'Posamezna številka 60 vinärjev. 2. štev. V CELJU, soboto, dne 3. prosinca 1920. LETO II. ^.*ia Yaak torek, öetrtek in •Oboto. - Cena i Za cclo leto 36 K, '-a pol leta 18 krön, za četrt Ida 9 K, *a 1 im-sec 3 krone. Posamezna ftteviEka stane 40 winarjcv. Na pi: meiie naročbe brcz pošiljatvc denjirja se ne moremo ozirati. • Jaročniki naj pošiijajo narocnino Po poštni nakaznici. Reklamacije • glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprcjemajo. Na liopiiie brez podpisa se ne ozira. NOVA DOBA Urednifttvo In upravm&tvo sc nahaja v Zvezni Hsk.irni v Celju, Btrossmajerjeva ulicaöt. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru In sicer: za navadnc oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, na- inanila občnlh zborov, naznanila o imrti, zahrale ltd. 50 Y odl mm, r* reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (tiajveč 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavali popust. Rokopisi se ne vračajo. Telufon st. 65. «ZDctJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. GDBE3 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Dr- V. KUKOVEC. Občinske volifve in narodno vprašanje. Ali bode igralo narodno vprašanje veliko ulogo pri občinskih volitvah? Kako stališče zavzamejo k občinskim volitvam Nemci v Celju, v Mariboru v Ptuju itd. ? Odgovora na to vpra- šanje sicer nimamo. Bavili pa smo se 2 njim že temeljito in nismo v zadregi, naJ se glasi odgovor tako ali drugače. Danes le nekaj opomb. Danes se nam zdi neverjetno, da so mogli v teh občinah skozi desetletja imeti občinske zastope v rokah Nemci, ne delomu, tucii ne po večini, ampak popolnoma, tako da ni bilo niti enega Slovenca v odborih. Da je bilo to mo- goče, tolmačiti si je le iz stališča na- silnih volilnih redov s predpravicami Nemcev in s podporo nemškcga življa s strani države. Niti o enem, niti o drugem danes ni govora. Splošna in enaka volilna pravica napravi pretek- .losti za večno konec. Vprašanje je le. ali morejo in hočejo Nemci v te za- stope na podlagi načela sorazmernega zastopstva skupin, proporca. Izključeno to ni, vprašanje pa ostane odprto, ali je to na mestu, ali je to pričakovati. Nič bi za današnjo dobo ne bilo manj razumljivo, nego če bi se te volitve na^ vršile v znamenju narodnostnega boja. Ktero narodnost pa sploh imamo n. pr. v Celju še razun jugoslovanske ¦? Mirovna pogodba mnogo govori o varstvu narodnih manjšin, nič pa ne govori o varstvu renegafbv, kterirn do- voljuje po §§ 78 in 80 izselitev. Kar smo v Celju imeli, ni bilo nemško plerne, bili so politični Nemci. Danes jih imamo že mnogo manj, kcr država jugoslovanska ni dolžna kopati si svoj grob s tem, da bi pustila v uradih in šolah ljudi, kterih poklic je bi! v prvi vrsti vzdrževati nemški značaj mesta. V Oradcu se stem položajem še niso sprijaznili, tarn Šečuvajo gadjo zalego jugosiovanskih odpadnikov. V hotelu »pri slonu« je njih stalno omizje pod frankovcem dr. Galiardi;em in v ured- niStvu »Tagesposte« brizgajo svoj strup v zdravo deblo jugoslovanske države. Sam državni kancelar dr. Renner je čutil kot državnik potrebo obsoditi to kliko, ki ima svoje pomočnike še v Celju, v Mariboru itd. 1 Ali bode prišla ob volitvah na dan ta celjska nemška narodnost, ali bode" se sklicevala na Wilsonovo zaščito? Slabo uslugo bi s tem storila zaslepliencem, ki bi ji sle- dili pri občinskih volitvah, ker bi nas silila, da ne pozabimo, kar bi sicer bili pripravljeni kar najprej pozabiti. Da bi nam zopet lovili za nemške Sole otroke, ki nemški ne znajo? To ni narodna plemenska manjšina, na ktero je mislil pravicoljubni Wi.lson. Imamo sicer na- rodnostne manjSine nemške, ki bodo imele v občinah nemžke odbornike, imamo jih v Sloveniji, imamo jih v Banatu, ne priznamo jih pa v Celju in Ptuju ali v Rogatcu, kier jih ni. Ljudje, ki nemški govorijo, niso Nemci, saj smo Slovenci nedavno še vsi mnogo nemškutarili, re da bi bili Nemci. Ve- liko drugače ni s takozvanimi celjskimi Nemci. Če bi imeli v Celju Še netnško pleme, ki se čuti eno po rojstvu in šegah in ki ima z ozirom na notranio plemensko silo sposobnost obstanka, mogli bi ga spoštljivo priznati kot na- rodno manjšino in se veseliti njego- vega napredka, če bi se obenem pri- znavalo odkrkto k državi. Slovencem je krivičnost tu ja na- sproti drugim narüdnostim. Kar bi pa ni.ni kri sesalo, kar bi se naj vzdržalo I umetno na naše stroške, z zapelje- vanjem naših plemenskih rojakov k nezvestobi in odpadnistvu, to je izgu- bilo za večno pravico priznanja kot plemenska cnota, kot narodna manj- šina. Ne pomenilo bi za nas, ki nas je baš nemška slepota vrgla'v grozote štiriletne vojne, pametne uvidevnosti na strani ostankov umetnega nemštva ce.ljskega, če bi bili siljeni misliti na volilni boj za občine v znamenju boja proti kaki nemški stranki, ko trkajo na duri gospodarska in socijalna vpra- šanja. Bilo bi tudi v njih interesu, če se ne morejo preroditi v svojih dušah in če za svoje osebe hočejo čuvati, kar jim je osebno sveto, da bi nas ne iz- zjvali k boju, ker o tem ni dvoma, da si jugoslövanskega značaja naših mest ugrabiti več ne damo. Če se pričakuje od nas, da pozabimo, pričakuje se do- volj. Zdaj bi pa bilo umestno, da sma- tramo narodno vprašanje kot rešeno in da gledamo, kako bomo dobro živeli, Čiveli dostojno. kako bomo dorasli ve- likim socijalnim nalogam. Fin. komisar I. SATLER. Draginja. (Vzroki, posledice in pobijanje.) (Dalje.) Trgovanje med okraji ali pokrajina- nii bi se moralo poveriti Ic omejeneinu številu vsega zaupanja vrednih solidnlli trgovcev, ki bi stali istotako pod stalno kontrolo komisije za pobijanje dragiuje. Vsi ostali trgovci bi lahko nastopali le kot direktni posredovalci med konz«- IIILIIII III |M l 'UIILL'IUI {)/.. II V,U\ Ce'lll, Kl Ül se mu priznala uvozna oz. izvozna pravi- ca z- okraja v okraj. rl'a naein kupovanja iii prodaje bi naj omogočil kolikor mo^o- ce direktno prehüjanje potrebsein iz Yo- ke producenta v roke konzumeiita. M' " tem ko se danes veekrat dogaja, d • primer trgovec V^Celju knpuje od tr ca