: vodoravno: SKA, ZALOKA, TAKSIMETER, AVTOMOBILI, BA, SOR, ŠAH, TELES VAŠ, KONJIČ, ALENKA, KLARA, ROGLA, ORA, RABEU, Fl, KV AR, STEROIDI, ŠIROKO, TALA, MOGOČNIK, STO, MOTEK, APO, ASKETI, Rl, ARNEŽ, PRIRODNOST, OTRE, NE, KRAT, VAGON, OČIM, ILIRIK, VID, ORANJE, OST, ECU, HRVAT, PTA, CAR PRAVILNO GESLO KRIŽANKE: Teles vaš kabelski operater Izmed prispelih pravilnih rešitev smo izžrebali 9 nagrajecev, ki prejmejo naslednje nagrade: router prejme: Katja Ujčič, Dolnji Zemon prenosni telefon Panasonic prejme: Lilja Kranjec, Koper "potovalno - športno" torbo TraveI channelprejme: Danilo Šenkinc, Šembije "kozmetično torbico" Travel channel prejme: Gaja Colja, Portorož "čajni set - čajnik + skodelica" TLC prejme: Tončka Štefančič, Ilirska Bistrica majico kratki rokav prejmejo: Valentina Miklavec, Obrov Aleš Horvat, Postojna Jadranka Likar, Koseze Štefanija Česnik, Pivka Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti. POGREBNE STORITVE 041 / 377 294 O kpmus ™f Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si O ASFALTIRANJE ročno, strojno O TLAKOVANJE tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE O UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... horoskop moj 2012 OVEN - Bodite vztrajni. Tudi danes je vaše počutje izredno spremenljivo in se hitro premikate z ene stvari na drugo. Ukvarjajte se s športom, potujte. Druženje z bikom ali rakom vam bo pospešilo utrip. Na ljubezenskem področju se vam obetajo spremembe,seveda na bolje. BIK - Dokazali boste, da niste krivi za nek nesporazum, vendar šele proti koncu meseca maja. Ne morete si dopovedati, da ni razlogov za slabo voljo. Če ne boste prvi popustili, se bo zadeva le vrtela v začaranem krogu. Pazite na zdravje, kajti lahko vas doleti kakšna viroza. DVOJČKA - Pozabili boste na tisto, kar vas čaka jutri, naenkrat bo pomembno le, kako se bo razpletlo v ljubezni. Lahko ste optimistični, čeprav se bo vse skupaj razvozlalo zelo počasi. V službi imate nekoga, ki vam meče polena pod noge, toda vi se začnite drugače obnašati do njega in se bodo stvari uredile. RAK - Soočili se boste z nekom, ki je veliko bolj miren in hladnokrven kot vi. Vas namreč pogosto zavedejo čustva, zato občasno ne veste, kaj se dogaja za vašim hrbtom. Vaši planeti so tako postavljeni, da se morate enostavno vedno bo-riti zase, a žal vam težje uspeva. LEV - Zdravstvene težave so posledica tega, da ste velikokrat do zdaj le zamahnili z roko, namesto da bi ukrepali. Moteče bo tudi to, da je v ljubezni še vedno veliko nedorečenega. Vaša poslovna žilica je na vrhuncu, torej izkoristite te možnosti in speljite stvari do konca. DEVICA - Ste premalo odločni, zato se nekateri poigravajo z vašimi čustvi. Imate dovolj časa, da se zberete in pokažete, kaj nameravate. Začnite se pripravljati na pomemben izpit. Spomladansko vreme vam bo ponagajalo, zato začnite uživati kakšne vitamine. TEHTNICA - Poiščite somišljenike, komunicirajte, navezujte nove stike. Čas je - enostavno morate povedati svoje mnenje in tudi slišati kaj zabavnega. Neko srečanje ali druženje obeta nepozabno izkušnjo. Upoštevajte tokrat partnerjev nasvet, ne bo vam žal. ŠKORPIJON - Čutite, da ste preveč odvisni od odločitev drugih. Nekaj dni ste se prepuščali, zdaj bi radi kaj spremenili, a