Tednik
Glasilo Socialistične zveze delpvaega ljudstva ia|Pq^dr^^^
ŠT. 50
PTUJ, dne 24. decembra 1965
Din 40
•Tednlli« IzhaJ* pod teto tlcrBUB-
nim Imenom od 24 oov 1961 da-
lje na predlog ObCJnslcb odborov
SZDL Ptuj lij OrmoJ ~ Izdaja
ta vod »Tednik« Ptuj — Odgovor-
ni urednik: Anton Bauman —
Uredništvo In uprava Ptuj. Lac-
kova 8 - Tel 156 - St. tek ra-
kuna: NB Ptuj 604-19-603-72 —
Tiska časopisno podjetje »Mari-
borski tisk« — Rokop-fsov oe vra-
tamo — Celoletna naročnina es
tu^emstvo 2000. m Inozennslvo
3000 dlD
Letnik XV!II.,
Cilji prizadevanj sindikatov
Na IX. rednem občnem zboru Zveze sindikatov občine Ptuj,
ki je bil 18. decembra 1965 v dvorani v Kidričevem, je bilo
poročilo sveta skupno z razpravo gostov in delegatov skladno s
parolo zbora na prednji steni dvorane »PROIZVODNOST, DE-
LITEV PO DELU IN SAMOUPRAVNI ODNOSI — CILJI PRI-
ZADEVANJ SINDIKATOV«. Iz vsebine nad 2.'> razprav bo našel
novo izvoljeni 37-članski plenum s predsednikom Simonom Pe.š-
fom in tajnikom Feliksom Bagarjcm mnoge naloge in obilo
dela, da bodo tudi doseženi cilji njihove uresničitve.
Glede na samo okolje in pri-
jetno vzdušje za zbor v svetli,
prostorni dvorani v Kidričevem
z nad 140 navzočimi gosti, dele-
gati in člani plenuma je zapustil
zl3or udeležencem prijetne vtise.
Ob snidenju so se prijazno po-
zdravili med seboj gostje in
predstavniki Jože Globačnik,
republiški poslanec in sindikal-
ni funkcionar, ptujski predstav-
niki Lojzka Stropnikova, Franc
Rebernak, Branko Bračko,
Zdravko Turnšek in gosti iz so-
sednih občin Varaždin, Cako-
vec, Ormož in Slovenska Bistri-
ca, od koder so prišli Paja
Grubješič, Anton Korošec, Ma-
rija Horvat, Alojz Balažič, Ste-
vo Eberl in di-ugi ter delegati,
ki so prišli z vseh strani občine.
Tudi sam zbor je bil tehnično
dobro pripravljen ter je razme-
roma hitro končal kljub števil-
nim krajšim in daljšiin razpra-
vam. Snemanje za RTV je bilo
dokaz dobre volje več, da bi
naj bila seznanjena z vsebino
zbora širša javnost, enako pa
skrb radia Ptuj, da bi posredo-
val svojim poslušalcem dober
del vsebine zbora.
Potrebni so nam vestni
in požrtvovalni
funkcionarji
Večina ugotovitev v poročilu
predsednika sveta Simona Peš- ■
ca je bila oprta predvsem na j
izkušnje sindikalnih organizacij j
v proizvodnji v Kidričevem, I
Majšperku in Ptuju, ki pred-
stavljajo glede na potencial, na
število zaposlenih, na promet in
na dohodek za ptujsko občino
najmočnejše gospodarske orga-
nizacije tudi po izkušnjah ob
gospodarski reformi in prej.
