eri$m Domovina /I'H/l E HlcA Iti— HO W1E CAN IN SPIRIT IN UNGUAM ONLY SLOVCNIAN MORNING NfiWSPAPCR NO. 29 CLEVELAND 8, 0, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 10, 1949 LETO LI.-VOL. LI. SLOVENCEM V KANADI Prosim vse Slovence in Slovenke v Kanadi, da bi mi poslali svoje sedanje naslove. To bi se najlažje doseglo tako, da bi nekdo pri vsaki skupini zbral vse naslove naših rojakov, ki so y, isti skupini ali v okolici, nato pa bi jih blagovolil poslati na moj spodaj označeni naslov. Prav tako, naj mi vsakdo sporoči tudi vsako spremembo svojega bivališča. če je še kaka skupina, ki želi, da bi jo obiskal pred veliko nočjo ali po veliki noči za velikonočno spoved in sv. obhajilo, pa jaz še za njo ne vem, naj se mi blagovoli javiti na spodnji naslov. Obenem naj mi tudi sporoči, kdaj želi, da bi jo obiskal in koliko časa bo ta skupina še ostala v tistem kraju. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Kanade. Dr. Jakob Kolarič, slovenski duhovnik. St. Mary’s Mission House, Danforth Ave. and Birchmont Rd., Toronto 13. Ontario. Predlog za prekinjenje diplomatskih zvez z Madžarsko VE5TI IZ ŠT. VIDA PRI STJčNI. — Dne 12. januarja je zatisnil oči biseromašnik Janez Hladnik, župnik šentviški in dekan šmra-sko-litijske dekanije. Rojen je bil 1. 1863. v trdni kmečki hiši na Petkovcu v rovtarski župniji na Notranjskem. V mašnika je bil posvečen 1. 1887. Služboval je kot kaplan v Rovtah kot vi- sto življenje in gibanje na prostem mu je ohranilo telesne in duševne sile vedno čile do pozne starosti; prekoračil je 85 let starosti. Na. 14. januarja so ga pokopali v št. Vidu qb veliki udeležbi duhovščine in vernikov; pogrebne svečanosti je vodil pomožni škof Vovk iz Ljubljane, ki je imel tudi poslovilni govor. Washington. — Novi protesti radi obsodbe madžarskega kardinala se množe v tej deželi in inozemstvu. Kongresman Andrew Somers je predlagal naj predsednik prekine diplomatske zveze z Madžarsko, kongresman Michael Mansfield iz Montane zahteva preiskavo Zveze Narodov, republkianski kongresmani so soglasno obsodili sodno postopanje kot napad na krščansko vero in krščansko moralo, republikanski senatorji so predlagali naj kongres v celoti obsodi madžarsko vlado radi škandaloznega procesa, demokratski senator Herbert R. 0’Cohnor je predlagal naj state department zahteva, da Madžari takoj prekličejo sodbo in izpuste kardinala na svobodo. Nadškof O'Boyle v Washnigtonu je sodnike imenoval “plašljive vrane, ki so kri. Žale pravico,” demokratski senator Minnesote Mayers je imenoval proces “nečloveški prizor,” speaker Sam Rayborn je dejal, da *je ves krščanski svet ogorčen, vodja demokratske skupine v poslanski zbornici je označil kardinala kot novega mučenika v službi Boga in povdaril, da je treba vse storiti, da se popravi ta krivica. Warren Austin, delegat USA pri Zvezi Narodov, je dejal, da vemo iz zgodovine, da so take obsodbe same zname. IZ RAZNIH NASELBIN CHICAGO, lit — V soboto zvečer je bil prirejen v dvorani sv. Štefana surprise party za- Novi okrajni sodnik Roy C. Scott Columbus. — Za naslednika pokoj nega okraj nega sodnika Burt W. Griffin, ki je umrl prejšnji mesec, je governor Lausche koncema Mr. in Mrs. Joe Pucel; imenoval Roy C. Scott-a bivšega ob priliki 25-letnega skupnega! pomočnika distriktnega federal-življenja. Udeležba je bila prav i nega odvetnika. Novi sodnik številna. Prvi jima je čestital naš č. g. Claud Okoren, ki je v šegavih in prisrčnih besedah slikal zgledno življenje slavljencev. Tudi več drugih govornikov se je oglasilo in jima čestitalo. Bolezen je začela zopet nadlegovati .Franka Vavpoticha in precej ča3a je bil bolan tudi poznani rojak Jerry, Pirc, ki je pa že zopet pri deli',, i Tukajšnja firm« McCormick Harvester Co. jejzačela odslav-ljati delavce. Tak|> tudi več drugih industrij. Kajfje vzrok, nam ni znano. Pozdrav vsem naročnikom, J. M. zastop. B E N T L E YVJLLE, Pa. -Dne 21. jan. je umrla v bolnišni-, ci v Washington« (Pa.) Frances Humar, staral 66 let, doma iz Hotederšice (pO domače Kovačeva), v A meriti 50 let. Zapušča moža, pet odraslih otrok in nečakinjo v Detroitu ter vež drugih sorodnikov v Ameriki. MOON RUN, Pa. — Dne 26. jan. je umrla Terezija Grilc, stara 71 let, doma iz Gorke pri Krškem. Tukaj zapušča sina in pet hčera. uživa slovfes odličnega pravnika, pravičnega sodnika, ki mu višja sodišča nikoli niso spreminjala njegovih sodb. Novi sodnik Scott je domačin iz Clevelanda, 18719 Lomond Boulevard, Shaker Heights. Novi 3odnik bo moral seveda leta 1950 zopet kandidirati in biti izvoljen, ker imenovanje velja samo do prvih volitev. Cele naselbine pod snegom na Zapadu Denver, Colo. — Veliki novi sneg jezaprl vsa pota in železnice preko več tisoč milj v zapad-nih državah. Kakih 5,000 potnikov je obtičalo v vlakih, ki NOVI GROBOVI Ana Maglički V sredo zvečer ob 8:30 je u-mrla Ana Magličič iz 1242 E. 74 St. Bila je 37 let stara. Pogreb pripravlja Grdinov pogrebni zavod. Cas pogreba in druge podrobnosti bomb javili, ko bodo določene. Mm Margaret Kandare Včeraj zjutraj je nanagloma umrla Miss Margaret Kandare, stara 69 let, stanovala je pri Mrs. Terezija Kodelja na 802 East 156 St. Rojena je bila v vasi Dane, pošta Stari Trg pri Rakeku odkoder je prišla v A-meriko leta 1912. Tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov, v stari domovini pa sestro Marija Kandare. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na pokopališče Kalvarija. Frances Kaplan V sredo popoldne je umrla Mrs. Frances Kaplan roj. Merhar, doma iz Prigorice pri Rib- , , , niči. Zapušča sinovie: Frank, vsled snega ne morejo naprej. V Josephi Henry, !Anthony in področju Wyoming — Utah — Idaho je več ljudi smrtno ponesrečenih v snežnih viharjih. Nekaj družin se je naravnost zadu- šilo Stanley ter vnuke. Pogreb bo v soboto ob 10 iz pogrebnega zavoda McGinty, 8112 Superior Ave v cerkev sv. Pavla na 40. hišah pod snegom. Ne- ce8t; jn na Kalvarijo. kaj družin so mogli rešiti. Ponekod je sneg visok 18 čevljev. Stavke delavttva v Belgiji so ponehale Brussels, Belgija. — Stavka delavcev pri elektriki in dinala MMszety-ja v Budimpe- jateljey^ se pridružujemo na Dolenjskem ni slednjič v Vidu. Povsod je pokazal velik praktičen smisel za moderno so- la ih 20 tisoč lir globe, ker je cialno delo in povzdigo kulturnega in gospodarskega stanja med ljudstvom. Bil je posebno Odličen strokovnjak v poljedelskih vprašanjih. Nesebično je ljubil kmečko delo in kmečki stan ter je 03tal vedno preprost v svojih življenjskih navadah. Svoje duhovniške dolžnosti je vedno natančno spolnjeval; še v zadnji bolezni je skušal na postelji moliti iz brevirja, časti se je branil, vendar ga je svoječasno Slov. Ljudska Stranka pregovorila, da se je dal izvoliti za državnega poslanca v dunajski parlament; težava pa je bila dobiti njegovo sliko za album državnih poslancev. Bil je seveda tudi poslanec v deželnem zboru kranjskem, kjer se je zavzemal za koristi kmečkega stanu. Prepro- Til m ta Ako boljševiki v Moskvi zares ponujajo oljkino vejico, je ne radi tega, ker bi res hoteli sodelovati za svetovna mir, am- vikoy na 2 meseca prisilnega de- baje med župljani razširil neko tiskano obvestilo o domačih žup-no-upravnih zadevah. Plačevanje bi se moralo začeti 1. februarja, toda dne 27. januarja je duhovnik izginil in se sodi, da so ga nasilno odpeljali. Osp leži v jugoslovanskem pasu B prav blizu Trsta. — Iz istega kraja so od pamtiveka hodile perice v Trst, da so s pranjem kaj zaslužile. Letos so jirii boljševiška oblastva jugoslavije to prepovedala. Menda je razlog v tem, da v Jugoslaviji primanjkuje mila za domače perilo, ne pa da bi še za Tržačane prali. Ekonomisti z gozdne univerze so pozabili pomisliti, da so perice tudi milo kupovale v Trstu za denar, ki so ga s pranjem služile. Tako je ubogo ljudstvo zadel občuten gospodarski udarec od komuni-stovske brezglavosti. Podobno sodba izrečepa proti osnovnim človeškim pravicam, proti krščanstvu, proti svobodi vesti. ‘Naj bi ta nesramnost odprla oči tistim, ki jim je odpiranja še treba.” V francoskem