v Ljubljani, ki je kupil blago v Ziva., bu od prekupea, ki si je nabavil isto bla- M'o od trgovea v OsjeKu ali Banatii itc!.. da we isto blago tv/ pet in še vee rok, predno pride \ ¦¦»iizumenla, kar narav.no eene pi,,,,.,,.,,, bi se naj z ztforaj onieiijeniin iiačiiiom trgovanja to j)rcprc- čilo. Tr.n'ovee ali aprov. uprava, ki naj zalaga okraj z onimi potrebščinanii, kalc_ rih v okra.iu saniern ni mogoče dobitl, mora kii])ovati direktno od konzumenla izvetr okraja. ali pa, ee bi to ne bilo nio- Koee, naj'knpuje od onega trgovea, ki Je kupil iz rok producenta in ki'ima pravico zalagati gotove, nK'inti posebno odkaza- ne okraje ali pokrajine. IJolje pa. ncRn zasebni tr,':ovei mogle bi preskrbeti tako zalaganje posebne nakiipovalue zadni;;c, ki bi prevzoniale blago od producenta po dolocenih cenah ter bi ^a sinele pod kor:- trolo komisije za pobijanje draginje pro- dati izkljuOno tr: vdik vpliv na cene v uotraujosfi '¦-V;i!(itno vprasanje tnora biti to- ¦¦«a vsega današiijega v(o- ¦ _ ,, .... .nodrovanja. V tem vpra- Saiit> se mora danes izčrpati vsa skrb vodilnlh mož naše državc. Ce kje, potem sc vresnici gotövo v valutnem vprasa- njii izrek: čas je denar. Kakšne vclikau- i=lic valutne razlike bi si bili priliranili s pravočasno, četudi sanio provizorično urcditvijo valutnega vprašanja! Mam:- laktura. ki stanc na Francoskem 20 fran- kwv nicter, staue pri nas 140 K (kurz I : 7). sladkor, ki ga plačujcjo Čehi s 3 K ^ v, stane pri nas 7 krön (kurz pribliziu, I : 2) itd. Prevozni stroški in cariua ne iffrajo pri visokosti valutne razlike nobe- ne posebne vlogo pri tvorenju con iz ino- zemstva iivažancffa bla.ga. () načinu ureditve valutnoKa vura- sauja tukaj nataueneje ,v:ovoriti, bi ne bi- lo na mestn in se mi zdi tudi nepQlrebno, ker sein izra/il o tem svojemisli že me- seca avgusta in septembra v »Novi Do- bi« Diiobeeni razpravi «Valutni problc- mic. Danes bi v tem oziru dodal le 5e nekaj inisli in izrazi! predvsem" svoje za- doščenje nacl tem, da je med tem časom prodrla ideja o zanienjanju krön protl državnim diiiarjem v razmerju 1 : L ki je pred nieseci iniela še toliko nasprotni- kov na skrajnem vzhodu naše nove dr- žave. Vsaka izmenjava po gotovem knr- zu (1 : 3 ali 4) bi bila velika krivica, ker more nekaterc osebc. ki poscdujejo sa- mo denar, .popolnoma upropastiti. Pra- viena ureditev valute se more izvršiti le potoin progresivne oddaje premoženja, pri eemer mora žrtvovati za skupno stvar zopetncRa normalnega.gospodar- skega življenia vsakdo po svoji gospo- darski kapaciteti in plačilni zmožnostl §e nujnejšc kakor progresivna oddaja prenioženja, pa je danes uvedenie nove valute, zamenjava krön proti dinarjem, da se rešimo falzifikatov iz Avstrije In Offrske in pa, da si osiffuramo zdravo valutno politiko napram inozemstvu. Da- nes obstoji za nas višek trgovsko-iinan- čne politike v tem, da se odkrižujemo ta- kQzvanc »slabe valute«, med katere smo uvrstili že obsežen krog inozemskih va- lutnih jednot. Slastno pa segamo po »zdravi valuti«. po dolarjili, frankih In celo po italijanskih lirah, ki jih drži v zraku le še amerikanski kredit in ki bodo padle danes ali jutri, če sc ne sprement .cfospoclarsko življenjc Italije,, morda ni7- je nego naše krone. S tem valutnim mo- MILOŠ ŠTIBLER: f>ri srbskiti kmeto- valcih v Šumadiji. (Dalje.) c) Pop FUip. Vrnili smo se v gostilno »hotel sloga«. Priznati moram, da ni vsaka srb- ska gostilniška kuhinja siaba, o tem sein se prepričal v »hotelu sloga*. Osobito torta, ki sem jo tu dobit, bi delala cast vsakemu najboljšemu dunajskemu liote- lu. Olede cen seveda svojega innenia o srbskem mestnein piaekanju tudi raül arandželovačkega >'hotela sloga* ne ino- rem omiliti, kvečjeinu hi moral postal! cek> še strožji. Vcndar me vse to ni to- liko zanimalo, kakor gost pri sosodnji : 'ßil je dolgin, borneje opravijen, s havelokom, zlomljenim polcilindrom In prec^j dolgo podivjano brado. Na prvi polled sem se zaklel, da je ta gospod Kötovo pop. Nisem se motil. Delj časa ga motrim, a končno ga vendarle vprašam odkod je. Bil je nekje iz okolice. Kaj je, ni sam povedal in zato sem ga narav- nost vprašal, če ni «sveštenik« (duhov- nik). »Jesam!« (»Sem!«) Začnem ga v- praševati o gospodarskih razmerah srb- skih pravoslavnih duhovnikov, o srb- skem šolstvu, o organizaeiji te cerkve I. i. d. in gospod je zelo'ljubeznjivo pojas- njeval vsa vprašanja, tem raje, ker je vi- de], da se. za stvar zanima Slovenee. SIo- evnca pa ima v Srbiji vsakdo rad. »Sveštenik« nam je razlagal, da štu- dira srbski pravoslavni duhovnik devet let bogoslovja v Beogradu. Ta sola je obenem gimnazija. Vseh devet let prežl- vi žalibog v internatu. Srbski ucitelj, ki študira štiri leta gimnazije in štiri leta učiteljišča — torej dosti več kakor v Slo- veniji — Že radi tega prekaša srbskega duhovnika, ker ni živel v internatu, tem- več v svobodi, med svetom. Nekaj srb- skih duhovnikov je po domačem bogo- slovju študiralo se na višjih bogoslovnili učiliščih v Rusiji. Naš novi znanec ima lastno. župnijo ali »parobijo«. Ena srbska pravoslavna župnija Steje povprečno 2000—2500 duš. Od države nima place. Ore mu letno po 2 dinarja od vsakega polnoletnega župljana. Razun tega ima razne pristojbine za krste, pogrebe itd. Župnišča ni, vsak duhovnik si mora sam skrbeti za svoje stanovrvj'e.^Tozi, da Je vobče gospodarski poloza'j »svešten!- kov« zelo neugoden. Začnemo se razgovarjati o razmc- rah za casa avstrijske okupaclje. Pravi, da jc bilo med Švabi dobrih in slabih lju- di. Dobri so bili Cehi in Slovenci. A on da je vedno dobro izhajal zvsemi. »Pop Filip je dobro izhajal s Švabi, istina le to!« tako se oglasi priprost človek pr! sosednji mizi. Pri teh besedah pop Filip vzdigne glavo in ostro pogleda novega družabnika. »Kako to mislite?« ga vpra- ii\ resno. »A nič hudega. Jaz mislim, da ste pop Filip vedno taktno nastopali In Vam vsled tega niti Švabi niso mogli nl- česar zlega storiti!