Značilna je med drugim tudi ta
ugotovitev: »Verjetno bi še bilo
preuranjeno dajati konkretno
oceno uspehov, ki so bili doslej
doseženi pri izvajanju gospo-
dai\ske reforme na našem ob-
močju. Občinski sindikalni svet
ni zanemarjal svoje, naloge in
vloge pri uresničevanju te ak-
cije, saj sta bila v' ta namen
organizirana kar dva plenuma
in več posvetovanj s sindikal-
nimi podružnicami, ki so nekje
v večji, drugod v manjši meri
posegle aktivno v ta proces. Na
vsak način pa si prizadeva imeti
stalno pred očmi pravi cilj no-
vih gospodarskih ukrepov. Tega
pa nikakor ni mogoče doseči čez
noč, zato pa je potrebno tem
ciljem prilagoditi vse akcijske
priprave v delovnih organizaci-
jah kakor tudi vse ostale ukre-
pe, ki bodo dajali najugodnejša
zagotovila za dosego ciljev, ki
jih želimo doseči z gospodarsko
reformo.«
Zelo važna je tudi naslednja
ugotovitev: »Občinski sindikalni
svet usmerja svojo politično
akcijo prek občinskih odborov
.'iindikata, da bi se samouprav-
ljanje v delovnih organizacijah
čimbolj izpopolnjevalo in da bi
imeli samoupravni organi čim-
boljši sistem dela. V ta namen ^
smo sklicevali plenume in po- j
svetovanja z namenom, da bij
sindikalne organizacije in nji-
hovi funkcionarji v delovnih or-
ganizacijah ter družbenih služ-
bah pravilno oblikovali politi-
ko in vlogo sindikata.«
In dalje: »Na račun samo-
upravljanja je bilo v zadnjem
obdobju precej kritičnih pri-
pomb, da v sedanjih pogojih
delavsko samoupravljanje ni
povsem zadovoljivo. Ob raznih
razpravah na sejah samouprav-
nih organov ugotavljamo, da so
glavni govorniki in diskutanti
vodilni funkcionarji iz kolek-
tivov, malokdaj pa slišimo de-
lavce iz neposi-edne proizvod-
nje. Poleg tega so celo člani de-
lavskih svetov, upravnih odbo-
rov in svetov delovnih enot,
najmanj pa člani delovne skup-
nosti seznanjeni z vsebino ma-
teriala, ki je pripravljen za seje
in za odločanje o raznih pred-
logih. Seje niso vedno dovolj
pripravljene in ni čudno, če sa-
moupravljanje ni doseglo šir-
šega razmaha in boljših uspe-
hov. Potemtakem tudi ni čudno,
če nimajo sindikalne organiza-
cije svojih pripomb, kar ima
težke posledice za nadal.inje
razvijanje aktivnosti samo-
upravnih organov.«
V razpravi je bilo poudarjeno,
da je v glavnem poročilu pre-
malo  podrobno ocenjeno delo
sindikalnih organizacij na ob-
močju sindikalnega sveta Ptuj,
njihovi uspehi in težave, ker je
le tako mogoče dati na zboru
oceno dela večine organizacij
in zaostalih, ki ne dohajajo
agilnih podružnic.
Nekaj misli iz razprav dele-
, gatov iz raznih sindikalnih or-
ganizacij:
Vsi moramo krepiti
naš samoupravni sistem
Stanko Lepej, Ptujska tiskar-
na: »Pred sindikalnimi funkcio-
narji je mnogo vprašanj in na-
log, ki jih bo poti-ebno v bodo-
če še bolj skrbno proučevati in
reševati. Med te pa spada pred-
vsem naloga, da se mora sindi-
kat v še večji meri boriti, da se
bodo naši delovni ljudje izobra-
ževali med svojim delom in da
se bo vsebina strokovnega pou-
ka povezovala tudi s poukom
družbenega dela.<;
Ob razliodu kolektiva je
važno, kam na drugo
delo
Franc Žemljic, Volnenka,|
Majšperk: .Mislim, da ni vedno
odvisno od delovnih kolektivov,
kako se bo čim uspešneje iz-
vajala gospodarska reforma.
Preskrba z reprodukcijskim ma-
terialom, pomanjkanje električ-
ne energije in »pomanjkanje
materiala za tekoča popravila
večkrat povzroča slabo izkori-
ščanje proizvodnih kapacitet.
Gospodarsko reformo bomo lah-
ko uresničili samo s poveča-
njem produktivnosti, ne pa z
zmanjšanjem delovne sile,
osebne potrošnje in z zniževa-
njem življenjske ravni proizva-
jalcev.« Glede članov sindikata
v naši komuni pa je Franc Žem-
ljic dejal: »Dolžnost vseh čla-
nov sindikata v'naši komuni je,
da pomagajo našim članom, ki
so bili zaposleni v bivšem ob-
ratu Taninka v Majšperku in so
ostali brez najnujnejših sred-
stev za življenje ter ne morejo
dobiti zaposlitve glede na sta-
rostno dobo.«
Problemi zaposlene žene
in otroškega varstva za-
htevajo rešitve
Angelca Žiberna, DPM Ptuj:
»Z uresničevanjem gospodarske
reforme se približujemo cilju,
ko bomo morali upoštevati tudi
potrebe delovnega človeka ozi-
roma delovne družine. Vsak
dan razpravljamo o dvigu de-
lovne storilnosti, kaj malo pa
storimo, da bi delovnim ljudem.
omogočili yečjo ustvarjalnost.