to ne bo šlo gladko. Vprašajte se, ali je sploh vredno, da bi se razburjali. Največ boste dosegli, če boste delali spremembe na sebi. STRELEC - Šele danes boste dojeli, kaj vam je pravzaprav hotela sporočiti draga oseba. Ni še prepozno, čeprav ste izgubili nekaj časa. Vsekakor lahko preživite mirno obdobje, ki se končuje s konkretnim dogovorom. Pozitivno presenečenje vas čaka v službi. KOZOROG - Vaša energija upada, zato boste le pasivno opazovali stvari in prikimavali. Rar-tner bo to dojel kot vašo provokacijo. Pazite pri domačih opravilih, ste dokaj raztreseni. Potrebni ste počitka in kakšna meditacija bi vam prišla prav. VODNAR - Luna obeta več možnosti, tudi če ste za ta mesec načrtovali več počitka in sproščenega kramljanja. A iz vsakega pogovora in srečanja lahko nastane nekaj izredno pomembnega in novega. Projekt, ki je v teku, boste uspešno speljali. RIBI - Poželi boste tisto, kar ste posejali in nič več, čeprav so vaše želje vedno večje. To velja še zlasti na srčnem področju. Vsekakor izkoristite srečanje z osebo, ki vam je vedno dobro svetovala. Rahlo zbadanje v trebuhu je resoo opozorilo, da obiščite zdravnika. Vse dobro - vedeževalka Miša Držite se svojih sanj in naredite vse, kar je potrebno, da jih spremenite v resničnost. Vedeževalka Miša vam s svojim darom pomaga, da vaše želje postanejo resničnost. Tel: 070 850 918 ne prezrite... EjusžAr.i © april 2012 INSTALACIJE Kovačič Stojan Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si ^Slnoogr^nje * VODOVODNE INSTALACIJE ‘PLINSKE INSTALACIJE Buderus ‘KLIMATSKE NAPRAVE jJljj VIE|MANN e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE Od privatne hiše do manjšega naselja Rezervoarji za deževnico IZREDNA CENA: Že od 2.150,00 € + brezplačna dostava & montaža! moMMunous 041 / 712 487 rogl.darko@siol.net Obiščite nas tudi na naši facebook strani! so veli mm ' ■■ SV T: 05 37 43 660 • E: bh@bh.$i • www.bh.si " [j AllA~Zj'J A V JiA’fA L A ~AA VAzj' Nagradna igra poteka od 1. januarja 2012 do vključno 31. maja 2012. Organizator nagradne igre je BIT d.o.o. Idrija, Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija. Nagradno žrebanje bo potekalo 1. junija 2012 v poslovnih prostorih BLT d.o.o. Idrija. Ob nakupu garažnih vrat se lahko potegujete za naslednje nagrade: Vračilo kupnine za garažna vrata do višine 1.500,00 EUR, vikend paket nočitev v apartmaju TERME PTUJ za 2 osebi, vračilo kupnine za montažo vrat do višine 150,00 EUR, daljinski oddajnik za garažna vrata, kapa BLT \’lz OD ii&J/DD 5U;i DALJ 53 j J CA \ J OOegoterPO SPECIALIZIRANA TRGOVINA 2 INŠTALACIJSKIM MATERIJALOI ZA VODOVODNO IN CENTRALN OGREVANJE H J|-. I TRGOVINA ZA TOPEL DOM VINKA VODOPIVCA 12, KROMBERK, 5000 NOVA GORICA tel.:05/333-40-77, 333-40-76, info@megaterm.si, wwvzmegaterm.com PE POSTOJNA Volaričeva 5c, tel.: 05/726-21-96 Bogati izbor Izdelkov Kvaliteta Q Podjetje z širokim programom Q Strokovno svetovanje Q Posredovanje pri montaži ^ Dolgoletne izkušnje Vse kar potrebujete za vaš dom POKLIČITE ZA ž | UGODNOSTI V MESECU \S\\ MARCU!!! LJET GARANCIJE: www.eragon.si VRHUNSKI SISTEMI NA PELETE Vodno hlajeni gorilnik na petete Eragon 5/35kW Nudimo tudi industrijske kotlovnice na vse oblike lesne biomase od 25 do 2200kW. Jože Jereb: Andrej Peternelj- Dejan Pajer. 