« In pop Filip začrrc pojasnjevati, da je vsikdar točno izpol- njeval zapovedi okupacijske oblasti, češ, da bi bilo vsako zoperstavljanje v isti do- bi nezmiselno. Strogo je bilo. Niti cerkve- nih vrat ni smel odpreti, predno ni prišel orožnik. Tako je govoril, toda takoj sem spoznal, da je razumel besede: »Pop Fi- lip je dobro izhajal s Svabi« kot obtožbo, češ kot Srb se ni pravilno obnašal. Vede- ti je namreč treba, da le danes marsikje v Srbiji huda borba proti onim, ki so sc baje na škodo srbskega imena sužcnjsko udinjali Svabom, navadno proti prejema- nju gotovih gospodarskih koristj. In pop Filip se je ustrašil, da bi nemara tudi o njem tako slabo mislili, ako ga kdo po- hvali radi njegovega mirnega obnašanja za časa okupacite. Kdo ve, kaj je istina na raznih ob- tožbah, ki jih je danes mnogo slišati v Srbiji proti baje švabofilskim ljudem! — Ali eno je za meue precej gotovo: da so se Lotovo našli elementi. ki so bili pri- pravljeni z izdajstvom služiti osebnlm namenom, da pa so morale to biti v tem dobrem narodu le redke izjeme. Ako sc vkljub temu o stvari mnogo govori, tedaj ie to gob natolcevanje. Natolcevanja pa je v Srbih baje dosti. kakor mi zatrjujejo dobri poznavalci dežele. Je to baje spo- min na mnogostoletne gospodarje te zemlje, na lokave TurČine. Morda. Istina ie. kakor zatrjujejo mnogi naši oficirji, ki so služili v Srbiji v dobi švabske okupa- cije, da se je našlo med Srbi nenavadno mnogo denuncijantov. Je to tudi posled!- ca strastnih strankarskih bojev, ki so v tej zemlji običajni, Ljudje so yedeli, da ie okupacijska oblast vsakega denuncira- nega brez preiskave intcrnirala, pa so mnoge podle duše — v katerem narodu manjka takih izvržkov? — skuSale na ta načjn odstraniti svoje politične nn- sprotnike. Pop Filip jekmalu.odšel iz ..gpstifne. Videl sem ga pozneje, kako je med pro- dajal, gotovo pridelek domačcga gospo- ilarstva. (Dalje sledi.) Stsflti 2.________________________________________________»NOVA D O B A«____________ Stev. 2 drovanjcm si kur/ lastne valute le slab- šamo, ker povzrocujemo intcnzivno po- vprasevanje po takozvani zclravi valntl, katere kurz pomagaino uinetno dvi^'aii ter piepušeamo kurz krone le božji uso- cli. Za dvignjenje kurza lastne valntc je predvsern potrebno, kakor že zgoraj o- menjeno, dvigniti produkci.io in povišaii i/voz na ono mero, ki nam owogbcuk' aktivuo plaeilno bilaneo. Pri tern pa je treba poziinti tudi finese valutnc politike. ki obstojijo predvsem v tern, da si danio izvožeuo blago plaeevati kolikor inogo- ee v lastni valuti. Kajti lc takrat bode liasialo v inozcinstvii povpraševanje po nasi valuti in uašili devizah, ee bode ino- zemstvo prisiljeno plaecvati naše blac;o v nasi valuti, ki bode dobila tcinu primer- no tudi dober kurz. Danes ne rabi niküo v inozeinstvu naše valntc, ker smo Jo sanii prokleli in ji izroeili svoje nezaupa- nje ter si pustimo plaeevati le v tuji, un- videzno »zdravi>•< valuti. Tudi uasa valu- ta bo zdrava, ee se jo bo primcrno Roji- !o, a danes ni čndo, če je bolana in je prl- šla ob vse zaupanje, ker je ne lečimo Icr jo puščanio v nemar. Seveda je dancs koeljivo fakturirati izvožcno blago v lastni valuti. ker nam inozcnistvo vrnc inorda mesto lastnih kronic le falzifikatc, naročene na Dunajii ali v Pešti, ki jih more dobiti prav po ceni in se pomno/.i- io z njimi še bolj papirnati knpi nasili iu- Koslovanskih kronic. Zato bi se pa mora- le zanicnjati naše krone cimprei prott dinarjein, ki bi tverile oni temelj v im- sein trgovanju z inozenistvoni, na kaic- i cm bi si zgradili lastno zdravo valuto. Kolekovanje kron je siccr korak na- prei proti ureditvi denarne v'rednosti, a velik korak to ni. Kolki se dajo le proradi !)Mii:n-cditi in eeška krona je vsled veli- nouarejanja tcli kolkov v zadnjili liivsceili padla od 19 na 12 frankov. Prn- v;i ureditev denaniega vprašanja moic ., lustopiti le y. uvedenjeni now valntc in prill lernini knntiii'.rentiranienv številn bankovce P0L1TIČNE VESTI. Narod spregleduje'. Demokratski listi v Bosni prinašajo dan za dnem izjave dozdajnili pristašev srbske ra- dikalne stranke, ki se druži z begi in agi in je vsled tega proti agrarni re- formi, da prestopajo v demokratsko stranko. Povdariti treba vedno znova, da je ta ista radikalna stranka v tesni zvezi z našimi klerikalci. Priprave ItaHjanov na umik. Iz Bakra poročajo, da so Italijani v noči od 23. na 24. dec. odpeljali vso municijo iz Lenlove doline, MaSun, Bač in Ko- ritnice ter jo prepeljali v Št. Peter na Krasu. Isto so storili ob vsej demar- kacijski črii. V bližini Ilirske Bistrice so boteli zgraditi več barak; sedaj je pa prišlo poročilo, da jih ni treba gra- diti, ker bo italijanska armada baje 16. ;an. zapustila dotično ozemlje. Ob de- markacijski črti na jugovzhodu ni skoro nobenih straž več. Zato so pa ravno sedaj tamkaj ropi in umori na dnev- nem redu, ker ni nikogar, ki bi nasto- pil proti roparskim tolpam, ki se re- krutirajo iz domačinov in ltalijanov. Skrbi za NemŠko Avstrljo, kjer je gospodarski položaj nad vse obu- pen, napolnujejo ententne države. Iz Pariza poročajo, da Francija namerava nakupiti v Jugoslavs žito, s katerim hoče preskrbeti Avstrijo do prihodnje žetve. Prancoski listi prinašajo obsežna poročila o rapidno naraščajoči bedi na Dunaju. AmeriSki kardinal Gibbons je naprosil papeža, naj pozove ameriške katoličane k živahnemu sodelovanju pri pomožnih akcijah za stradajoče pre- bivalstvo srednje Evrope, zlasti Nem- ške Avstrije. ČeŠka agrarna stranka se je 21. dec. razcepila v dve struji. Mali kmetje in kočarji, ki jim polit.ka voditeljev v zadevi .agrarne reforme ni po voljii so ustanovili novo čehoslovaško kmečko stranko. Zanlmlva korespondenca bodo vsekakor privatna pisma bivšega nem- škega cesarja Viljema, ki jih je pisal v letih 1894—1914 ruskemu carju Ni- kolaju II. Ta korespodenca označuje vso osebno politiko Viljema tekom 20 let, kar je pripravljal vojno. Od 1.ja- nuarja^ jo je začel priobčevati pariški list »Žurnal«. Wilson je glasom poročil iz Wa- shingtona popolnoma okreval in prične zopet s političnim delovanjem. Med Ameriko in Japonsko se je dosegel sporazum glede skunega na- stopa v Sibiriji.: IZ KOROTANA. Velikovec. Namesto Jurija Čarfa je imenovan za gerenta občine vladni koncipist dr. Ivan Vidmar. — Razpuščen je »Bürgerausschuss«, ki je dosedaj upravljal premoženje velikovškega me- sta. Upravljanje premoženja je pover- jeno gerentu dr. Vidmarju. MARIBORSKE NOVICeT Podružnico društva »Landesver- band der Arbeitervereine Steierm.