Skratka, nismo se dovolj priza-
devali spoznati stvarne življenj-
ske pogoje, v kakršnih delajo
in živijo naši delovni ljudje. Ne
bi sm.eli dovoliti, da bi se mo-
rale žene zakadi poklica odre-
kati materinstvu. Skrb za dru-
žine zaostaja za gospodarskim
razvojem tudi v naši občini,
zlasti pa skrb za otroke.«
Problem otroškega varstva je
Angelca Zibernova na zboru
dobro osvetlila in tudi predla-
gala v imenu DPM, da bo mo-
ral priti ta problem med pred-
(Nadaljevanje na 5. strani) ^
Pogled na udeležence, parolo in delovno predsedstvo zborai
Gostje in delegati na IX. rednem sindikalnem občnem zboru v Kidričevem
Za nadaljnje humano delo
v spomin dr. Jožeta Potrča
Dne 18. decembra 196.5 je obu-
dil Ptuj zopet spomin na svoje-
ga vzornega, žal pokojnega
zdravnika in revolucionarja dr.
Jožeta Potrča, in sicer z odkrit-
jem spominske plošče na vhod-
nem poslopju ptujske bolnišnice
Ptuj, pa tudi na slovesnosti, ki
jo je imel kolektiv ptujske bol-
nišnice ob 90-lelnici obstoja in
delovanja.
Poleg članov kolektiva bolniš-
nice, ptujskih predstavnikov po-
litičnih organizacij in občinske
skupščine, podjetij in zavodov
ter ustanov sta se slovesnosti
udeležili tudi vdova Ema Potr-
čeva in sestra Olga Cehova, ki
najbolj občutita poleg vseh ob-
čanov ptujske občine in prebi-
valcev naše domovine, ki so po-
znali dr. Jožeta Potrča, globoko
srčno bolečino ob misli, da nas
je dr. Jože Potrč tako zgodaj za-
pustil in da mu ne moremo več
prikazati vseh sadov in naporov
dela našega ljudstva za velike
cilje, za katere je on živel in
gorel ter delal in o katerih je
rad govoril zbranim soobčanom
in drugim od svojih mladih let
do smrti. Ptuj bo ohranil nanj
svetel spomin, zlasti ptujska
bolnišnica, ki se bo z leti razvila
v urejeno, močno in obsežno bol-
nišnico, kot je zamišljena po no-
vih načrtih za zgradbe in za ure-
ditev zdravljenja v njih.
O tem je bilo mnogo lepo po-
vedanega na slavnosti za 90-Iet-
nico in ob odkritju spominske
plošče, kar je obenem obljuba in
zagotovilo, da bo v spomin n»l
dr. Jožeta Potrča tudi v bodoče
storjeno vse, kar zmore storiti
ptujska občina za to, da bi našdj
vsakdo v ptujski bolnišnici
zdravje, ko si ga bo v njej iskal, i
V. J.   i
Predsednica obč, skup. Lojzka Stropnik pred odkritjem spomin-
ske plošče
Delovno predsedstvo na proslavi
• MADRIDSKO SODlSCE JE
IMELO SPET POLNE ROKE
DELA
Madridsko sodišče je obsodilo
devet oseb na zapor, ker so ba-
je razpečevale nezakonit propa-
gandni material in se tajno zdru-
ževale. Dva obtoženca sta bila
obsojena na dve leti in štiri me-
sece zapora zaradi članstva v
ilegalnem združenju. ostal:h se-
dem obtožencev pa je dobilo leto
dni zapora zaradi ilegalne propa-
gande.
Ostali doffodki
MALI OBMEJNI PROMET
Z MADŽARSKO
Letos 9, avgusta so v Budim-
pešti podpisali sporazum o
uvedbi malega obmejnega pro-
meta med Madžarsko in Jugo-
slavijo. Te dni sta obe državi
sporazum ratificirali, veljati pa
bo začel že 28. decembra letos.