parlamentu so poslanci vložili mnoge proteste in v angleškem parlamentu je poslanec Telling zahteval naj se prekinejo vse trgovske zveze z Madžarsko v znak protesta. Kardinali in škofje po idealnim slovenskim naseljencem vsem svetu so vložili neštevilne' proteste in dali izjave naj svet pazi, da ne izgubi sedanje bitke za svobodo, ker bo sicer pade! v najstrašnejše suženjstvo, kakršnega še zgodovina ne pozna. Washington. — Predsednik je dobil obširna pooblastila, da sme, reorganizirati federalne vladne urade. Ta sklep je bil naprav. Ijen na priporočilo komisije, ki tožijo vinogradniki, da imajo jj predseduje bivši predsednik po kleteh še vino letnika 47, a v Trst, kjer bi ga lahko imenitno prodali, ga ne smejo peljati; vse v večjo čast Lenina in Marksa. NA SMRT OBSOJEN. — V pak zato, ker so uvideli, da se Ljubljani se je končal proces jim izpodmičejo tla, ker se jim'prot; skupini “saboterjev in vo- rušijo .pred nosom komunistični gradovi Boljševiki so bili trdno prepričani, da bo v Ameriki vsak čas izbruhnila revolucija in te- hunov.” Na čelu te skupine je bil arhitekt Anton Bokal. Ko je bilo odkrito njegovo sabotažno delovanje, je Bokal v preteklem septembru pobegnil v inozemstvo. Kmalu nato se je vrnil v daj bodo komunistični pograbili j Jugoslavijo, kjer je bil aretiran, za vajeti. Bili so napačno in- ^ je j,il ob3ojen na smrt, formirani. Kakor Hitler, ki 80 i ostali člani skupine pa na razli- ga svetovalci prepričali, da ne bo šla Amerika nikoli več v vojno Boljševiki hi bili stavili glavo, da ne bo Amerika nikoli li- čne zaporne kazni. HAJKA POLŽEV. — Komunističen list Nova Gorica piše: Iz večjih gradilišč zadružnih domov so pričeli polži s hajko. Iz vedla novačenja v mirnem ča- najnovejših statističnih poročil' su. Varali so se in »daj, ko vi- je razvidno, da_se bodo verjetno dijo, da jim je Amerika izpol- L znila iz rok —, ponujajo oljki-no vejico. Ampak Amerika je šla boljševakom samo enkrat na led: v Teheranu v Jalti in Potsdamu in vselej vlekla kratko. Nikoli večj vsidrali na gradilišoe zadružnega doma v Kojskem, Oseku ali černičah, kjer so gradilišča že dalj časa mrtva. Polži se bodo udobno zasidrali in ustvarili nov dom. Ne pustite jim tega veselja. 'o je najboljše berilo, ki si ga morete omisliti. So v njem poleg resničnih, zgodovinskih dogodkov, ki so se zadnja leta izvršili v Sloveniji, tudi mnoge lepe povestice, odlomki romanov, pesmi in popisi. Vse je napisano v naj lepšem slovenskem jeziku. Kdor le ljubi lepo slovensko branje, mora to knjigo naročiti. Ameriška Domovina jo razprodaja iz uslužnosti napram Predsednik bo spremenil federalne urade dali komaj po pol leta, ko so prišli v svoboden svet. Hitite z naročilom. Cena je $2.75, po pošti pa $3.00. ;'l Madžarski kardinal ni imel premoženja Vatikan. — Papež je odhitel v svojo kapelo in se vrgel na kolena, ko je zvedel za obsodbo madžarskega kardinala. Osser-vatore Romano prinaša protestne uvodnike in članke. Z ozirom na konfiskacijo vsega kardinalovega premoženja pravi list, da Hoover, ki se je tudi osebno za-kardinal ni imel nič drugega vzel za to, da naj se napravi tak kot mali kos zemlje v svojem sklep. rodnem mestu. , WASHINGTON. — Državni tajnik za zunanje zadeve Dean Acheson je obsodil z najostrejšimi besedami krivično obsodbo kardinala Mindszenty in dejal, da bodo Zedinjene Države stvar prinesle na dnevni red Zveze Narodov. Acheson je povdaril, da je Madžarska z obsodbo kardinala in drugimi ukrepi proti Cerkvi kršila določbe mirovne pogodbe, ki jih je dolžna spoštovati. “Tako postopanje kakršno so komunisti uporabili proti kardinalu, je v Argentini, ki 30 to knjigo iz- hudobno hotena krivica in preganjanje. V svojih poetopanjih proti kardinalu niso madžarske oblasti opustile prav ničesar, kar je v navadi v policijskih državah. Vzbudile so splošno obsodbo in madžarska vlada mora biti dogovorna za to. Tako brezvestno nasilje, ki so ga uprizorili tako proti kardinalu kakor tudi proti protestantskemu škofu Lajos Ordass in drugim cerkvenim voditeljem ima namen uničiti versko vodstvo na Madžarskem, da bi bili odstranjeni ti viri moralnega upora proti komunizmu. Narod Zedinjenih Držav Amerike ni vsi miroljubni narodi sveta se dobro zavedajo kako nevarnost pomenijo take metode za vse svobodne ustanove vsepovsod. Narodi se zgražajo. Bolečina je vse globoko zadela,” je dejal Acheson. V pondeljek 14. februarja pride v Cleveland curku«, ki bo dajal tvoje predstave v mestnem avditoriju. Med drugimi predstavami bo posebno zanimiva točka, ko nastopi krotilec divjih živali, Welch. Krotilec ima pri tem v roki samo 3 čevlje dolgo palico in bič. Samo s tem “orožjem” si upa med divje zverine, ki ga ubogajo, ne sicer rade, vendar ubogajo ga pa le. Cirkuške predstave bodo v mestnem avditoriju dva tedna. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Madžarski diplomati odstopajo v znak protesta New York. — Madžarski konzul v New Yorku in štirje njegovi uslužbenci so odstopili v znak protesta proti obsodbi kar- Delavce odpuščajo— NYC železnica v Collimvoodu bo danes odpustila 600 delavcev. Zadnji petek jih je bilo odpuščenih 160. Ta železnica bo odpustila v Ohio in N. Y. okrog 3400 delavcev, začasno, kot pravi vodstvo. Vodstvo trdi, da ni dovolj prometa ob tem času na železnici. Prošlo leto ob tem času ga je bilo 38% več. Srebrna poroka— Mr. in Mrs. Charlie Strukel, 15806 Trafalgar Ave. bosta jutri praznovala srebrno poroko. Želimo jima še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Poroka— V soboto ob 9 bosta poročena v cerkvi sv. Lovrenca Miss Bernadette Kastelic, hčerka Mr. in Mrs. Louis Kastelic iz Stanley Ave. Maple Heights, 0. in Joseph Rudolf Jr., sin poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Rudolf iz Shiloh Ave. v Colinwoo-du. Vse najboljše želimo paru v novem stanu. 40-letnica poroke— Mr. in Mrs. John Turk, 22715 Vera Št., Warrensville, O. sta v nedeljo 7. februarja praznovala 40-letnico srečnega zakonskega življenja. Pridni otroci so jima prirčdili lepo domačo zabavo, čestitkam številnih pri- Razne najnovejse svetovne vesti LONDON. — Začela so se pogajanja za mirovno pogodbo z Avstrijo. Takoj ob začetku so Rusi ponovili vse 3Voje prejšnje reparacijske zahteve in tudi izjavili, da podpirajo zahteve Jugoslavije glede Koroške. Zato sodijo, da se konferenca najbrže nc bo mogla nadaljevati. VATIKAN. — Papež sklicuje sv. kardinalski kolegij na izredno zasedanje, da bo v najsvečanejši obliki obsodil preganjanje, aretacijo, obtožbo, in krivično obsodbo nad kardinalom Mind3zen-ly. Dejstvo, da je papež izbral to izredno, najsvečanejšo obliko svoje izjave v tem slučaju kaže, da smatra najvišja oblast rim-sko-katoliške Cerkve ploožaj vseg katolištva za izredno težak. Istočasno, ko je bila objavljena ta novica, je bilo dano v javnost tudi pismo, ki ga je pisal papež madžarskim škofom par dni pa aretaciji kardinala. V pismu pravi papež: Novica, da je bil Naš ljubljeni sin, kardinal Joseph Mindszenty na nesramen način aretiran ni odstranjen s svojega sedeža, Nas je navdala z globoko žalostjo, ker v tem vidimo hud napad na spoštovanje, ki ga je vsak dolžan veri in človeškemu dostojanstvu. Zato Nam narekuje vest in dolžnost, da javno izrečemo sodbo in obsodbo, obžalovanje in žalost nad vsem kar se godi proti pravici Cerkve in da javno, slovesno protestiramo proti veliki žalitvi celotne Cerkve. dočakala tudi .zlato poroko. Smrt v domovini— Mrs. Frances Ponikvar iz 450 E. 118. St. je prejela iz rojstnega kraja, Videm Dobrepolje, žalostno vest, da je 3. dec. umrl njen dragi oče Anton Prelesnik, star 85 let. Tukaj zapušča zgo-rej imenovano hčer, v W. Olive, Mich. brata James Prelesnik, doma sina Antona in v Avstriji hčer redovnico Thomasino. Bodi pokojniku lahka domača gruda in večen mu spomin. Za duhovne vaje__ Vse tiste ženske, ki se bodo udeležile duhovnih vaj v škofijskem poslopju na Lake Shore Blvd. in 185. cesta, naj bodo tam gotovo jutri večer med C in 6:30„ Lahko 3e peljejo z St. Clair Euclid Beach ulično železnico do konca, tam pa vzamejo bus, ki