« v Mariboru je deželna vlada razpustila, ker imn društvo sedež v inozemstvu. Novi dnevnik, ki ga je namera- va!a začeti izdajati »Mariborska tiskar- na« takoj početkom tega leta, še za- časno ne more začeti izhajati, ker potrebna preddela v tiskarni v tehnič- nem oziru še niso dovršena. • Verižnlštvo in tisotapstvo je fudi v Mariboru v takem evetu, da prebi- valstvo naravnost zahteva radikalno izvrševanje vladnih odredb napram ve- rižnikom; če treba naj bi se jih par tudi obesilo. Novoletni dar Ciri! - Metodovi družbi: Na Silvestrov večer sta v Na- rodnem domu nabrala v imenu »Kluba naprednih slov. akad « gdč. Pavla Rav- nikar-jeva in g. stud. med. Drago Ho- čevar 543 kron. CELJSKE NOVICE Silvestrov večer Celjskega So- kola je uspel, kakor smo smelo pri- čakovali. ob ogromni udeiežbi na^eg« občinstva. Spored večera je bil dobro izbran. Lep je bil nastop Sokolov v skupinah, katere je občinstvo burno aklamiralo. Idealno lepa je bila od g. M. Benčana aranžirana alegorija o pol- noči, krasno sestavljena skupina Soko- lic. Po polnočnem nagovoru staroste celjskih Slovencev g. dr. Serneca so si udeleženci vsevprek voščili srečno in veselo Novo leto. Iz Italijanskega ujetništva se je vrnil nedavno sin predsednika okrož- nega sodišča v Celju g. dr. J. Kotnika. Celjska mestna hranilnica. Na razna vprašanja, tičoča se razpusta direktorija Celjske mestne hranilnice, poročamo, da je sedaj razpuščen di- rektorij bil izvoljen še od starega obč. zastopa celjskega, ki že od 4. novem. 1918 ne obstoja več. Naravna in lo- gična posledica te spremembe v občini je torej razpust direktorija, čudno je le, da je moralo toliko časa preteči, da se je to zgodilo. — Mestna hra- nilnica celjska bo seveda odslcj ne- spremenjeno poslovala dalje pod za- časnim slovenskim vodstvom, doklcr redno izvoljen mestni zastop ne ime- rmje rednih članov v direktorij Mestne hranilnice celjske. Imena Ambroschitsch se vsak celjski Slovenec spominja z gnusom in studom. i Zato ne mörejo tudi celjski Slovenci razumeti, kako je mogoče, da je njegova vdova še vedno v Celju vkljub določbam stanovanjske naredbe, da morajo iz Celja vsi, ki so tu brez posla. Ce kdo, potem je gotovo Am- . broschitscheva vdova med tistimi, ki mora ven. Če morajo drugi izven Celja živeti, bo še ona. Saj zagrizena ni nič manj nego je bil pokojni njen mož. Kakor čujemo, noče niti svojega de- kleta poSMjati v celjske sole, ker so ji menda celo nemške paralelke premalo nemške. Da njen fant študira v Avstriji, pa itak vtnio. Stanovanjska komisija ji je, kakor čujemo, sicer odpovedala stanovanje, toda ona se je pritožila na deželno vlado. Upamo, da bodo tarn razsodili tako, kakor predpisuje na- redba, da ne bodo zaradudr. Ambro- schitscheve vdove morali drugi sIq- venski ljudje Še dalje biti na cesti. Iz Celja mora izginiti, kar spominja na dr. Ambroschitscha, moža, ki je bil najbrezvestnejši zatiralec vse^a sloven- skega. To zahteva slovensko občinstvo. Dijaški kuhinji v Celiu je daro- vala gospa A. Rebek-ova 50 K mesto venca na krsto gospodične Marije Ko- pač. Gremlj trgovcev v Celju vabi vse svoje gg. čJane, da se udeležijo važnega zborovanja, ki se vrši v soboto, t. j. 3. tm. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela pri Kroni. Ker je v interesu vsa- kega posameznega člana grernija, da se udeleži tega posvetovanja, vabi k polnoštevilni udeležbi odbor. Celjska okoliška občina I:na naj- važnejših naših spodnještajerskih občin je gotovo naša okoliška občina, ki po številu in gospodarski moči le malo zaostaja za mestom. Volitve v to ob- čino so bile vsikdar zelo burne, saj je poskušalo celjsko nemštvo tudi v oko- lici priti do moči in vpliva. Pri zadnjih volitvah so si že tudi priborili I. raz- red. Pred tern elementom je danes pri nas strah odveč. Stojimo pa neposred- no pred obč, volitvami, in na^a in na- ših somišljenikov strankarska in na- rodna dolžnost je, da se za bližajoče volitve temeljito pripravljajo in skrbno vpisujejo v volilni imenik na občin- skem uradu sebe in svoje ljudi. Krompir. SploSna gospodarska za- druga za Slovenijo, podružnica Celje naznanja svojim Članom, da se deli ostali krompi'r dne 3. tm. v neomejeni množini. Tudi člani, kateri so že pri zadnji dobavi en del dobili, si ga lahko še nabavijo. M. Kovač, tč. preds. Vabilo! Z ozirom na prijave z dne 19. nov. 1919 o pristopu k obče- koristni stavbeni in stanovanjski za- drugi r. z. z o. z. se cenjeni člani vabijo v smislu pravil §§ 24 in 25 vplačati pristopnine po 3 K ter deleže po 200 K tačasnemu blagajniku g. Ant. Cvahte, davčni upravitelj pri davčnem okrajnem oblastvu v Celju, Cankarjeva ulica St. 12, II. nadstropje (nad poSto). V smislu pravil se zamore plačevati delež tudi v obrokih. Prvi obrok znaša najmanj j 10 K, naslednji pa rnesečno 5 K. - Že- leti bi pa bilo, da se po možnosti de- ' leži v celoti plačujejo. Celje, 2. prosinca | 1920. j Iz Jugoslav, dem. sfponhe j I Vse Člane in Članica volilnega odbora JDS v Celju, izvoljene pri zboru 23. dec. vabimo" še enkrat, da se gotovo udeleže seje v soboto dne 3. jan.'ob 8. uri zvečer v uredrtištvo > Nove Dob.e.« Na dnevnem redu so važne zadeve. Javni Ijudski shod JDS v Rogatcu se vrši due 6. Jan. 1920 po prvi maši pri Spornu. Vse somlšljenike v Celju in oko- lici nujno pozivamo, da se pripravijo na občinskih uradih za vpis v volilne imenike. — Vodstvo JDS v Celju. Javni Ijudski shod JDS v Sre- dišču. je 6. tm. ob 2 uri. Poroča dr. V Kukovec. DNEVNE NOVICE. Razpuščona uradniška organizacija;. Hrvatski ban je razpustil »Savez javnili names'tcnika«, ker jc vodstvo Zveze prc- koračilo delokrog drnžtva. Zveza jugoslovaiiskih železničar- jev jma 11. tm. v Ljubljani izreden ob- čni zbor. Sodniki v Sloveniji bodo vsled skle- pa min. sveta dobivali posebnc funkcij- ske doklade letnih 1800 K, enako kakor jih dobivajo sodniki na lirvatskcm. I/pla- cevati se priene od I..dee. 1919. Minister Korač in valuiiio vprasanje. Na /borovanjn v Zagrebu 28. dec. je so- cijaljsticni minister Korač za;;a dimrrje v razmerju 1 : 4, ees da bodo pri tern pri/uüuii bogatini, Verižuiki in špekuhinti, ne pn toliko tudi nradniki. delavci itd ~ DOPISi. Iz Bočne. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Bočno in okolico je zbrala od svojih članbv prostovoljne izvanredne doneske za osrednje vod- stvo družbe sv. C in M. v Ljubljani. Nabralo se je 458'58 K, kteri znesek se jc družbi nakazal kot novoleten dar. Prisrčna bodi zahvala vsem blagim (larovateljern kakor tndi zavednim de- kletam, ki so to zbiranie izvršilc. Po- "družnični odboi Iz Ljubncga smo dobili porocilo, da taniošnja pošta ne sprejema bankovcev, ki so kolekovani, pa so raztrgani ali za- lepljenj. Ljndstvo je nevoljno. Prašali .smo na merodajnem mestu in dobili sle- deee poročilo: Postni uradi morajo sprc- jemati raztrgane in zalepljene bajikovce, ako ne manjka druzega kakor del svetlej- Sega roba; kakor hitro pa manjka oti temnejSc tiskanega dela, pa uradu ni tre- b;i sprejemati bankoveev, ampak jih mo- ra stranka sania pri dävkariji ali pa pri banki zan/enjati. Hankovei pa morajobl- ti zah-'pljeni s svetlim papirjem. tako a a se tisk vidi. Slov. Gradee. Krajni u1j../hi ^u:i občine Stariirg jiri Slov. (iradcu, priredi na prazirik Sv. Treli kraljev ob 2. uri po- ])oldan v gostilni g. Andrej Oseta (hotel Beo.urad) veselico s tonibolo, petjeni nu;- ške:;a /bora in raznimi šaljivimi nastopi. Ker sodeliije tudi poluostevilni slovenj- graški »Saiouski orkester«. je pričako- vati obilne ndeležbe od blizu in dalee. - Darila xa tonibolo se naj blagovolijo od- dajati i)ri g. Osetu, ali pa v pisarni nic- stno-obeinske.ua uracla Slov. Oradee. V Šmarji pri Jelšah je merilni urad 7.e nad trideset let. Ves šmarski okraj in mnoge njegove sosedne ob- čine so navezane nanj. V trgovca Wag- nerja poslopju je ves ta čas ta urad v najemu. Najemnino plačuje okr. zastop in tudi nova betonska tla je dal že med vojsko na svoje stroške vanj napraviti. Predr.tojnik urada je bivgi trafikant Debelak, merilnik pa Wag- nerjev oče. Wagnerja sta Nemca. De- belak pa ni prišel zaradi svojega na- rodnega mišljenja pri letošnji oddaji glavne zaloge tobaka in trafike v po- §tev. Prej je to imela njegova žena, pa se ji je odpovedalo. Merilnika Wag- nerja se je odslovilo kot Nemca Lo- gično bi se tudi predstojnika Debelaka moralo odstaviti. A to se ni zgodilo. Sin Wagner se ogorčen potegne za svojega oüeta in odpove okr. zastopu prostore za merilni urad. Vladnemu odposlancu iz Ljubljane ni po godu nobeden drugi lokal v trgu. Sin Wag- ner je na to pripravljen pod svojo streho obdržati merilni urad — Ce se njegov oče zopet vpostavi za meril- nika. Na to predrzno smelost odgovori vladni oddelek za trgovino in obrt z — opustitvijo šmarskega merilnega urada. To je rezkost na nepravem mestu. Petdesettisoč Slovencev zgubi prevažen državen urad zaradi narodne nestrpnosti in trme dveh Nemcev! In ta dva se smejeta v pest, ker sta vlado vgnala v kozji rog in oškodila tiste Slovence, ki so jima v riesetletjih na- nosili milijonsko premoženje.. Kako sta med vojsko izžemala, še povemo. Tako poraziti se vlada ne bi smela dati, še manj pa zaigrati koristi desettisočev ljudi. Saj še velja zakon o varstvu na- jemnikov in naredba o rekvizicijah stanovanj, ki je tudi tu uveljavljena! Zahtevamo, da se trgovca Wagnerja prisili, da mora še nadalje brezpogojno prepustiti dosedanje prostore merilnemu uradu in to za ceno kakor doslej ! Za- htevamo, da postane ekstrafikant tudi ekspredstojnik ter da se odda obe me- rilni službi Slovencema ! Ne bi vrag, da ne bi ugnali na§e najstrastnejše narodne sovragel Minuli so časi, ko so nam Wagnerji gospodovali ! Nam- reč oče Wagner, njegov brat sodiii svetnik Wagner, ki je več let tukaj bil sodni predstojnik in nad obema pa njiju bližnji sorodnik bivši državni po- slanec Markhl, najhujši slovenožerec y-adnjega desctletja '. Muta. Nemško socijalnodemokrati- ciio glasilo »Volksstimine« v Mariboru se v dopisu /- Mine zalctava v nase^a narodnega nadučitelja.s. Vomcrja in za- hteva, da se ga takoj odstavi. A pomisli- tu zakaj?! Zato. ker ta vzgaja otroke v narodnem diihu in ne v ncmškem. Opn- zili smo, da so se nekateri ncmški nacl- jonalei uavidezuo navzeli socijalnode- mokratskih idej ali pa se prvi skrivajo za drugc in tako r.o'ko v rok] huiskajo prot! naši državi. Tako trdi «Volksstimme<-, da jc na Mnti 70% otrok, ki ne razinncio slovensko in zahtevajo zopet ncmSki po- uk; a uradno so je dogrialo, da ima Muta le 3% nemskilr otrok, a se ti niso prisl- no neinški. Vse drugo je ponemčoriO' in Icar so Nenici poncničili. moramo in "o- cemo mi popraviti. Ker vodijo te iicü; Sko-socijalnedemokratc državljani Nuns. AvstrLje ter neuiški naeijonalei, zahte- vamo, da vlada napravi pri nas roc. Istotnko zahtevamo. da se odstrnni iz naše tovarne, ki je last tvrdke 'v; < c i. I/ iP.u.iskLi;;: oiwaja. !"¦.>¦;< ::iK;!.iMijj Pckovski poinočiiik. ki je to üiii pris'el i/. iunaja. pripoveduje o Dimajit s.trašiu; i rcčh Pravi, da tukaj \ .ln;.;os!a\ iii hnair.o Jicb.sa proti Avsiriji. V Neni. ,\vstrfji vLda tak trlr.d. ila so baje na Dinnin nc- Litcre rodbine imiorilc -L? letna dekleia iii ri.iili mcso slasiiio povžile. line doticni- '¦ m:j raxpola^o in ludi price. sv. Trojjica v Ifalozah. V >icd :ij<>. ¦].«. il. ^nitina 1919 sc nas jc zbtalo M v^iOarjcv k /.aiipnenm scstaiiku. Na tem nkn se jc posvetovalo, Co bi ?u: biio !>ii(\ da bi sc ustanoviia takoinK-'iio- viničarska zveza. ki hj ims^ywslov /.•¦. w'.a jiiKOsiov. viiiičarjcv. V kratKem sc namerava /a cc\\ irniv-ki iii ro^aski ok raj skiicati javni vinie;i'\ski shod, in bi so ta- t<'¦ >, pomenili. -^" •';'.i bi sc iisianovila notrcbn;, 'i'iiiü. sc !k> takrai .crilo, s.kaicro siranko hoino vim- \-olili ob državno- in dežc!no-/boj- •litvi. Toraj vsi viničarji v eno zvc- i . ¦ '¦>¦ I" '.'