Uvedba malega obmejnega
prometa med obema sosednima
in prijateljskima deželama je
nov korak v že doslej zadovo-
ljivem razvoju odnosov med
Jugoslavijo in Madžarsko. Pred
vrati je tudi ratifikacija spora-
zuma o odpravi vizumov med
obema državama, kar bo še
bolj zbližalo prebivalstvo obeh
dežel in povečalo tudi medse-
bojni turistični promet.
V AVSTRIJO BREZ
VIZUMOV
Pred dnevi sta jugoslovanski
veleposlanik v Avstriji Vjeko-
slav Prpič in avstrijski zunanji
minister dr. Bruno Kreiskv
podpisala na Dunaju sporazum
o odpravi viz med Avstrijo in
Jugoslavijo. Sporazum je pred
dnevi že začel veljati, tako da
za novoletne praznike moremo
pričakovati v naši deželi števil-
ne avstrijske goste, ki bodo že
brez vizumov prišli v našo de-
želo.
Pri tem pa moramo opozoriti,
da jugoslovanski državljani mo-
rejo potovati v sosednjo Avstri-
jo sicer brez avstrijskih vizu-
mov, vendar jugoslovanske iz-
stopne vizume skupaj s potnim
listom morajo imeti.
GENERALNA^ SKUPŠČINA
OZN KONČALA DELO
Generalna skupščina OZN je
pred dnevi končala v New
Yorku letošnje XX. jubilejno
zasedanje. Po mnenju številnih
opazovalcev na Zahodu in na
Vzhodu se je zasedanje končalo
s pozitivno bilanco.
Med najpomembnejše odlo-
čitve jubilejnega zasedanja ne-
dvomno sodijo odločitev, da je
treba najkasneje leta 1967 skli-
cati svetovno konferenco o raz-
orožitvi, načelna proglasitev
Afrike za brezatomsko cono,
odločitev, da bodo ustanovili
posebno organizacijo OZN, ki
se bo ukvarjala izključno s pro-
blemi industrijskega razvoja
nerazvitih dežel. Skupščina je
sprejela tudi resolucijo o pre-
povedi širjenja jedrskega orož-
ja in resolucijo o prepovedi ne-
posrednega in posrednega vme-
šavanje v notranje zadeve dru-
gih dežel ter resolucijo, s kate-
ro pozivajo vse članice svetov-
ne organizacije, naj uvedejo
gospodarski bojkot proti Portu-
galski vse dotlej, 'dokler svojim
afriškim kolonijam ne bo pode-
lila neodvisnosti.
Sodijo, da je jubilejno zase-
danje znova ohrabrilo upe v
vlogo in moč svetovne organi-
zacije. Kljub temu pa so se
predstavniki 117 dežel razšli z
bojaznijo v srcu, da bi se vo-
jaška intervencija v Vietnamu
utegnila še bolj razmahniti in
tako ogroziti vsa dosedanja
upanja in prizadevanja miro-
ljubnega sveta.
TE DNI       ^
PO SVETU I
De Gaulle zonet
predsednik
Med najpomembnejše dogod-
ke zadnjih dni nedvomno sodi-
jo drugi krog francoskih pred-
sedniških volitev in razmeroma
pičla zmaga generala de GauUa,
odločitev ameriškega predsedni-
ka Johnsona, da bo razširil
vojno na vso jugozahodno Azi-
jo, in obisk zahodnonemškega
kanclerja Lud\viga Erharda v
Washingtonu, kjer je zahteval za
svojo »bundeswehr« atomsko
orožje.
General de Gaulle je ponovno
predsednik republike za pri-
hodnjih sedem let. Večina, ki
jo je dobil de Gaulle, ga zadol-
žuje, da bo v svoji naslednji
mandatni dobi upošteval, da se
je 45 odstotkov Francozov opre-
delilo proti posameznim obli-
kam njegove politike. Francozi
so na sedanjih predsedniških
volitvah pokazali, da niso več
pripravljeni slepo sprejeti od-
ločitev, ko gre za njihove inte-
rese. Zahtevajo namreč sodelo-
vanje pri sprejemu teh odloči-
tev. Tu je torej prišla do izraza
njihova previdnost. Ce so de
Gaullu dovolili, da je vodil nji-
hovo usodo, nikakor nočejo, da
bi to pravico koristil tudi nje-
gov naslednik. Te volitve so bile
značilne tudi po tem, ker so se
volivci odločili tako, da so se
zavedali, kaj utegne postati de-
gaullizem brez de Gaulla in po
njem.