070481900 / 041 624182 Z 041777568 Sistem subvencioniran iz EK0 sklada. Toyota Variš. Generacija Naprej. TOVOTA letno TOVOTA JAMSTVO Brez omejitve kilometrov SUP€R A financiranje BOGATA OPREMA uituiu.toyota.si Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CD, iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO,, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Poraba goriva: 3,91/100 km-5,51/100 km, emisije C02:104 -127 g/km. CENTER JEREB Today Polje 9 b, Izola Tomorrouj <05>6i6 so oi Toyota m Snežnik v vsa gospodinjstva... april 2012 Pivka ROŽMARIN Spoznavajmo svet in domovino NA ZEMONSKEM GRADIŠČU DanKuchen Prava izbira kuhinie! ■■■ da bo pogumni princ prišel in posekal bodičje in utrl pot do skrivnosti. Mi smo si za tokratni potep izbrali gradišče Dolnji Zemon. Za vodenje pa smo poprosili arheološkega entuziasta g. Franca Poklarja. Že desetletja opozarja strokovno in laično javnost na prebogato več tisoč let staro in še popolnoma ne ovrednoteno dediščino naših krajev. Na začetku ogleda nam je najprej predstavil ljudi, ki so prvi pisali o našem gradišču. G. Poklar, ta vrli devetdesetletni^ pozna vsak kamen na Zemonskem gradišču, izdelal je tudi njegovo skico, zato ni čudno, da nam je ogled minil kot trenutek. Čeprav smo že neštetokrat slišali besedo GRADIŠČE, si še vedno predstavljamo različno: nekateri kot ostanke srednjeveškega gradu, drugi kot obrambni zid ali zgolj kup kamenja, ki so ga nanosile vile. Gradišča pa so v resnici že od bakrene dobe skrbno locirane prazgodovinske naselbine z obrambnim sistemom, ki datirajo v 3. tisočletje pr.n.št. Graditelji so bili pravi mojstri. Njihovo poreklo ni popolnoma znano, vendar se predvideva, da so bili to Japodi. Tudi graditelji zemonskega gradišča so načrtno izbrali, sicer na prvi pogled neugleden hrib, ki se dviga nad zamočvirjenim levim bregom reke Reke. Močvirnat svet je bil prva obramba. Strmina na JZ je zahtevala le nadgradnjo z leseno-zemljeno palisado. Južni najbolj izpostavljeni del pa so zavarovali z dvema visokima nasipoma, ki sta gradišče delila na dve neenaki terasi. V železni dobi, s pojavom novega orožja, se je pojavila potreba po dograditvi obrambnega sistema. Na zahodu so zgradili nov nasip iz nabite zemlje. Večina gradišč je v obdobju rimskih osvajanj naših krajev propadla. Za ze-monsko gradišče to ne velja. Rimljani so ta prostor zase- te, ki so ga tedanji lastniki še dodatno zavarovali z zidom. Pod izrazom »vil-la rustica« si predstavljamo rimsko podeželsko posestvo s stanovanjsko hišo in ločenimi gospodarskimi poslopji. Kaj pa »zakladi«? Prvi pisni vir o gradišču datira v leto 1875, ko domačin Josip Potepan, Škrljov piše o gradišču in o ostankih davnih prebivalcev. Ti ostanki so prihajali na površje, ko so kmetje orali zemljo. Potepan navaja: glineno posodo, zlate uhane, ogrlice, bronaste denarje, medeninaste prstane, lonce z ogljem. Tedanji vaščani tega niso cenili, ker niso poznali zgodovinke vrednosti teh najdb. Z novci so se otroci celo igrali. Sam Potepan pa je najdene kovance podarjal takratnim znanim osebam. Tako, da danes obstaja zelo skromna materialna dediščina. Arheolog Mullner (1880), ki je tudi raziskoval gradišče, piše o: pasnem nožu, bodalu, prstanih, tudi srebrnih, konicah