•¦¦ bod'omo or^ani/ii'.'inl v - K it pi „v.emo svoic zahtevc. V iiiičvir. Sv. Trojicii v Halozah. Citali smo v ! Dobi«, da so stranke v Celjn doni- •. i'ii mestni aprovizaciji za mc:;ec dc- >rmbcr po 1 SA k.vf soli za oscbo. Kaj pa !>ri nas? Vsako nedeljo žeijno posltišarrrj . vnaiiilo zunaj ccrkve. ce bo razul.iscno, „mo po sol. 7,v oc! mescca oktobra ,i: mi) od Oospodarske^a iiriVl.i v i'tujii t.i:)bTli nikakc soli. Kjc tiči vzrok? Slail- nw vendar dobili za riiesec novem- ' -10 (Jk.vf in» osebo po K 1,^.40 /a kg. idi prisla za božičnc praznike w i ^cni, pšenična srednje vrsic po .S K za kilogram in konizna po -4 K. "^> v. Zilai bode ubo.^i Yink:ar,.ki slii/.i 'po -\ K divvno. zc!o iiiiciiitno živcl pri. tcj dra- !n'c dolžinio v.laclc. ainpak vzrok je i-.ckjc drnK'od. Zakaj pa drn.'.;'a okr. stva skrbijo red no za sveya okroz- ja? TiuH prj ptujskcin ^ospodar.skcm x;- rtulu bo potrcba nekoliko več lio/urn »<-.i;. jrnenibah bomo. porocali. 'uComer. !z rnskc^a njj[;:iM.\ a sc • il srcci di-.ceilibra ^. .lo/. Velnar, uCiu-lj \- Cczanjevcili, ]>o pctK.rni odsot- nosti. TRGOVINA, OBBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Valittuo vprašanje. Bcograiska »Dc- inokratija^ piše glede rešitve valutnega vprašanja ozir. slede kronske vrednosti sletloče: «Kvonski bankovec ne lo da n;- ii::! ¦. fektivnega kritja v pleinenitcm rne- nipak je s propadom avstrijske dr- .... v pala tud'i njena norninalna normr« iii zakonska baza. Vzdržujc se danes šc nekako, kcr jc v intcrcsu dr/.avc, da o- hrani pred fiiiaiienim krahoni svoje dr- /avljane, poscstnikc kron; stvarno pa je Lrona izgnbila svoj znaeaj oni dan, ko je raz.pad.la avstrijska država in ko jc vsa- ka novoustvarjeua država se branila^da nrevzame njeiie dolgovc. Vendar je pa n moment, ki ga treba pri rcsevanjn krone vzeti v obzir. Mi laliko odrcdimo raznierje ali 1 : 4 ali I : 5, vprasanjc pa ie. če bo v krajih, kjer inia krona še vrea. • ^¦¦¦m. v istv.Mii razmcrjn prišlo tudi do padca v cenali blagu. V Beogradu vitll- mo. da sc cjanes placa z 1 dinarjem ono, kar se je lani plačalo z 1 krono. Ako bo tako ali le neznatno bolje, lahko prideino do novc krize in novih probleinov. Zato ie treba vprasynic rcšcvanja valnte vze- ti v zvezi z vscmi ostalimi vprašanji so- v-'ijalnc in finančne politike ii1 "¦' '-'m:"(¦>iit '¦¦ vzajcnmiini obvcznostnii Sol za Slovünilo. Slovciiski tigovei ¦¦^> kupili in plaeali 280 vagonov soli, to- dij Avstrija še ni dobavila niti ciicga va- •iona soli, ker baje ninia" nc va^onov ire ijrcm.'h-;' Miiisti stvn za prchrano, <'d- «crek Ljubljana, nnmerava poslati naSe v«ake po sol, da jo dobimo prcj in se tc- ymo občntncga po.nanjkanja soli.' Ncka S!S Za, "aše k»n««Jske sole. ^Inn, iT -a družba iz Kanadc s kapt- " dila naScmu ministrstv i L I *• ' da jc priprayljeiia obnoviti vse prejšnje kmetijsiic sole po vsch krajih nase dr- ' /ave. Poles teoretienega poukaVki bi tfa opravljali aiiRlcski in raši strokovnja- ki, bi se otvorili tudi praktični tečaj:, na katerih bi se poučevali tudi predmetl vseli vrst. Ker je cilj drnzb-j humanitä- ren, ne zahteva nobeiiili konccsij in lio- če nositi vse stroškc sania. Pogajanja še niso definitivno dovrscna. Letna trgovska razstava bo v času od 4. do 21. aprila 1920 v Belgiji z na- inenom, da zainterisira na eni strani priiateljske države za predmete. kj jih Belgija lahko izvaža, na drugi strani pa da se da producentom prijateljskih držav priložnost, vspostaviti trgovske zveze z belgijskimi odjemalci. Kraj razstave še ni določen. Zveza sladkornih tovaren v kra- ljevini [SHS. Dne 14. decembra 191° se je vršila pri poljedelskem ministr- stvu v Beogradu konferenca zaradi sa- ditve sladkorne repe kakor tudi glede razdelitve sladkornega konzuma po celi naši državi. Navzoči so bili pri tej kon- ferenci zastopniki poljedelskega mini- strstva, ministrstva trgovine in industri- jc ter zastopniki tovaren v Beogradu, Bečkerekn, Červenki, Čupriji, Osijeki;, Usori in Novem Vrbasu. Sklenil se je osnutek »Zveze sladkornih tovaren v kraljtvini SHS«. Zveza bo nadzirala proizvajanje sladkorne repe ter jo raz- deljevaia na posamezne tovarne po njih delamožnosti. Vse tovarne so dolž- ne, držati se določenih cen. Zveza bo | skušala povzdigniti proizvajanje slad- [ korne repe /ter zagotoviti naši državi sladkor. Književnost. Hiiiuia Jugoslavijl. Spjevao i ngiaz- bio August Gostinear. -- Upravo je iza- sla tiskom ova kompozicija, koja svojoni Jjepotom. veličanstvenošeu i zanosoiü glazbe nadmasLije sv.c druge hiinne. Vce samo inie (lostinearevo — k'ao glazbeni- ka jainči. da ce la 'iimn,- postati opOe- 1 nitorn i da Ce sj poi'li.:1 dm.^ili naših suiri- jih budnica pjcvali u svini javuini xv;";,- nostima. Prej)oruča se zato svini glas- benicima i pjcvaCima. a napose svima našini pjevaOkim društvinia, da je popri- rne u svoje kolo. Mimna se nanienjo na adresu: «H. K. Narodni Savez«, Za- ' jcrcb, Kaptol 27. ¦-- Cijena s" post.'trinom 2 K 30 f; prcponict'iK) 2 K 30 f. Priroda. Broj 10. Vsebina: Kameni ujA'alj (Fr. Tučan); važnost i zanimljivosi njiliala (dipl. inž. Stj. Szevitz Nossau); njciiovanje podniladka kod ptica (Branko Ivadoševie); pabirci. —¦ Izlazi svaki lnjc- sac osini srpnja i kolovoza. Cijena na go- dimi 20 K, za učitelje puekili škola i dja- ke12K. Naničuje se: »Priroda«, Za.^reT), Demetrcva til. I. Knji/.nica »Obnov^v. .,\\^>>\a\ cw>,w\) nakladno d. d. »Obnqva« u Za.urebu je .sada, j)orcd tjednika, počelo izdavati l iKiročitu biblijoteku »Obnove«. Kao i)rv;i sveska izašla jc Milan Morjanovič: Sns- iernlce obnove nnroda.' Cijena svesci K -1.---. Kao drnga sveska tzaei ce skoriii dana: Branko I.azarevič: JuRoslovL-nsKi dokumenti.— Pregled borbe zn o.sloho«- jciijc i ujedinjenje. — Kao treCa če i/.aci: VI. Savič: Jedinstvo pre svi-;.