De Gaullova večina ni niti ve-
lika niti kompaktna. Večji del
Lecanuetovih volivcev mu je dal
svoje »evropske glasove«. To
pa za de Gaulla pomeni obvez-
nost, da bo prilagodil njihovim
željam svojo celotno »evropsko
politiko«.
Toda tudi Mitlcrandova veči-
na ni kompaktna. Kakih 40 od-
stotkov njegovih glasov ali naj-
manj 4 milijoni so bili \oIivci
KP Francije. Ko so glasovali za
Mitteranda, so se disciplinirano
odzvali pozivu svoje partije in
tako zavestno potrdili svojo že-
ljo po enotnosti, sodelovanju in
stabilizaciji levice in željo, da
bi se to sodelovanje nadaljeva-
lo. Pri tem pa so s težkim sr-
cem šli prek .Mitterandove
atlantske in evropske politike.
Na tem področju je večina \'o-
livccv odobrila de Gaullovo zu-
nanjo politiko ali točneje, neka-
tere njene oblike, kot so neod-
visnost Francije, težnja, da bi
s6 Francija utrdila kot sila, ki
je sposobna vzdrževati ravno-
težje v svetu in povezovati Za-
hod z Vzhodom.
Trenutno je sicer še težko
potegniti dokončne nauke iz
francoskih nedeljskih predsed-
niških volitev, toda nekaj je
vendarle že povsem gotovo: če-
prav se v EHzejski palači ne bo
nič spremenilo, je v Franciji
vendarle prišlo do velikih spre-
memb. Peta republika ni več
samo de Gaullova. Prihodnji
mesec, in sicer 8. januarja bodo
dostojanstveniki republike usto-
ličili novega predsednika, ki so
ga izbraH Francozi z večino 55
odstotkov glasov. Toda zahte-
vali bodo od njega, da bo pola-
gal v prihodnje več računov
ustanovam republike in voliv-
cem.
stran 2
»T E D M K« — petek, 24. decembra 1965
Stran 2
Kapetan M. Pejovič:|
22. december - rojstni dan JLA
v aprilski vojni 1941 sta ge-
leralštab stare vojske in vlada
iramotno kapitulirala v nepolnih
10 dneh. S to težko izdajo viso-
kega 'Oficirskega kadra kot tudi
/lade so utrpeli naši hrabri in
>lemeniti narodi največjo sra-
noto kot nikdar prej v zgodo-
vini, v kateri najdemo opisane
od naselitve Slovanov dalje
mnoge boje in junaške zmage.
Najtežje pa je to, da so narod-
ni izdajalci načrtno izdali našo
domovino našim največjim so-
vražnikom, s katerimi smo se
spopadli že v I. svetovni vojni.
Jugoslavija, mala dežela v tem
delu sveta, ni klonila, ni kapitu-
lirala. Ko je občutila skoraj vsa
Evropa fašistični škorenj, se je
vnel na Balkanu sod smodnika,
ki ga fašistični Hitler z nikak-
šnimi sredstvi ni mogel pogasiti.
Ko se je pripravljal na napad na
Sovjetsko zvezo, je počilo iz
pušk tudi v Jugoslaviji. Sovraž-
niki so bili presenečeni, ker je
bil to poziv za oborožen napad
na fašizem v Jugoslaviji. Proglas
Komunistične partije Jugoslavije
in poziv na vstajo je pomenil za
ves svet, da je ostala Komuni-
stična partija Jugoslavije zvesta
svojemu ljudstvu in svojim na-
rodom in da bo začela krvavi
obračun z osvajalci in z doma-
čimi izdajalci.
Sedmega julija 1941. leta je
ustrelil iz puške prekaljeni borec
iz Španije, komunist in narodni
heroj 2ikica Jovanovič-Spanec.
Odmevi na strele iz prvih pušk
v Beli Cerkvi so se razlegli po
vseh krajih takrat okupirane Ju-
goslavije. Prva poročila so pri-
hajala iz skupin, iz trojk, o na-
padih na kolone, kasarne in na
žandarmerijske postaje. Prav ta-
ko je biio s prvimi partizanskimi
četami in odredi. O večjih obo-
roženih akcijah se je slišalo 1941,
leta po vsej deželi, posebno iz
Črne gore po bitki nad Plevljem.