vozi po Lake Shore prav do prostora. Z busa naj stopijo na vogalu 185. ceste in gredo preko ceste v poslopje. ; K molitvi— članice podružnice št. 25 SŽZ naj pridejo k skupni molitvi za pokojno Terezijo Kocjančič danes zvečer ob 8. uri v želetovem pogrebnem zavodu na 6502 St. Clair Ave., v petek pa naj pridejo k sv. maši zanjo. -—o------- SPOMNIT* tm SLOVENSKIH BEGUNCEV 8 KAKIM DAHOM NEW YORK. — Kardinal Spellman je pozval Amerikance naj dvignejo glas protesta proti obsodbi kardinala Mindszenty in naj poskrbe, da bodo odstranjeni vsi komunisti iz vseh ameriških javnih uradov. “Opozarjam Amerikance,” je rekel, — “ker ljubim Ameriko, in ker vem, da ne bo Amerika varna dokler ne bo odstranjena zadnja komunistična celica iz vseh uradov v naši deželi iz vseh ustanov in društev iz vseh državnih in samoupravnih uradov. Dokler to ne bo popolnoma izvršeno, ne more Amerika biti varna pred komunistično nevarnostjo in zasužnjenjem.” Cleveland tudi protestira proti krivici storjeni kardinalu Mestni svet v Clevelandu je tudi poslal svečan protest proti aretaciji in obsodbi kardinala Mindszenty. Protest je bil poslan predsedniku Trumanu in kongresu, da podvzameta akcijo za zaščito verske svobode na Madžarskem in da zaščitita življenje kardinala. Državni direktor progresivne stranke Hugh deXaey pa je poslal zato županu pismo, v katerem se zavzema za madžarske komuniste in imenuje kardinala “vohun in tihotapec.” SE AMERIŠKA DOUOVIIMA ffl ^SSSSSSSSS\ !*r ** ‘ sr™ jflL ^eraasu l\ll (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Are. HEndenon 0628 Cleveland S, Ohio Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays_______ FEBRUARY SM MO* TO! «*0 THU rtl S«T i i 3 4 5 6 7 8 9 io ii n 131415 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 2728 NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI Prekmurski begunci Največ prekmurski beguncov nas je bilo v Asteni v Avstriji, vsej vskup 21. V Canado nas je odišlo 9, v AnglijoA, V Brazilijo 3, v Argentino 4. Tam je ostao samo ešče eden — 17 let star študent, ki čaka, kama bi mogeo priti. Tam (v Asteni) je bio tudi poznani čerensovski oštarijaš Bauer, po domače Kobijov. Leta 1947 so jemi vzeli oštarijo pa celo posestvo komunisti. Za časa Madžarov je bio v internaciji s čelov familijov, zato ka so bili židovskega pokoljenja. Ve je imeo ženo katoličanko i je tudi sam prestopo v katoliško vero, liki to ga ne rešilo. Po bojni se je vmo v Cerensovce. Zdaj so ga pa novi rešitelji “odrešili” vsega, ka je imeo. Z Ženov i decov je odbežao toga ieta (1947) v tJradec. Ar je ov. uct. iwto. pa tudi tam bio v nevarnost, pred komunist., je odbežao de e je ynukica ^ Mrs Anton Entered as secontLclass matter January 6th 1908, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.___________________ ___________t Nb. 29 Thurs., Feb 10,1949 EaStutr ■: Pred štirimi leti spevali pa igrat hodili. Tistega leta so partizani tam bluzi, kak so se držali cigani, skoro do smrti zbili ednoga našega deč; ka. Kda so pa prišli žandari, te so partizani pobegnoli, žandari so pa nedužne cigane postrelili. Ponoči so odpoUli (tisto noč pred božičom) župnika na Hotizi č. g. Jožefa Berdena Ob. pou-noči- je prišeo pred župnišče avtomobil, župnik so mogli v avto od tistoga časa nišče ne ve, kde so. župnik Jožef Berden so bili rojeni leta 1909 v Bogojini, novo mešo so pa meli leta 1934. Oženila sta se Marija Kramar, učiteljica, i dr. Stefan Gru-škovnjak, oba iz Žižkov. Poročna sv. meša je bila na Brez-jaj pri Maribori 30. dec. 1948. (l vtlUAMy AL PA NE Petelinom niti na misel še ni stal na čelu ekspedicije. Ako prišlo, da bi udarili s peruti ob je pa kdo silil domov, je bil stegna, stegnili vratove in za- pa ogenj v strehi. Kadar smo peli budnico, ko so nas že za- stopili K vojašnice proti vežba-čeli brcati pokonci po skednjih lišču, je še sipravil skupaj kaki in kozolcih. Vse zabavljanje dolgočasen: star vojak po cesti ni pomagalo in nič zaleglo: be- gre, čik pobere — dober je . . fel je befel, klobase so pa klo- Morda je še dodal enega, več base. Ne verjamem, da je bil pa ne. Sam«, kadar smo bili Fred štirimi leti, prav te dni, se je vršila neslavna konferenca v Jalti na Krimu. Vmes, zlasti pa ob koncu konference, so velike glave sedale k dobrim obedom in druga drugi delale napitnice. Danes je prav zanimivo Citati, kaj je kdo pri teh napitnicah govoril. K sreči je v zgodovinskih knjigah to zapisano. Približno takole se bere: Stalin je napil na Churchillovo zdravje in rekel, da je Churchill najbolj junaška ličnost med vsemi ljudmi vsega sveta, ki imajo kaj opraviti pri vladanju. Churchill je tisti, je dejal Stalin, ki nikoli ni izgubil poguma in hrbtenice. On je rešil Anglijo takrat, ko je bila čisto osamljena in se je vsa druga Evropa valjala v prahu pred Hitlerjem. Velika Britanija, je rekel Stalin, je pod Churchillovim vodstvom popolnoma sama nadaljevala borbo zoper Hitlerja, brez ozira na to, če bo dobila kaj zaveznikov ali ne. Malo zgodovinskih primerov bi vedel, je rekel Stalirt, da je kdaj pogum enega samega moža tako spremenil potek nadaljnje zgodovine, kot je to v Churchillovem primeru. Pijem, je rekel Stalin, na zdravje Churchillu, temu pogumnemu možu in bojevitemu mojemu prijatelju. Churchill je v odgovor napil Stalinu kot velikemu voditelju velike države. Njegova država je doživela vso težo Hitlerjevih sunkov. Zlomila je hrbtenico Hitlerju in pognala tirana s svoje zemlje. Churchill je prepričan, je dodal, da bo Stalin znal prav tako v miru kot v vojni voditi svoj narod od uspeha do uspeha. Stalin je na to napil na zdravje predsedniku Združenih Držav. Rekel je, da sta imela on in Churchill vsak v svoji državi primeroma preprosto stališče in lahke odločitve. Ni jima pač kazalo drugače kot iti v boj na življenje in smrt s Hitlerjem. Toda drugače glede Roosevelta. Njegova Amerika se ni imela bati invazije- od strani Hitlerja. Pa Roosevelt je imel vse bolj široke poglede na celoten položaj, je rekel Stalin. Čeprav Amerika ni bila neposredno ogrožena, je vendar postal Roosevelt tisti mož, ki je zmobiliziral ves svet zoper Hitlerja. Stalin je pri tem pokazal na znani Lend-Lease in poudaril, da je z njegovo pomočjo bilo mogoče obdržati zaveznike v fronti zoper Hitlerja. Roosevelt je vstal na to. in rekel, da ima pri teh obedih občutek, kakor da sedi okoli mize ena sama družina. In tako družinsko razmerje je po njegovem mnenju nastalo sploh med tremi močnimi državami: Ameriko, Anglijo in Rusijo. V zadnjih treh letih je nastala na svetu velika sprememba, ampak še vse večja sprememba ima priti. Trije predstavniki omenjenih treh držav sede tu, je rekel Roosevelt, pa vsak posebej dela na svoj način za večji blagor svojega ljudstvp. Pred petdesetimi leti, je rekel Roosevelt, so bile na svetu ogromne dežele, kjer ljudje niso imeli nobene prilike za napredek in nobenega upanja. Od takrat se je na svetu že mnogo doseglo, marsikaj se je obrnilo na boljše, vendar so še kraji pod soncem, kjer ljudje nimajo mnogo prilike, pa tudi ne mnogo nad. Tu navzočni pa imajo trdno voljo, da bodo poskrbeli za varnost in blagostanje vsakega moškega, vsake ženske in vsakega otroka od kraja do konca zemlje. Stalin je napil na trdnost zavezništva med omenjenimi tremi državami in narodi. Ni bilo težko, je rekel Stalin, držati lepo skupaj, dokler je trajala vojna. Vsi so imeli pred očmi le to, da morajo skupno poraziti skupnega sovražnika. To je bilo vsem jasno kot beli dan. Težavd pa bodo nastale po vojni in nevarnost je, da se začne zavezništvo krhati. Zakaj pokazali se bodo razni interesi, ki bodo drug drugemu nasprotovali, in bodo skušali zaveznike med seboj odtujiti. Toda on se zanese, je rekel Stalin, da bodo zavezniki vse take težave- izvrstno prestali. Dolžnost nas vseh je, je rekel Stalin, gledati na to, da se to res zgodi. Z eno besedo, naše prijateljstvo mora ostati prav tako trdno kot je bilo med vojno. Tako je, zaključil svoje besede Stalin. Churchill je tedaj pograbil kupico in je rekel: Imam občutek, da stojimo na vrhu visokega hriba. Pred nami daleč tja v svet se razprostirajo čudovite možnosti za slavno bodočnost sveta. Moderno življenje nalaga voditeljem.