-. -¦ Do kraja godine ee izuci joi^ 2 -,l sve- ske. ¦*-- Narndžbe lirima uprava «Obiv^- ve«. Zagreb, Marovska uliea broj 24. Knjižcvni vjesfiik, jedini jugosla-vcn- ski bibliografski list. I'Vcdnjc Dr. \'laul- niir PresUni. izdaje kniižara St. K\:y\\ - Zagreb. Peti i šcsti broj ovog listn don<;si 240 pobiliczonili i priknznnili kniiga \v. najuovije Jugoslav, knjižcvnosti, prika/ o jngosl. novinarskoj izložbi, s.idržaje na- sih najvažuijili kiilturnih časopisa, popls cjelokupnc jiigos!avv)nske štampc i go- di5nji reglstar za god. !0|9 •-- »Knji5?cv- ni Vjcsnik« izlaz jedanput na mjesec i do- naSa sve novostj ua književiiom pollu. On je ncopliodno potrcban pririiČMiik zn svakoga kuHnrno'. radnika za sve obta- sti i urede, a osobito za školo..— OodiS- nja pretplata K 12.—; tko posalje r-ref- platu za god.'1920. dobiva i S. i6. broj ?a popisom novina i godižnjini rogistron:. Pretplata sc žalje na knjižaru St. Kugli, Zagreb, Iliea 30. G. Keller: Don Correa. Poslovenl! dr. J. Olonar. izdal in založil »I judski Glas«, natisnila »Učiteljska tiskarna*. Iz nemščine se pri nas prevaja zclo ma!o. čcprnv bi se tudi v tej bogati literaturi naSIo marsikaj, kar bi s pridom brjilo na.^e ljudsfvo. V imenovani knjižiei smo dobili prevod znanc novels cnega iiailju- beznivej^ih novcjsih'ncniSkih pisateljev. ki io vsem prav toplo priporočamo. Ro- mantično, dogodkov poluo dejaiije na-; vleec in zanima, dokler knjige nc odlo^l- mo. Cena je pri sedanji draginji izredno nizka, stane le 3 K, zato upamo, da bo ljudstvo pridno segalo po njej! Dobi sc po knjigarnah ali pa pri npravniStvn »Ljudskega (ilasu«, Ljubljana, Francl- skanska ulica 6, II. nadstropje. RAZNE VESTI. Najiiovcjjsa niodna norost. Zadnja svetovna ženska moda je prinesla do pd- lovicc gole hrbte. Da bi sivar ne bila prc- dolgocasna. so si žeuske izmislile nckaj Cisto novega: goli del hrbta si dajo tetovirati ali vsai slikati! Pajki v mrezi, cvctlicc in razni drugi dekorativni vzorci nadomcščajo sedaj eipke, svilo in naklt. Angicski inojstri v t^ioviranju iniajo pol- ne roke dela, da.zadosn1 v;..-m -/MlMi-vism pravili in nepravih dan; Dovtipni Clenionee.Hi. \n-,u s;i iisti no prinesli Clenicncciujcv dovlip s pari- gke konference preden jc Lansing oupo- toval iz I'ariza v Amerilro. Na nekern sliodu zavczniKpv •— piš: »Manchester Ciuardian« — sc je govorilo o tcm, kdai se inia popoldnc nadaljevati konferenc«-.. Tittoni je bil proti zgodnji uri, ees, da inia sicsto; Lansing pa sc ni strinjal s pozno popoldansko"uro, češ, da se raci nekoliko sprchaja po gaju, a prcd vecer- jo malce zadrenilje. Nato jc CleinenceaTi razsodil: »Shod se itna vr.šiti ob treli. — Tittoni naj se naspi poprej, Lansing pa pozneje. Balfour in jaz -,c bova pa pri konferenci naspala.« Italijanska vojaka okradla ponesre- čenca. Iz Cerkna na Goi-iškeni poroealo: Pied kakimi štiriiiajstimi dnevi sc je vra- čal ccrkljanski dekan Kiuisie v sprem- kIvu kaplana Arkota s službenega oprav- \ ka v Novakih. Mcdpotoina ie dekan na- ciikrat padcl in si zlomil desno nogo. Ka- ko sc jc to moglo zgoditi, jc uganka, ker | jc tarn cesta lepa in gladka. Isti trcnutfk" sta se približala dva italijanska vojaka in ponudila svojo poinoc. Kaplan Arko jima ie prepustil dekana in se odstranil, da do- bi kak voz. Ko se je povrnil, jc dobil dc- kana nedaleč od mesta nezgode, toda vo- iakov ni bilo nikjer. Pokradla sla deka- iiu. kar je imc'l pri scbi'in izginila. Deka- j na so prepeljali radi nastalih komplikaci.i v bolnisnico. Za 25 kron nočcjo pometati cest. - . Punajski mostni svetnik Rcuman je po- rocal v seji niestnega sveta. da ni'dobiti pomctačcv in ni lnogoče odstraniti sneg ¦/. ulic. Za pometače je bilo Uoločeno dnevno plačilo po 25 K, ali od stotisoc nezaposlenili sc jc oglasilo za dclo samo 560. Nemška državna vojska, ki sc bo l menda ustanoviia do 1. aprila 1920, bo štela komaj 96.000 mož. Ccl ¦ inost izgubi ganiizijc. 30.000 židov izžejiejo z Ogrskega. 1/. Bndimpcšte poroenjo. da lioče vlada Mc-mudoma izgnati iz Budimpešte gališkc in ruskopoljske žicle. kntcrih jc okoli tri- dcsettisoč. Vclika povodenj na Francoskem. — Vsled dcževjn in južnega vrcmena so v vqc krajih vzhodne Francije nas'tale rcs- nc povodni. V Mesieresu in v Charlevil- leu je rcka Mouse poplavila dele mesta. Rekc Rhone, Saone. Charente in Aubc so prestopile brcgovc in povzroeile nuio- go škode. Tudi v Belgiji so reke, katerih vodno stanjc je v ncdeljo začelo padatl, narastle iznova. Pri Kölnu'jc Rena do- segla višino 7.6 m. pri Koblencti pa S in. Deli Koblenca so pod vodo. Cenjenim naročnikom vljudno naznanjamo, da znaša naroč- nina »Nove Dobe«: celoletnö 56 K polletno 28 K četrtletno 14 K mesečno 5 K Upravništvo. Zadnja poročiia Narcdba o davku na vojnc dobičke. Beograd, 1. jan. 1920. «Pravda poro- ea: Finančni minister je prcdložil tnini- strskemu svetu naredbo o davku na vo- jnc dobičke. Po tej naredbi morajo plača- ti davck vse one oscbc, ki so irnelc v vojncm času od 1914—1919 več dohod- kov, kakor so jih imelc pred vojno. Kar sc tiče pravnih in fizienih oseb, morajo plačati davek po onem znesku, ki sc po- kazc v razmerju med skupnimi doliodki ugotovljenimi v pcrijodi od 1914—1918 in med dohodki doseženimi od leta 1911, za Icto 1919. pa po dohodku od leta 1911. Ako je bil dohodek leta 1911 nianjši ka- kor 20.000 K ali če ga sploli ni bilo, se lak> racunalo, da je bil dohode+c tolik. tj. da je znasal 20.000 K ter se ne bo obdaeil, ako skupni dohodki za čas od 1914 do 19IS nc znašajo 30.000 K in za Icto 1919 nc presegajo svote 15.000 K. Ne bodo st- obdacili osebni dohodki in mcsečnc pla- ce pokojninc, dnevnice in doklade, sl- ccr pa sc bodo upoštevali vsi dorTodkl kakorsnegakoli vira. Pravnc in fizicjie osebe bodo morale plačati 20 odstotkov od onega zneska, ki nc prcscga 20.000 kron, 40 odstotkov od onega zneska ki znaša 20—30.000 K, 50 odstotkov pri . znesku 30—50.000 K, 60 odstotkov od zneska 50-—100.000 K, 70 odstotk« zneska 100--200.000 K, 80 odstotkm uu 200—500.000 K. 90 odstotkov od zneska, ki ic večji od 500.000 K. Valutno vprašan.ie. Beograd, 1.1. 