To je prva akcija v kraju, kjer
so napadli črnogorski partizani,
branil pa se je polk italijanskih
vojakov. Sovražnik je v teh pr-
vih spopadih spoznal pravo ofen-
zivno vrednost partizanskih enot,
ker jih je tudi občutil na svojih
plečih.
Na osvobojenih ozemljih je
nastajala takoj ljudska oblast in
z njo bratstvo, enotnost, narod-
na enakopravnost in mnogo dru-
gih važnih pridobitev, ki jih je
prinašal oboroženi del revoluci-
je. Tovariš Tito, ki je vodil naš
boj in s katerim je povezano opi-
sovanje najsvetlejših strani no-
vejše zgodovine jugoslovanskih
narodov, je uvidel, da so potreb-
ne večje vojaške enote in da jih
je potrebno večati. Nastajanje
teh enot ni imelo samo operativ-
nega vojnega pomena, temveč
tudi političnega. Te niso smele
biti navezane samo na določena
ozemlja, temveč so se morale
boriti na celotnem jugoslovan-
skem ozemlju. Z njimi sta se raz-
vijala bratstvo in enotnost, saj
so bili v njih borci vseh narod-
nosti. Tako je bilo mogoče pri-
dobiti zaupanje ljudstva. Vse te
točke je vsebovala odločitev to-
variša Tita o ustanovitvi Prve
proletarske brigade 22. decembra
1941. V sestavu te brigade so
bile najboljše enote, ki so se do-
tlej izkazale v bojih s sovraž-
nikom. V tej brigadi so bili ba-
taljoni, čete, vodi in desetine ter
štab brigadne komande. Prvi ko-
mandant te brigade je bil komu-
nist in revolucionar Koča Popo-
vič, komisar pa legendarni he-
roj naše revolucije pokojni Filip
Kljajič-Fiča, ki je padel v bojih
na Neretvi v IV. sovražni ofen-
zivi.
Pot prve proletarske brigade
jc bila slavna vse od Rudnega
do Trsta, nad 30.000 km, od na-
stanka do osvoboditve. V naj-
težjih dnevih naše narodnoosvo-
bodilne vojne in ob najhrupnej-
ši sovražni propagandi o uniče-
nju partizanskih enot v Jugosla-
viji je Prvž proletarska brigada
dokazala, da so naše partizanske
enote močnejše in številnejše in
da je lažna trditev, da so uni-
čene. V vseh važnih bojih je bi-
la ta brigada, na Sutjeski, Igma-
nu in drugod, iz boja v boj, vse
do zmage. Ta brigada je tudi
dala najpredanejši kader naši
revoluciji, komandante partizan-
skih enot. Največja čast za vsa-
kega proletarca je bila, če je bil
njen borec.
Poznejši razvoj naše revoluci-
je je dokazal, da so zmagovite
tudi I. in II. dalmatinska, IV. in
V. dalmatinska, I. hercegovska,
krajiška brigada, brigada Toneta
Tomšiča in mnoge druge. 1942.
leta je bila ustanovljena v Bo-
sanskem Petrovcu I. proletarska
diviz;ija z elitnimi brigadami.
Kmalu za tem so ustanovljene
tudi druge divizije, med njimi
XIV. slovenska divizija, ki je
bila v stalnih spopadih s sovraž-
nikom na Štajerskem. Ta divizi-
ja je pomenila za sovražnika
strah in siguren poraz. V divi-
ziji so bile same izkušene bri^
gade, kot je bila brigada Toneta
Tomšiča.
Krepitev naše armade je omo-
gočil tudi nastanek korpusov in
ob končnih operacijah že imamo
4 armade, ki se niso v ničemer
razlikovale od ostalih regularnih
armad v Evropi. Sremska fronta
je pokazala, da se v narodno-
osvobodilni vojni nismo bojevali
samo na partizanski način, tem-
več tudi na frontah in v pozicij-
ski obrambi.
Prva regularna enota naše ar-
made je Prva proletarska briga-
da, njen prvenec, zato proslav-
ljamo 22. decembra dan njenega
formiranja, ker je ta dan v pra-
vem pomenu besede rojstni dan
JLA.
JLA je danes šola, ki so jo
uspešno dokončali stotisoči na-
ših mladih ljudi, ki prihajajo na
odslužitev kadrovskega roka, da
bi jih usposobili za obrambo do-
movine in za ohranitev vseh pri-
dobitev, za katere so se bojevali
in zmagovali pa tudi umirali
borci I. proletarske in drugih
brigad.