sulic. Vse to je poslal na Dunaj. Med obhodom mogočnega gradišča in njegovih obrambnih naprav smo opazili sveže očiščene dele nasipa, ki so bili do sedaj že popolnoma zaraščeni. To delo so opravili današnji vaščani Zemona. Verjamemo, da so že skoraj 150 let stara prizadevanja arheološkega pionirja Potepana in ne nazadnje našega spremljevalca ga. Poklarja, ki tudi že skoraj pol stoletja hodi od vrat do vrat in opozarja, da zanemarjamo prebogato kulturno-zgodovinsko dediščino, dala nekaj rezultatov in bomo v bližnji prihodnosti priče prvim resnim arheološkim raziskavam, ki bodo razkrile tančico o življenju, delu in smrti praprebivalcev gradišča. In na koncu: umaknite se iz stresne vsakdanjosti in si privoščite nedeljski sprehod v tišini, po sledovih mogočne utrjene naselbine nad Dolnjim Zemonom. Če boš vaš korak zastal, se zazrite v širjavo razgledov, ki se vam nudijo in potrjujejo mojstrstvo graditeljev pred več tisoč leti. Marica Gaberšnik Dan Studio Logatec Tovarniška cesta 03 1370 Logatec info@dankuchen-logatec.si danlogatec@yahoo.com 041 722 509, 040 188 648 Pred dvema letoma je začela v sklopu Društva upokojencev Pivka delovati ženska vokalna skupina Rožmarin. Deset pevk, ki prihajajo iz Pivke in bližnje okolice, že od samega začetka vodi ga. Ernesta. Doslej so se trikrat predstavile na prireditvah, ki so potekale v sklopu Društva upokojencev Pivka, v soboto, 2. junija 2012 pa se bodo prvič predstavile v Ilirski Bistrici. Tega dne namreč poteka v organizaciji KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, ob 20. uri v Domu na Vidmu, prireditev »Le kaj je to z ena kelnar-ca«. Poleg organizatorjev in že omenjene vokalne ženske skupine Rožmarin,bodo prireditev obogatili še pevci mešanega pevskega zbora KD Bloke in plesalci Folklornega društva Vipava. Prireditev sofinancira Občine Ilirska Bistrica in je brez vstopnine. Prostovoljni prispevki, ki se bodo zbirali ob tej priložnosti pa so namenjeni za družino Samsa iz Prelož, ki je v začetku letošnjega leta zaradi požara utrpela veliko gospodarsko škodo. Alenka Penko Naša občina je posejana z gradišči. Žal večino zarašča bodičasto grmovje in gradišča čakajo kot uspavana Trnjulčica na to, dli in na najvišjem predelu gradišče nadgradili s svojo postojanko. Poleg postojanke je bila tik pod gradiščem tudi rimska »villa rustica«. G. Poklar nam je med drugim, kot prvim obiskovalcem pokazal kamnite ostanke le- SHIFTjhe way you move INOT H&R99H iGriv, iZjemen, iDealen! S sistemoma ESP in ABS, 6 zračnimi blazinami ter satelitsko navigacijo Nissan Connect poskrbi za varno in enostavno vožnjo po prav vsakem mestu. Z njim bo vaša prtljaga na varnem v prilagodljivem prtljažnem prostoru, na poti pa vam bo družbo delal tudi imeniten iPhone, iPad oz. drugi izdelek Apple, ki ga boste izbrali ob nakupu vozila. NISSAN iNOTE in iPhone ali IPad ali že od 9.790C Kombinirana poraba goriva: 5,9-6,8 1/100 km. Emisije C02:139-169 g/km. *Ob nakupu vozila Note iz omejene serije iNOTE prejmete bon v vrednosti 600 EUR, ki ga lahko vnovčite v trgovini iStyle, Ameriška 8, Ljubljana (Kristalna palača. BTC City Ljubljana). Tiso ABC PE Nova Gorica 05 335 10 86 PE Ajdovščina 05 364 33 04 PE Postojna 05 721 28 28 PE Tolmin 05 388 47 00 PE Koper 05 663 61 10