1920. LDU »Pravda • javlja: Vceraj popoldnc se jc posyetova! ministrski svet o valutncm vpraSanju. Na Hrvatskem so predlogc finaneriegr. ministra enodušno sprejel' Trgovijiska pogodba nku Au- lcl in da že nckaj dni bljuva kri. Ttalijan- ska kraljica odide drevi v Kap Martin v posebni misiji, Moraki bo prcpričati svo- jega očeta, da sc mora z usodo pomlriti. VUjem mora iz Evrope. Berlin, 31. dec. 19*9. (LDU) Ka- kor poročajo Iisti iz Londona, }e res, da zahtevate francoska in angleška vlada, da sr nternira zunaj Ev- rope. Italijanske odškodninske zahteve. G e n e v a, 31. dec. 1919. (LDU) »Se- colo« poroča iz Rima, da je odškod- ninska zahteva, ki jo stavi Italija biv- šim osrednjim državam, določena na 9V2 milijarde. Tretjina odpade na 82 zračnih napadov na italijanska mesta. Grška na mirovn! konferenci. Dunaj, 31. dec. 1919 (LDU) »Neuer Tag« poroČa iz Pariza: Venizelos zahte- va na mirovni konferenci za Grčijo upravni mandat v Carigradu. qplaninski pies v Narodnem domu vCelju se vrši v sobolo 17. in ne dne IO. prosinca, kol je bilo prvoino objavlfeno. Ste prehlaieni? jmate boiccine v prsih. vgrlu? Ali kašljatc? lmate na- hod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Follerjev "pravi Elza-fluidt 6 dvojnatih ali 2 veliki špeeijalni stekle- nici 24 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne boiccine 1 steklenica 4 K. Slaba hrana Vam je poHvari'a ie- lodeo? Fellerjeve pravc Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 Skatljic 12 K. — Evgen V. Feller, Stubica dolnj.i, Elza- trg St. 356. Hrvatska. 1590 B 15—2 Opozarja $& dotičiio osebo, ki je pomotoma iz predsobe gospe Marije Vrečar, Dolgopolje št. 3 odnes- la plašč, da istega -vr'ne v tekn treh dni, drugače se bode proti njej strogo sodnijsko postopalo, ker \e dotičnik poznat. 24 Uradnica išče stanovanje s hrano pri sl.ovenski družini. Ponuditi je na upravništ vo. Stran 4.____________________________________________________»NOVA D O B A«______________ Štev 2 Zaloga tu- in inozemskega Q0 WJT 0*k>*m*±'U ^7aim4I A 00 ^aIiA 00 Prešernpva manufakturnega blaga. 03 ULAjL VJL W ÄJÖIäV*5 ES %^üjL|^3 ÖQ ulica St. 15. Štev. 10229. Razglas. Gnoj mestne klavnice se bode za leto 1920 oddal na javni dražbi v pe- tek tine 9. tm. 1920 najvišjemu ponud- niku. Plačati ga bo sproti in vložiti / poiletiio najemnino v gotovini aü v vrednostnih papirjili. Mesini magistrat ccljski, 30. dec. 1019. Za vladnega komisarja: Poljanec 1. r. Stev. 290/pr. Razglas. Na temelju razpisa poverjeništva notranje zadeve /. dne 16. grudna 1919 §tev. 12575/pr. se strogo . prepoveduje igranje narodnih himen v gostilnali, kavarnah in driigih javnih lokalih. Igrati jih je dovoljeno samo na slavnostnih prilikah in na iakeni mestu v vspo- redu, tako da občinstvo natanko ve, da se s tern hoče duSka dati patrijotičnemu čustvovanju. Mestni magistrat celjski, 30^dec. 1919. Za vladnega komisarja: 25 Poljanec 1. r. Zgubll se je mlad lovski' pes, bei, z velikimi ruja- vimi lisami; kdor kaj ve o njem, naj se zglasi pioti nagradi v veletrgovini 20 Anton Kolenc. 2-1 Oprava za spalno in jedilno sobo se proda ta- koj. Naslov v upravništvu lista. 23 Sprejme se na hrano uradnika ali dijaka. Naslov v upravništvu lista. 22 3-1 Iščc se stanovanje s hrano za dijaka v drugem razredu gimnazije iz bUjše hiše. Ponudbe pod »dijak« na upravo. 1670 2-2 Sedlai*ska in tape- iarska del; vnica Iv. Strelec ¦1 ¦ • 245 104-71 liPlIP Samostanska UUlJL| ulica štev. 16. Rupujem oHrogel les za žago, na ätoru ali na žago spravljen ali dru- gače po dogovoru. 1474 10-8 M. Vrečko, Polzela. Stole, iimnice, razno pohistvo in tapetniške izdelke ima v »°LÜ, Mflrija Baumgaptner Gosposka ulica 25. Jtaročila se izvršuiejo točno in so.lidno. Ivan Dečko, Gelje kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najvišji ceni. 1627 —2 lščem v najem pekarijo, naslov: Albin Ribisl, Vojnik pri Celju. 1671 2-i Učenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejme 1677 drogerija Sanitas, Celje. 3—2 Proda se: 1 voziček z lojtercami in 1 voz (kalcselj) oba jako lahka in enovprežna. Vpraša se v vinski trgovini Brata Molan, Cclje. 1082 2-1 Na prodaj eleganten kostum, kožuh, plašč za gle- dališče in raznotero. Poizve se v Can- karjevi ul. 7/11. 1683 2-1 FRANC KRÄMÄR Na debelo in drobno l f^ B^* ¦ 1 H? Na debelo in drobno ! V* BJa JLf | MJt ^ 375 52-36 Zaloga igrač, galantcrijskcga, noriinborskega ILL ia modnega bl«ga tor kranjskih izdolkov. \ © Velika zaloga najboljših stročnic in cig. papirja, © Hotel pri "Kront" JBi^A Izvrstna vina, vedno sveže pivo in vsak čas topla V>y JBL ^BT^^ in mrzla jedila. Sprejemajo se tudi abonemenii. N';i *^Q^^^^ j Zbinni oglasnik UFftPH&iPB Zagreb, Jurjevska { ^ *»-dkc DuUullliun "l;31i,!!lefon..21r6.Ü Zavod za oglaševanje. ^.i Zavod za oglaševanje Hocete obdpžatl suojo lepoto ? Hočete itneii kakor baržun tn^hko kožo? Nočete solnčnih peg, mozolje« in ogrccv? Uporabljajte Fellcrjevo pravo Elza obrazno kožo obvanijočo poniado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 6 K, št. 111. močnejše vrste 9 K, k teimt Fellerjevo najfincjše lilijno mlečno milo 15 K. Hočete imeti lepe, zdrave lase? Fellcrjeva prava Clza Tannocliine pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči pihaj pre- rano osivenie. Zabrajii plcšo! 1 lonček 6 K št. III. 9K. - Mazilo z. brke 1 K 30 v in 2 K 50 v. Mučijo Vas kurja očesa ? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin hitro in zanesljivo! Nobcnih kurjihočes' vcč! Nobenih Zuljcv! Nobene trde kože! Mala Skiitljica 3 K 50 v, vcli!ljanske kreditne banke v Celju = Delnižka glawnlca 20,000.000 kron. | " CEMTRALA U LJUBLJANI - j Rezervni fondi nad 8,000.000 kron. -----------------------------—-----------' Poslovalnica avstrijske razredne loterije. !—---------------------¦¦ ----------? m^* Podružnic^ v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. *"^!g iSprejemd Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih vloge na knjižice in tekoči račun *"***!?? «»•»•»'• ."-k?:"•«¦• dob««ln I pro« ugoinemu obresto»anju. JwB^ apfOVlZaClJSke kredlte.