^ na-rodv zelo častno nalogo. Njihova dolžnost je, da vodijo svoja ljudstva ven iz mrakov neprodirnih gozdov, ven na široka sončna polja miru in blagostanja, Ta cilj, je rekel Churchill, je nam vsem danes neprimerno bližji kot je bil kdaj v teku tisočletne zgodovine. Bila bi silna tragedija in bodoča zgodovina nam ne bi nikoli odpustila, če bi dovolili, da ta veliki cilj zgrešimo po svoji lastni krivdi. To krivdo si bomo pa gotovo nakopali, je še rekel Churchill, če bomo iz lenobe in nemarnosti zanemarjati svojo veliko dolžnost. Sil * * • • . Tako nekako poročajo zgodovinski zapiski o napitnicah med konferenco v Jalti, zlas f ob njenem zaključku. In io je bilo komaj pred štirimi leti. Bilo je to malo pred sredino meseca februarja leta 1945 našega štetja. Asteji v ameriško cono Avstrije. Pred mesec dnevi je odišeo prek morja, kde de imeo mir. — M. Farkaš. Prowno s milen* srca. Iz staroga kraja prosijo rojake v Ameriki za pomoč siromašk. duhovnjki, šteri je bio dozdaj dve leti zaprejti, zdaj je pa doma pri svojem brati. Mešo služi v kapelici na vesi, kde stanuje, ob nedelaj pa pomaga na fari, ka so tamm tudi dva duhovnika zaprli i je samo eden ostao. “Če bi jemi mogli kaj nakolektati, ka je v jako velkoj nevoli, ka on nikaj ne dobi. Kakšo robačo eli hlače eli kaj za odspodi. Boji se, če umrje, ka ga nedo imeli v kaj zamotati.’ To pismo so dobili Mrs. Ana Kovačič (Voj kovico va). Opi so tudi tak dobri, ka zberejo vse, ka je što mogoči dati i odpošljejo. Če je komi bole pri roki, lehko odda Father Godim. Od Mrs. Ane Kovačič atres je 697 E. 117 St. (Telefon LI 6748). če se nabere nekaj penez, se kupi tudi kaj novega. Dragi Vanek! Prišestni tijeden je Valenti novo. Za Valentinovo so tu navade, kak jih indri nega. Pišejo si Valentinske pozdrave to formo kak za božič eli no-3 leto. Liki zvekšega samo mladi ljudje. Tak to moje pismo nemreš gor vzeti kak Va-lentinsko. Ta navada tudi nema nikše zveze s svetim mučenikom škofom Valentinom, šteroga so vmorili v Terni na Italjanskom leta 296. Brž ka bi si na Valentinovo ftice za-čnole iskati pare. Ve tudi slovenski pregovor pravi: “Sv. Valentin prinese ključe od rastlin.” Pod snegom začnejo poganjati zgodnje rastline. Jaz bom za te den samo edno pismo pisae i to našemu Valenti v Clevelandi. Dnes, 7. febr. ima rojstni den, na Valentinovo pa god. Morem jemi pisati, ovači de brundao. On vsikdar brunda, če što v kakšem govori omeni Prekmurce, te on brunda, ka naj bi se spomnili tudi Medjimur-cov. To pa zato, ka je on raz-kriški ali štrigovski Medjimu-rec, čeravno ka ima zdaj po sestvo pri Sv. Križi pri Lot-merki. On brunda pri seji, če što preveč guči pa nikaj ne po. vej, ka te on ne ve kaj zapisati (on je društveni zapisnikar). Njegovo puno ime je Valentin Kovačič (1369 E. 41 St.). Liki to puno ime on rabi samo z uradi eli če čeke podpišuje. Ovači ga zovemo za Valenta. Radi jemi pravijo, ka je-“doktor.” če bi ti njegov kep poslao, bi vido, ka po pravici. — Zadnji petek, 4. februara, sta pa imeli rojstni den Korenovivi dvojčki Bariča pa Ančika. Njihova mati so mi pravilj, ka sta tudi roje-nivi bile na petek. Meni zamerile, ka sam jima ne pri-šteo “dobro utro” -voščit. Jaz se Steo opravičiti, ka mrem za vsakšega našega Slovenca znati, kda je bio rojepi. Njevi pa pravita, ka bi za nje- lepoga imena, šteroga imajo Korenova deca. CLEVELAND Zahvala. Predragi mi prekmurski in medjimurski rojaki! Ne je ešče dugo kak ste čteli v No vina j od 25 letnice zakona naše rojakinje žerdinove Anči-ke, zdaj Bandow, kak smo jima napravili Surprise party. Kda sam to prireditev začno i napravo s pomočjov Mr. M. Horvata (Brežnjek), sam vas obiskao. Zdaj po kohčanoj prireditvi se vas pa opet spomnim z lepov za-hvalov vsem za lepe dare i ka Balažič (Chicago). Mladoženec je sin števana i Julike Gruš-kovnjak (Žodošov). Turnišče. Prve krstitke so i-meli pri Korenovem Jožeki. Deklico so dobili ravno na sveti post kak naj lepše božično darilo. Mrs. Koren v Clevelandi je tak zdaj mamica, čestitamo. Umrl je na Dolnjoj Bistrici Arpad Krampač. N. v. m. p.! --------------o------- V blag spomin pokojnemu župniku fare Št. Vid pri Stični Cleveland, Ohio. — Pričakujoč odgovora od g. Janeza Hladnika, sem izvedel žalostno novico. Naj rabim tukaj par pri stotniji kateri, ki bi se bil tisto jutro umil, pa tudi ne verjamem, da bi se bil dobil kateri, ki ne bi več ali manj na glas povedal svoje mnenje, ki ga je imel o vojaškem stanu ob taki uri. Se od prejšnjega marša nismo spravili kit in mišic v pravi razgib, pa že spet pokonci. Oh, kako je lep vojaški stan, kakopak! Reveža kuharja sta pa tudi na strelišču, kjer so imeli tudi kantino z raznimi dobrotnam. in če smo mu kupili enega ali dva, nam je napravil operno predstavo z ekstra maršem tam po Dolenjski cesti, da so se celo ižanska kljuseta začudeno ozirala v našo stotnij«, ki ima takega hornista. Ljubljanski grad se je tresel v svojih temeljih ko je enajsta praskala tam mimo ob taki trobenti. Hu-si- besedi soseda Rev. Franceta dQ, do kompanijskih šaržov. Nubaverja: Potrti in pobiti trepečemo v boleh, zažigamo pa lučke na dragih nam grobeh. V teh lučicah nobene sovražne ni strasti, iz njih samo ljubezen gori in plameni . . Po vojni sva si s pokojnim .« . »»»Sil «■* - ker ni šel ob vlil Grdo smo se držali in molčali. Prilezli so oficirji, ki tudi niso kazali na obrazu, da so morda povabljeni k cesarju na kosilo, feldbaba (drugače so mu rekli feldwebel) je potegnia tisti rožič iz nožnice, zavpila na ves glas: pozor, desno glej! in javila visoko spoštovanemu stotniku, da je pri stotnji vse zdravo in zadovoljno. Lažhjivec! skoro vsi, šteri ste bili pozvani. Bog vsem plati pa lepi pozdrav vsem. August Pintarič, Sr. Družabni večer v sredo, 16. februara, se začne ob 7 večer v školskoj dvorani sv. Vida. Povabljeni naj bodo točni. Predavanje s slikami, štero smo ato nazhanili za 12. febr. večer, smo pomotoma naznanili, ka de v dvorani sv. Vida. To popravljamo i sporočamo, ka de to predavanje v dvorani na E. 40. Krstitke so obslužavali v nedelo 30. jan. pri žerdinovi Mariči (Mrs. Homa) na E. 115. Malo baby (Mary-Ann) je držala pri krsti botrica tetica Gizela (Žerdinova), za kumo je pa bio očine sestre sin. CHICAGO Dvojčki v Chicagi. Dečkec i dklica sta se narodila! Ponosen oča i mati sta Mr. i Mrs. John i Margaret Lutar. Dvojčki i mati so zdravi! čestitamo. Opererani je bio v guti—pa se že bole počuti — Mr. Steve Perša Jr. — Tudi drugi betež-niki so zvekšega že bouši. Le Mrs. Ana Kotrtjek so ešče v spitali. želemo ji zdravja. Deklico so dobili pri Mr. i Mrs. Joseph Krapec, Jr. Dečke-ca so že imeli, tak ka je zdaj bratec pa sestrica pri hiši. STARI KRAJ Mura se je v suhi mesecaj zime tak jako posušila, ko je ostalo samo malo vode tam. gde je vi mogeo znati, ka sta bile po- strulta najbole globoka. V veči svarbici na gostuvanji pri prek- stranski strugaj voda stojf i se murskom večeri. Pa mislim, ka moj pogrešek zlehka pozabita, ar je prišlo voščit zadosta mladi dečkov. Starivi sta 19 let. Takšim tu pravimo Miss, v starom kraji pa nekda gospodična (zdaj je to prepovedano). Kda se omožita, te ta Mrs.. To pa jaz esče nikaj ne vem, kda bo. Do teč~: pozabita, ka sam se jima zamero pa me pozoveta na gostuva-nje. Za rojstni den jima pa zelem, ka bi ostale vrle kak so pokojni nikdar tožil nad usodo, ki je doma zadela narod, le zadnjič mi je omenil, da možje v št. Vidu postajajo obupni in nezadovoljni radi velikanskih davkov. V istem pismu me je pokojni gospod prosil: Molite za nas, pa še drugim Sent Vidcem povejte naj molijo za nas. Zaskrbljen mi dalje piše, da manjka veliko mladih mož in fantov, za katere sam Bog ve, kje so. Nekateri bodo prišli k vam, drugi pa??? Želim, da bi se skoraj vrnili vsi . Tako je dobri gospod skrbel za svoje, čeprav je bil že v častitljivi starosti 85 let. Naj mu bo lahka gruda tam v senci šentvidske-ga zvonika in zelenih cipres, kjer naj mu ptički oznanjajo ljubeznjivi mir: Srečo večno naj ti On prisodi, ki si zamanj iskal jo todi . . Vas pa prijatelji in bivši farani, prosim vas v imenu vseh Šent-Vidčanov spomnite se pokojnega g. župnika vsaj z vzdihljajem: Gospod mu daj večni -mir in pokoj! Pokojni je umrl 12. januarja 1949. V nedeljo pa bo pri fari sv. Lovrenca v Newburghu -cb 7:15 maša za pokoj njegove duše. Kateri more, naj pride, Bivši šentvidski faran, . France iz doline. _-------o------ Glas iz Milwaukee Milwaukee, Wis. — Priloženo pošiljam naročnino za Ameriško Domovino, ki nama je zelo priljubljena. Jaz in moj mož zelo rada čitava lepe povesti, ki jih d-clbiva v tem listu; prav tako naju zanimajo novice, kaj se godi po svetu in še prav posebno vesti iz -naše stare domo- vrsti, da bi nas pregledal, kako stojimo, če imamo monduro in čevlje v redu, če imamo -vse kmof e zapete. Nekaj je rekel in odšel h kobilici, ki ga je -pohlevno čakala spredaj. Purš je prijel za streme in stotnik je po čudnem naključju zlezel na njen hrbet, feldbaba je zapila: dvojna vrsta v desni stop! in priprava za drugi nagli pohod je bila zaključena. Vrsta se je premaknila in odlezli smo iz vasi brez vsakih gotovo prej vstala, predno sta dobni jeziki pri stotniji so _ kam šla, kajti, k« smo tipali dol cer jezljali, da že vedo, zakaj po lestvah in vpili drug na dru- Janez take ploza mimo gostilne gega zaradi napotja, sta že -imela skuhamo tisto pobarvano brozgo, ki so ji rekli v urad nem jeziku kava. Tisto smo nagi« posrebali, potem nas je pa “feldbaba” sklicala v dolgo vrsto: 230 mož, vsak s hudobno željo v srcu čeizi cesarja in vse na “šrangi”, saj s« ga videli, kako je s svojo okorno roko lovil natakarico Polonco za prstke, Saj veste, kako je. Nikoli mu ne bom -odpustil, ki me je enkrat spravil v tak strah. Imel sem nočno službo in ker ni bilo sovražnika v deželi ne nikjer, sem Jepo zadremal pri mizi na -hodniku. Kakih 24 ur bi mi pripisali v samotnem prostoru za nagrado, če bi me dobili. Štiri sobe, polne brezkrbnih z&pancev, je bil« izročenih za življenje in smrt meni, nočnemu stražniku. Ta pa spi. Nič -kaj radi niso imeli tako zadržanje. Malokdo je bil, ki ne bi vsaj za hip 'zatisnil trudnih oči, posebno pa se je malokdaj primerilo, da bi nas zalezoval službujoči častnik. Do polnoči je še -prišel morda pogledat, posebno še kateri, ki je imel slabo vest in ni mogel spati, po polnoči" j e pa spal kot polh v žl&mboru. . Vsak n-očni stražnik si je nanesel na mizo papir in pero, pa pisal pisma. Pisal je domov in posebno gotovo pa še svojemu dekletu, katero je najprej pozdravljal čez hribe in doline in jo opominjal, naj mu ostane fanfar. Naš hornist Pust je bil zvesta, saj misli nanjo n-oč in, dan, samo nanjo, to se razume. Naštel je mesece in dneve, vesel, ker mu ni -bilo treba navsezgodaj pihati v trobilo, ko je imel komaj toliko sape, da je vlekel cigareto. Pust je bil sploh čuden človek. Ako mu je kdo v soboto večer rekel: “Janez, ali gremo na “dolenjsko šrango”, je že nujnejše, čeprav so morali po tri ure daleč v mesto hoditi po razne stvari, kot -na primer sol, petrolej, kvas, milo itd., a sedaj pa vsega tega ne morejo gaj n;sem zaspati, samo ko bo slekel vojaške cape in prišel domov za Vselej in potem bo pri nji. Ampak, je pisal, če le enega pogleda ta čas, naj se pazi. In take stvari je piBal in pisal. In ko je vse to važno delo opravil, je položil tisto lat-vic-o od čake na mizo, in -naslonil trudno glavo na roke in se malo odpočil. Kdo bi mu zameril ! Tako sem tudi jaz zaspal. dobiti nikjer. Kot nam ona poroča, dobijo karte in bone samo meščan je im cigani ter si lahko kupijo vse potrebno in potem prinesejo na kmete za zamenjavo — -za živež. A uboge sirote ne morejo dajati hrane za Obleko in čevlje, ker potem ne bi sami imeli kaj jesti. Torej, -talko je, pobrali bi jim vse ali kupiti ne morejo ničesar" in pravi dalje, če bi ne dobili paketov iz Amerike, ne bi imeli kaj ohleči. Starejši ljudje jim pripovedujejo, da mladi sedaj -ne vedo, kaj je veselje na svetu. — Torej, to je raj komunistov. Bog nas obvaruj kaj takega. Res, moliti morami, da ne bi “napredni” preveč vingi napredovali. Tudi n-aši sorodniki nama pi-1 Večkrat se sliši, da pravijo šejo, kako “lepo” je sedaj tam-naprednjaki: “Zakaj pa nišo z v “svobodni” Jugoslaviji. Ver-j vlado, saj je Slabo samo tistim, jamem, -da je vse resnica, kar ki niso bili partizani. . . ’’ Jaz poroča Ameriška Domovina, I pa samo to mislim, da tam 1 juke r dobiva tudi midva taka po-jdje že vedo, kaj je pravica in ročila. Sorodnica nama piše,'kaj ne in y kakšni svobodi je suši. V tej stoječi vodaj je o-stalo dosta rib i narod je zlehka z rokami lovi. Deco so odpelali. V Turnišči se je zgodilo, ka je meseca janu-ara (1949) prišeo odnekod avtomobil, kakpa oblast je poslala, in se stavo tam, gde cigani stanujejo. Vzeli so deco i jo.na Iožili na truck i odpelali. Nihče ne ve, kama so jo odpelali. Matere so bile tak žalostne, ka so malo ne ponorele. — Leta 45 so bili streljani od Madžarov očov-jda je vedno slabše. Pravi, da bolje. bile dozdaj, ka ne zapravijo je te dece, tisti cigani, ka so tak (med voj no so všhj dobili naj-1 oči sem malo, čisto majčkino zatisnil, pa držal ušesa odprta za vsak slučaj. Pa me je zmanjkalo da sam nisem vedel -kdaj. Naenkrat me prebudi rožljanje sablje po stopnicah. Hudič nese oficirja na inšpekcijo! Križana gora, da sem se le zbudil, predno je prišel na hodnik. Planem pokonci, pograbim za čako in jo poveznem na glavo, se strumno vstopim ob mtzi, levo roko ab hlačnem* šivu, desno pa trdo sklenjeno— štiri prste skupaj, palec nekoliko nazaj, da udarim v pozdrav, čim se dežurni oficir pokaže vrhu stopnic. Aha! Je že tam! Nisem čakal, da bi si osebo ogledal, ampak sunem s roko čako v eleganten pozdrav. Roka obstoji ob čaki, kot bi jo kdo tam pribil. Oči mi buljijo iz jamic, kot bi videle prikazen z omega sveta. Usta odprem kar se da široko in zijam, zijam in zijam. Ali veste kdo se mi j e prika-S pozdravom, zal? Bom jutri povedal, saj Mrs. Amtom Žagar. !se nikamor ne mudi. f c Družba MM sv. Družine Inventar premičnega premoieija (Inventory) .......................... 750.00 SKUPAJ — TOTAL .............................................$162,850.92 Zedinjenih Državah Severne Amerike Inkovo, v drl IUinota 11 mala UU (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 19. novembra 1911 Sedež: Joliet, Ul. Naie geslo: “Vse la vero. dom in narod; val za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOE: i podpredsednik: ANN JEBISHA, 658 No. Broodway Joliet, 111. Tajnik: PRANK J. WEDIC. 301 Ime 8t., Jotlet, 81. _ Zapisnikar: JOHN NKMAN1CH. 660 N. Hlokmi Jolleb BUnola Blmmtnlk' ANTON SMREKAR. 1012 Vine St.. Jollet, Dl. M^TOdJa: REV. GEORGE KUZMA, <10Na Odoago St. JoUet m. Vrh. adravnlk: JOSEPH A. ZALAR. Ml H. ®k»«o St. Jollet. Dl. NADZORNI I___________ _, , ANDREW OLAVACH. MM W. Slat St.. Chicago. Dllnola ANNA PRANK, 2813 So. Pulaski Bd., Chicago 23, 111. JOSEPH JERMAN. 30 W. Jackson St, Jollet. Dllnoia POROTNI ODBOR: _ No. Chicago, 111. URADNO GLASILO: nrVRTftKA DOMOVINA, 6111 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Do 1 Jan. 1949 Je DSD Izplačala svojim članom ln članicam ta njih dedičem raznih posmrtnin, poSkodbta. botoHkih podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 članl(cami) za odrasli oddelek, prejme se vsak moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski odde lek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za 1250.00, $500.00 ali *1,000.00 certifikati, kakor: Whole Ule. Twenty Payment Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viža. Poleg smrtnine izplaCuje DSD svojim Člajornacam) tuditaji^ podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodntae. Mesečna plačila (asesments) so urejenh po American Experience tabeli. . DSD le nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuars). Uradni jezik Je slovenski ta anglelkL Rojakom ta rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! .. Za vsa morebitna pojasnila ta navodila se obndte pismeno ali ustmeno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC. SOI Ume St. Jollet. Ul- ...$ 1,063.00 DOLG — LIABILITIES Neizplačane poemrtnlne (Unapld death claims) ........... SKUPNO PREMOŽENJE 31. DEC. 1948 — TOTAL ASSETS..................$161,787.92 Nadzornemu odboru bratsko predloženo na letni seji dne 3. febr. 1949. Respectfully submitted to the Board of Trustees this 3rd day of Feb. 1949. FRANK TUSHEK, predsednik—president FRANK J. WEDIC, tainik—secretary S tem se potrjuje, da smo prečitali knjige tajnika In blagajnika, ter vge listine in vrednosti Družbe. Našli smo, da se vse popolnoma strinja, in da je vse v pravem in najiepšem redu. This is to certify that we examined the books of the secretary and treasurer, also all society's documents and investments, and found everything to correspond and in proper order according to our best belief. ANDREW GLAVACH, 1. nadzornik—Trustee JOSEPH L. DRAŠLER, 2. nadzornik—Trustee JOSEPH JERMAN, 3. nadzornik—Trustee --------------0-------------- gu!) t. j. wditeij, molhamedan-ski "mesija.” — Pod vplivom judovstva in krščanstva so tudi mohamedani pričakovali svoje- h urada tajnke Clevelandska podražnke Lige Kalollftih Slovenskih Amerikamev časov” zedinil vse pravoverne v boj zoper “nevernike” in jih rešil tujega jarma. Zgodovina mohamedanizma pičena več takih mesij e v. Leta ,1880 je nastopil mahdi Ahmed ob'(gornjem Nilu, pobil 1.1883 Angleže pod Hieks pašo m zasedel Kartum, (ki je bil odslej njegovo glavno mesto. Vstajo mah- Cleveland, O. — Moje poročilo predzadnji teden je kazalo, da je bilo v blagajni f834.49 dne !• oktobra 1948. Od tedaj pa smo prejeli sledeče darove: Neimenovana iz Euclid, $5.00 Neimenovana tudi iz Euclid .............. 5.00 Dr. Miha Kreku Neimenovana na račun svoje obljube .............20.00 Jennie Wenzel......L... 3.00 Rojak iz Bessemer, Pa. $5.00 Ignacij Orazem, Cleveland, O.....-.....-.. 2.00 Mri). Mary Ižanc, je izročila od: Neimenovane iz Collin- . liijwooda ............$10.00 Mrs. Kodelja v izplači- tev svoje obljube ...10.00 Neimenovana iz Collin- wooda ................. 5.00 Od Mrs. Johanne Mervar sem prejela od društev in posameznikov, katerih imena je že priobčila v časopi- bra 1948 ...........$747.00 V blagajni je bilo tedaj .................334.49 dija v Egijtu je ukrotil znani vročim solncem puste puščave ^ ga, gospod, kajti sedaj se Skupna vsota .....1081.49 Za razne nujno potrebne tiskovine .....---- 103.00 Sedaj v blagajni $978.49 Se malo, pa bomo zopet lahko poslali tisočak na glavni stan Lige. Saj ni potreba vsakemu posamezniku veliko — le malo vsak, pa se bo veliko nabralo. Le imejmo odprte roke, in srca naša naj izkazujejo bratsko ljubezen do trpečih sorojakov. Liga se priporoča še naprej za darove; Bog pa naj vsakega blagoslovi za darež-ijivost. Iskreno vas pozdravlja, Marija Hochevar, tajnica. ———o—i— ZA VSAKEGA NEKAJ Bob Sarvs iz Sunnydale, Cal. je bil pred sodnikom radi manjlega prestopka, na na- ....—...........pačnem prostoru je namreč parkal svoj avto. Sodnik ga je V Libijski puščavi * ROMAN (Mabdi, naglas na zadnjem zlo- oči so presunljivo merile in oce- "mesijo,” ki bi naj “ob koncu jeziku in dragoman Mansur je lord Kitohner 1. 1880) derviši devetnajstega stoletja niso bili nič manj pogumni in drzni, nič mast krvoločni in fanatični, nego so bili njihovi davni predniki v sedmem Stoletju ipod zeleno zastavo svojega preroka Mohameda. Sloneč na svojih dolgih puš- njevaile obraz za obrazom v gruči ubogih ujetnikov. Nato je zapovediavalno in raz-ko nekaj povedal v arabskem stdpit predenj z globoko sklonjenim hrbtom in s prošeče razprostrtimi rokami. Za izletnike je bila Mansur-jeva dolga suha postava v ohlapnih turških hlačah in ozkem angleškem suknjiču prikazen, ki jih je neprestano silila na smeh. Toda v njihovem novem, nesrečnem položaju, pod jete predraio besedo. in sredi razpaljenih derviških obrazov se jim je zdelo, da daje Mansurjevo obnašanje vsemu prizoru naravnost blazen značaj. Dragoman je ponavljal svoj “Selam alek! (Selam alek!” (* Arabski, pomeni: “Mir s teboj.!”) in se priklanjal kakor možicelj in ko se je poveljnik sprejeti njegovo vero. Ce to storite, vam obljublja, da vas pošlje živega v Kartum.” “In če ne "Če ne, pa pojdete isto pot kakor vsi drugi vaši tovariši —!” “Torej pa sporočite gosjpodu poveljniku moj pdklorn! Ni navada pri Francozih, mu povejte, da bi prisiljeni izpreminjali svojo vero!” Poveljnik je še povedali par besed, nato pa se je obrnil k spremljevalcu na svoji desni in se zatopil z njim v jesen pogovor. “Pravi, gospod Fardet,” je prevajal dragoman, “da bo naredil iz vas korito, iz katerega bodo žrli psi, ako še enkrat re-Ne dra- kah in sulicah so v polkrogu ob- zadrl nad njim v ipar osornih dajali ujetnike in zrli nanje z kratkih besedah, je padel na žarečimi, divjimi očmi. Vsi so posvetujeta s pobočnikom, kaj naj storita z nami.” “Kdo je ta poveljnik?” je vprašal polkovnik. “Imenuje se Ali Wad Ibrahim, — tilsti, ki je pretečeno leto napadel nubijske vasi na meji in vse pobil, kar mu je prišlo živega pod .rake.” “Cul sem o njem”, je dejal polkovnik. "Pravijo o njem, da in ...................251.00 Prejela pa sem direktno še od sledečih društev: obsodil na $1 kazni. Bob je protestiral in v dolgem govoru dokazoval, da je obsodba kri-aepresta- bili precej enako oblečeni, rdeče triibane so imeli ovite okrog glave in tilnika in ta škrlatni okvir je še povečaval divjost njihovih plamenečih pogledov. Čevlje iz rumene, neustrojene kože so nosili in bele, rjavo križarite bumuse iz ovčje volne s kapuco čez glavo, ki jim je dajala senco. Vsi so imeli puške, nekateri še tudi sulice, in eden je nosil na hrbtu star, obtolčen vojaški rog, ki je že zdavnaj izgubil svojo svetlo medeninasto barvo.. Polovica jih je bilo črncev, visOkoerastli, mišičasti možje so bili, njihova telesa so izgledala kakor ulita iz brona. Drugi so bili Bagara-Arabci, rjavi, od so Inča ožgani, vitki in! obraz, drgnil čelo ob pesek -in je najdrznejši in najfanitičnej-stezal potleh Svioje dolge roke. šj izmed mahdijevih ljudi. — “Kaj pomeni to, Cochrane?” je vprašal Belmont. “Čemu ta smešna gledališka predstava — r Hvala Bogu, da so ženske rešene njegovih krempljev"’ Arabca sta se pogovarjala v tistem strogem in resnobnem “če prav razumem , je odgo- jyjasU| ki je tako značilen pose- voril Cochrane, “se mi zdi, da je pri kraju z nami — “Ampak to je nesmiselno!” je vpil Fardet razdraženo. “To je nezmiselno —! Zakaj bi me naj ti ljudje ubili, — mene, Francoza, ki jim nikdar nisem nič hudega storil, — ki sem bil kot Francoz vedno velik prijatelj Arabcev —1 O da bi znal arabski _! He, dragoman Mansur—!”-Razburjene kretnje Fardeto-,ve so zbudile pozornost povelni- koščeni, malih, bodečih oči inlkovo.. Ozrl se je vanj s svoji-tenkih, ozkih ustnic, ki so pri- mi zlovoljnimi, bodečimi očmi. brezsrčnem, neusmilje- *|f Prejeli za mladinski sklad - Juvemle Fund ................. m»2 Prejeli za strožkovni sklad - Expense Fund ............. 979.W Prejeli za konvenčni sklad - Convenlion Fund ............. ».00 Prejeli obresti — Interest and Dividends ............ Princ, in prodani bondi — Princ, and Bonds .........10,997.64 SKUPNI DOHODKI — TOTAL INCOME ...........................S 24,738.04 SKUPAJ — TOTAL .........................................$180,915.84 STROŠKI - EXPENSE Izplačali za posmrtnine — Death claims ............... Za operacije in poškodbe - Disability claims ......... 1,225-00 Bolniške in porodne podpore — Sick claims ............ 3.J15.00 Izplačali na certifikate - Cash surrenders ........... «8.00 , Dnevnice in vožnje - Per diem and travel.............. 55.76 Plača gl. odbora — Officers’ salary ................... 1,160.00 Najemnin?, gl- urada — Rental Home Office ............ W.0O Tiskovine - Printing ....................-............ Poštnina — Postage ...................-......•;....... Nagrade — Commissions ..................:............. Telefon — Telephone .................................. Fotografi listin — Photostats ........................ Stroški konvencije — Convention expense .............. ’a« Uradne potrebčine — Office supplies...........-....... -Ki Aktuarska poročila — Actuary service .................' Darovi - Donations .........•• -......................, IftVV Nakup bondov — Bond purchase ......................... ■ »i Ja Določene obresti - Accrued interest ..... Prenos v bolniški sklad -r Transfer to Stek Fund ..... 2,000.00 KSKJ ... ,........... 50.00 Oltarno društvo župnije Marije Vnebovzete ....50.00 Dr. sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ ......25.00 Dr. Najsvetejšega Imena župnije sv. Kristine .„.25.00 Dr. Marije Vnebovzete št. 103 ABZ ..........10.00 Organizacija Slov. Moška Zveza ............- 5.00 Dr; Najsvetejšega Imena župnije Marije Vnebovzete .............’. 5.00 Mr. Bart Farina, je tudi blagohotno daroval za reveže begunce........50.00 Mrs. Theresa Jeric, 3583 E. 81 St., pa .........10.00 SKUPNI STROŠKI — TOTAL EXPENSE SKUPAJ — TOTAL .............■»—.... Razlika pri nakupu bondov in plačano na principal -Difference in bond purchase and principal paid . PREOSTANEK — BALANCE ............ ....S 15,156.73 .....$165,759.1! .... 8,147.69 ....$157,611.42 RAZPOREDBA PREMOŽENJA — INVESTMENTS U. S. Defense Bonds ..................... U. S. Treasury Bonds .................... Puerto RicoJVater and Electric Revenue Seattle GasWCo. ......................... Lower Neches Valley Authority .....-..... National Vul. and Fibre Corporation ...... City of Royal Oak. Mich., G. O........... Township of No. Bergen, N. J., C. O...... Middle Rio Grande Const. Dist. Rev....... Chicago Transit Authority ............... Village of McCook Sanitary District ..... University of Colorado Dor. Rev......;... Texas Tech. College Revenue ............. Salem Community H. S. D. No. 600 ......... Standard Thompson Corporation ............ Southern Illinois and Missouri Bridge ... Northern Pacific RR...............-...... Illinois Central RR....................— Eooth Fisheries Corporation ............. Hudson Pulp and Paper Corporation :...... Central Telephone Company ............... Washington Toll Bridge .................. The LaClede Gas Light Co................. Federal Savings .......3 (J r/c...^'.. ....2 ....... ....3 ..:. ....2* ...... ....4 (4 ....: ::.jy4 ....3'A ...... ....3Vt ...... ....2 ........ ....2 ........ ....3(4 ...... rrJ . .....5 ........ ____4 ....Mi ..$ 25,000.00 25,000.00 5,000.00 2,000-00 5.000. 00 3.000. 00 5.00000 5.000. 00 5.000. 00 2.000. 00 5,000.00 5,000.00 5.000. 00 2.000. 00 3,000.00 3.000. 00 4.000. 00 1.000. 00 2.500.00 2,500.00 2,500.00 3,000.00 ..4(4 .....- 2,500.00 ...3 3,500.00 ...5 1,800.83 ...5 5,900.00 500.00 613.44 :!, segel v žep ih sam plačal kazen, samo da ga ni bilo treba poslušati. ♦ • pred sodnika J. H. Allen, ker je nekega Hensona obkial. z nožem. Temu so morali napraviti v bolnišnici. 300 šivov. Sodnik je napadalca obsodil, da mora plačati po $1 za vsak šiv, ali $800. Skupni dohodki od okto- Savannah, prišel obryj. vrsoke postave « Črno brado, ki mu je segala na ipfrsi, in trdih, hladnih oči, ki so se bleščale kakor steklo izza črnih, gostih V Winnipegu, dal neki Walter Broughton o-glas v časopis, da išče stamp vanje. Za vado je obljubil Walter v oglasu, da bo gospodar hiše, ki mu bo dal stanovanje v najem, povabljen na vsak party, ki ga bodo imeli v tem stanovanju. In te trdosrčne oči so prav sedaj počivale na ujetnikih in poveljnikov ohraz je bil resno-, ben in globoko zamišljen. Gospoda Stuarta so privlekli po griču, klobuk je nekje izgubil, njegov -obraz je bil še ves razvnet in razburjen in njegove Kanada, je hlače so bile krvave in so se oprijemale nog. Dva Sudanca sta bila še živa, njuna črna lica so todla vsa okrvavela in njuna obleka je bila raztrgana., Tiho in nepremično sta stala v pozoru ob strani nesrečnih ujetnikov. Poveljnik jih je nekaj minut molče opazoval in si gladil čr- Kratko in rezko je iapraševal W mu je poi#a£ je odgovarjal, sloneč na kolenih pred njim. „ “Povejte mu, dragoman, da sem Francoz! Povejte mu, da sem prijatelj mahdi jev! Povejte mu, da moji rojaki nikdar niso imeli nobenih Oporov z maihdajem, da »o njegovi sovražniki tudi naši sovražniki!” “Poveljnik je vprašal, kake vere ste”, je odgovoril Mansur. “Mahdi ne potrebuje prijateljstva od takih ljudi, ki so neverniki in sovražniki Mohamedovi.” “Povejte mu, da pri nas na Frnacoskem vsako vero enako spoštujemo.” “Poveljnik, pravi, da more le bogokleten pes in sin bogokletnega piša reči, da so vse vere enako dobre. — “Če ste prijatelj mahdijev, pravi, marate priseči na koran, na sveto knji- bno pri sinovih puščave. Obrnila sta se k dragomanu, ki je še vedno klečal v pesku. Popra-ševala sta ga in kazala sedaj na tega, sedaj na onega ujetnika. Zopet sta se posvetovala in končno je poveljnik nekaj rekel Mansurju in, zaničljivo zamahnil z roko, češ, naj prevede ujetnikom. “Zahvalite Boga, gospodje, mislim da je naše življenje za sedaj vsaj varno!” je pravil Mansur in si brisal pesek, ki se je držal njegovega znojnega čela. “Ali Wad Ibrahim pravi, da neverniki šicer ne zaslužijo nov prerokovih, bi biti koristno za mahdija in njegovo Stvar, če bi dobil v roke zlato, ki bi ga vaši sorodniki plačali za vas. Dokler pa zlato ne pride, bodete delali in služili za sužnje v Kartumu, — če vas morebiti že prej ne da pobiti. Sedli bodete na prazne kamele in jezdili z njim.” M ALI -OGLASI V najem Odda se 2 spalnici in kuhinjo, za 2 ali 3 odrasle brez otrok. Morajo imeti priporočila. Stanovanje se nahaja na E. 101. cesti. Pokličite PO 9587. -(30) no brado, njegove ponosne, trde go Mohamedovo, in na mestu City of Joliet Improvement Bonds ....... Village of Rockdale Improvement Bonds . City of Lookport improvement Bond City of Calumet Improvement Bond .- Mortgages ......... Checking accounts SKUPAJ — TOTAL ...........................••••••-.....$157,611.42 Nabrani asesmenti še ne poslani na gl. urad — . Assessments collected, not yet received ....................... A195.6e Članstvo dolguje (Due from members) ........................... , I Dozorele in določene obresti (Int., Div. Due and Accrued) ....- 1,326.681 RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo val avto In pMtammo, da bo kot nov. Popravljamo body in fendtrio. Welding. JOHN J. POZNJK GLenvUle 3836 982 East 152nd Stmi______ MAX’S AUTO BODY MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61*t ST. TEX. UT«h 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. VITAMINS? \ Mm* <«•«*• leasnrss, Malo oddiha po trudapolenm delu. — Linda Ruth Cooper, »tara 2 leti, si je privoščila malo počitka in se je vlegla kar lepo poleg živine v »lavao. Slika je posneto ob priliki žmntke ivzstave v Denverju. Peč v peči. — Večja skrb kot za hrano je v zapadnem Berlmu skrb za kurjavo, kjer je silfio pomtmjkquje premoga. Gospodinje si pomagajo z novimi pripravami m olje, katere se enostavno priklopi posebni Oljni napravi v stari peči na premog. Iznajditelj te nove oljne naprave trdi, da en kvari olja da prav toliko toplote kot 15 funtov premoga. I e V Mtfflbtr Federal Depoalt Insurance Corporation ŽENINI IN NEVESTE! Nata slovenska linijska tiskar, na vam tiska krasna poročna vabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črE Ameriška Domovina Komaj je mati odšla noter, “No, če je čebula, jo pa je prihitel od hleva Jernač in se snej 1” Nato vzame iz zavoja razveselil: “O, Vid, si prišel? steklenico. “Na, tu imaš zra-Zares lepo od tebe!” 'ven še malo žganja. Je izboren “Kako je, jernač? Je vse v slivovec; pravijo, d'a vse gre-redu?” he poplakne, a ti jih nimaš ma- “Vse. Kakor vidiš, se ni nič ]0.” podrlo.” Jernač vzame steklenico: “Nu, le stopi bliže.” j “Zahvalim.” Odmaši, poduha Jernač gleda Iziavoje: “Si jh napravi požirek. “Khm, res morda kaj lepega prinesel?” |je dober, kar olajšanje čutim.” “Ne vem, bomo videli, če je “Tam delijo žganje zastonj, kaj zate.” (Privleče iz zavoja bič.) Jernač zadovoljen: “Ha, to je lepo! Precej ga nataknem na bičevniik.” Vid privleče iz zavoja dve uzdi. “Na, dve konjski uzdi. Namazani sta z neko tako snovjo, da drži konj zmeraj glavo pokonci, tudi če dremlje. Jernač ogleduje uzde: “Kršenfiks, to je ipa nekaj 1 Tudi jaz si bom eno sposodil, kadar mi too kinkala -glava Vid privleče iz zavoja škatlo paste: “Na tu imaš škatlo paste za škornje. Bleščali se ti bodo ko luč in ti svetili, kadar boš ponoči kolovratil.” Jernač poduha pasto: “Ha, ta pa diši po samih ocvirkih. Morda bi bila še dobra za žgance.” Vid vzame iz zavoja oslo: “Glej, tole oslo sem kupil. Sekiro ti tako obrusi, da je ostra ko britev. Kos nam ne bo treba nič več klepati.” Oslo spravi nazaj v zavoj. “Ta je potrebna pri hiši, saj so britve vse skrhane,” pripomni Jernač. “Brili se bomo rajši s sekirami.1 Vid odvije nekaj k ipapirja: “Na, če si lačen. Temu pravijo čevapčiči. Dobiš jih na sejmu, kolikor hočeš.” Jernač poduha in ugrizne: “O, to je pa dobro. Po svinje-tini diši.” Vid pokaže Čebulj: “Viš, to je pa bambusov oreh.” “Kakšen oreh?” ‘*N|u, iz tega Izraste bambusov -oreh., Veljkansfco drevo, ki rodi orehe, debele ko buče. Precej ga bova vsadila, tamle nekje za kozolcem.” “"^.“Pokaži!” reče Jernač in mu “ vzame Čebulj iz roke: ga poduha in brž odgrizne. “Kaj pa delaš, snedenee 1 Saj to je vendar seme!” “Kakšno seme? Čebula je, pa še kako dobra!” Mislim, da je. Čakaj, bom'du kemija, te vprašam? Naša zbeži. pogledal.” Gre proti kozolcu,'zemlja rodi brez uje, Bara, in kolikor ga moreš izpiti.1 Jernač se začudi: “Kršenfiks, pa si ga samo tale kanec prinesel !” “Nisem mogel toliko nositi. Kaj misliš, imeti 'bi moral s sabo konje.” Jernač prigrfeulje čevapčiče s čebulo: “Ja, da -bi še konje zapravil! Klobuk si že, kakor vidim, ali pa ti ga je burja vzela. Kje imaš pa tiste stroje, ki sami orjejo in kosijo, kakor si pravil: in tiste žage, ki delajo iz krljev mlince?” “Joj, Jernač, kako naj ti vse to povem 1 Videl sem stroje, ki celo kamenje meljejo. “čemu ga meljejo?”-“Čemu? Kaj 'jaz vem. Meljejo ga.” “že nimajo drugega dela.” “Ha, plemensko živino da bi ti videl 1 Naši konji so žrebeta proti tistim žrebcem, biki so ko no medeno srce: “Bara, glej, je sloni, krave pa take na dve vi- mar to tudi samo šala? Vidiš, meni.” , to je najdražje, -kar sem prine- “M-isliš mene?’ ’ sel.” Pokloni ga'dekletu. “Če verjameš ali ne. Videl, Bara vzame darilce: “O, kasom pitane svinje, ki so jih go- ko je lepo! Kakor vidim, si nili v pavilijon, na dragem kon- tudi name malo mislil.” cu so pa že delili ljudem peče-j “Kako ne bi mislil, Bara! — ne klobase.” j Veš, v mestu je tag© — in tudi "Že -prav. Si morda katero ne. Nihče bi mi ne verjel, da prinesel.” 'sem vso pot nazaj razmišljal o ‘Kadar se naješ in napiješ, tem in hvalil tistega profesor-sedeš na neko blazino — frrr! ja, ki me je bil nekoč vrgel.” in pogleda na sosedov vrt. Brž namigne Vidu. Da, Bara pravkar razveša na vrtu perilo. Vid gre k plotu in jo pokliče: “Bara!” Dekle presenečeno obstane. “No, le pridi bliže, Bara!” ji fant prijazno Zakliče. Bara se približa plotu: “Kaj si res prišel, Vid?” reče veselo iznenadena. “Smo mislili, da te ne bo.” “Ste mislili? A ste se zmotili.’ ‘“Nu, smo mislili, da ostaneš v mestu, Tam bi bil lahko gospod . . .” Vid se nasmehne: “Kaj, ko pa ne morem živeti brez Kre-sinja.” Nato dostavi tiše: “In ne brez tebe, Bara. . .” Dekle Iz.'ardi in zmedeno dahne: “Ah, beži, beži! V mestu je vse lepše, mislim?*’ “Na Kresinju je naj lepše, Bara.” Dekle se zagleda v rožo na njegovih prsih. “No, kaj si vi- tu naglo del lepega tam?” “Vse, kar si le izmisliti moreš, Bara. Kaj bi -tebe najbolj zanimalo? Veš, neke nove poročne postelje sem videl na sejmu. Tako nizke so, prav pri tleh.” Jernač, ki se je motal tam v bližini, zavpije: “Tiste so gotovo za ipijance.” Brž nato se umakne.” Vid nadaljuje: “Čedne so, zanimive,” a tiše dostavi: “vendar na takih midva ne bova ležala, Bara Bara sramežljivo povesi glavo: “Samo šališ se, Vid . Vid izvleče iž žepa lepo pisa- tudi ti iboš brez nje rodila Mehko jo pritegne k sebi in ona nagne k njemu glavo. “Pojdeš še v mesto, Vid?” ga vpraša z drhtečim glasom. “Ne, zdaj ne poj dem več.” “Po kaj si pa šel tja dol?” “Po kaj ? Veš, po kaj ? Pote sem šel, Bara!” (Dekle ga pogleda.) “Da, tam sem te šele našel. Res, poprej nisem vedel zate, izdaj šele vem — in nikamor več me ne vleče iz tega ljubega kraja, nikamor več od tebe, Bara . . .” Pritisne jo k sebi in ipoljubi. Potem jo prime za roko, izvleče iz žepa prstan in ji ga natakne na prst. “Na, Bata, še tale spominek sem ti prinesel s sejma.” “O, Vi&,” klikne ona ginjena. Solze se ji zaleskečejo in zme- Vid še spusti mimo ko-j “E, ta šmentani semenj me Grahova Bara, kar je povsem “Že grem, mati,” zavpi- bo spravil iz uma! Vida 'bi še'razumljivo. Kar nenadoma jo rad vprašal, ali so nove uzde je doletelo toliko sreče, kolikor tudi za delavnik ali samo za ne- bi je jpoglo -prednjo usuti le žolca, je. “‘Kje jga tičiš? Preobleci ee že in pojdi orat, sem rekla.” “Že grem, že grem. Ena, dve, tri, kakor bi mignil.” Fant tleskne z rokami, najrajši bi še zavriskal zraven, tako je razigran. Pobere zavoje in hiti noter. Poljanka se spravi zdaj nad hlapca: “Ja, kaj pa ti počenjaš?” 'Sem in tja hodi po dvoru in na vso moč poka te bičem. “Ga slišite, mati a? Fiks nazaj, čez deveto goro se sliši. Vid mi ga je prinesel s sejma.” “Se mi ne spraviš že z doma, mahedravec!” “Veste, mati, pa uzde, uzde je prinesel, kršenfiks! Samo deljo.” Vidova vrnitev je napravila jo bila občutila te dni; vse noči zares mongo zmede, toda ne v j® bila prejokala, slabem, temveč v dobrem smi-J (Dalje prihodnjič.) slu. Najbolj vesela je bila pač I -------o------- dena se nasloni nanj. Vid jo povohati sem .jih dal konjem, spet poljubi in brez besed se držita v objemu. “Vid! Kam je šel Vid?” Mati ga kliče. Dekle se fan- iztrga iz objema in draš?” pa sta kar zarezgetala, kakor bi poduhala slivovko.” Hoče v hišo, Poljanka ga prestreže: "Kam pa mahe- in te odnese ko blisk nekam pod oblake. Minuto, dve — in si zopet na tleh.” “Vrgel? Zakaj?” “Nu, v kemiji sem padel.” “Padel? Kaj pa je to kemi- “Hm, in ga naprej cukaš, če ja?” imaš kaj božjega ip-ri sebi.” j “Kemija je žilo na svetu. Veš, Vid' zaupljivo: “Ti, kako pa, Bara, kemija je strup, opij, Baro si (kaj videl? Je morda plin, laž, prevara, sama nesre-doma, ne veš?” ča. Kaj bi Poljančevemu Vi- -AND THE WORST IS YET TO COMi -in najhujše šele pride 14 GLORIOUS DAYS STARTING MONDAY NIGHT 4 M MB. 14 BIGGER THAN EVER BEFORE i-°-T AL SIRAT CRWt t\m JOE WALCHr;\',“™ JUNGLE-BRED LIONS AND TIGERS --Kivn.1 wnw llUB.ua THE WALLENDA TROUPE SUICIDAL HIGH«WIRE STARS LALAGE^M^ 300 Awi Ro.1——Pitwiu—1001 MarvaU 3 — Herds Elephants —~3 Ticket* Now On Sale RICHMAN’S.MUSIC HAU. BOX OFFICE MY_________, ___ Hake reservation* dobrotno nebo. Toliko žalosti m VAM BO NOV URAD NATIONAL CITY NA FIVE POINTS! ' Ako ste lokalni trgovec ali prebivalec tega naselja, vam bo všeč nov urad National City v tej okolici. Všeč vam bo, ker je priročen—všeč vam bo, ker vam nudi vsako bančno postrežbo, ki jo zahtevate. Pridite kmalu, ali boste? Dovolj parkiranje za odjemalce • čekovni računi • Trgovska posojila • Hranilne vloge • Posojila na vknjižbo • Varnostne shrambe • Osebna posojila • Tujezemska bapkirska postrežba Member Federal Deposit Insurance Corporation THE NATIONAL CITY BANK ---OF CLEVELAND---- Five Points Office Odkritje komunistične municije v Milanu. — Po izjavi umirajočega komunista je šla milanska policija na delo m našla največjo zalogo komunističnega orožja izza volitev 'v Italiji 191,8. Slika nam kaže policijo, ki ima pred seboj zalogo pušk in granat nemškega izdelka. Orožje je seveda nerabno radi rje, ki se je zajedla vanj. FOR •THANK IOC TRAIN”—Thousands of gifts are being collected In Paris for the “Thank You Train,” which will be sent to the D. S. as a return gift for the “Friendship Train.” Among the gifts Is this reproduction In bronze of Rouen Cathedral’s historic Jeanne d’Arc bell, weighing more than 400 pounds. It was given by the town of Annecy. G. WHISKERS YZ 6117 SL Clair Ay*.