Danes je JLA zgled bratstva
in enotnosti in šola novih Ti-
tovih borcev. V njej se nauči
vsak vojak pravilno ravnati s
sodobnimi obrambnimi sredstvi.
5 strokovnim in političnim po-
ukom vzbujamo in utrjujemo
njihovo zavest, kaj je domovina
in čut odgovornosti za njeno
varnost. Mnogi, ki so brez po-
klica, ko pridejo v JLA, se vrne-
jo domov sposobni za razne kva-
lificirane zaposlitve. Vsako leto
prihajajo v naše gospodarstvo
mladi ljudje, ki so se usposobili
v JLA za šoferje, traktoriste, ra-
diotelegrafiste, radiofoniste, ku-
harje in bolničarje. Za življenje
našega ljudstva je vedno večje-
ga pomena že tradicionalna po-
moč JLA v vseh večjih težavah
in raznih elementarnih in drugih
nesrečah in sodelovanje v raznih
gospodarskih in drugih akcijah.
Glede na vse prednje in na
vso dosedanjo vsebino dela in
uspehov naše JLA ljudstvo z
veseljem čita vse, kar je napi- j
sanega o našem narodnoosvobo-
dilnem boju in JLA ter rado go-
vori in poje o JLA, saj s tem
priznava svoji armadi vse, kar
zanj pomeni v miru in vojni, v
veselju in žalosti, v naši domo-
vini in v svetu.
Učenje je najvažnejša naloga pripadnikov JLA
Naloga, ki je dobila nagrado komandanta ptujske garnizije:
JLA-kovacfiiea novega
rodu
Pred štiriindvajsetimi leti so se
začeli oblikovati temelji naše ar-
made, ki je s svojo borbo zaslo-
vela po vsem svetu. Po okupaciji
naše domovine so začeli zavedni
ljudje odhajati v gozdove, ker so
dobro razumeli besede našega ve-
likega pesnika Franceta Prešerna:
»Manj strašna noč je v črne zem-
lje krili, kot so pod svetlim son-
cem sužni dnovi!« Peščica teh lju-
di se je skoraj z golimi rokami
uprla sovražniku, ki ni bil samo
številčno mnogo močnejši, ampak
je bil tudi do zob oborožen z naj-
modernejšim orožjem. Toda tista
peščica ljudi je venomer rasla in
se širila, kakor hudournik op ne-
vihti. Sprva res niso imeli orožja.
Pa kaj zato! Bili so pogumni in
vzeli so si orožje tam, kjer ga je
bilo na pretek, pri okupatorju.
Tako se je začelo pravzaprav iz
nič. Kmalu pa je bilo v gozdovih
naše lepe, a okupirane domovine
vedno več partizanskih enot.
Hrabro so se borili možje in že-
ne, mladinci in mladinke, starci,
otroci.. . Trgali so iz sovražniko-
vih krempljev vedno večje kose
svoje lastne domovine in na vsa-
kem koščku osvobojenega ozemlja
so jih ljudje navdušeno spreje-
mali, saj so jim vrnili svobodo.
Pozdravljali so novo armado, ar-
mado z močno voljo in trdno vero
v zmago.
Štiri leta so borci partizanskih
odredov poleti in pozimi hrabro
prenašali vse težave. Štiri leta so
dan za dnem, kakor lučke, ugaša-
la življenja borcev, ki so umirali
z nasmehom, verujoč, da bo konč-
na zmaga vendarle naša in da bo-'
do na njihovo mesto stopili novi
borci. In v teh težkih in krvavih
štirih letih je zrasla nova armada,
armada napredka in vere v bo-
dočnost, ki si jo je sama gradila.
Zrasla je armada, velika in silna,
ki je bila sposobna braniti svobo-
do in pridobitve nove, lepše in
pravičnejše domovine.
Toda armada, ki je zmagovito
končala boj, ni počivala. Čakala
je svobodna, a razrušena domovi-
na. Treba je bilo odstraniti ruše-
vine in zgraditi nove ceste, tovar-
ne, šole in na tisoče novih domov.
Puške so vojaki neredko zamenja-
li za krampe in lopate. Pod njiho-
vimi marljivimi rokami so izgi-
njali sledovi vojne vihre in kazal
se je lik nove Jugoslavije. Tudi
danes je naša armada naš ponos.
Ugled, ki si ga je pridobila med
NOB, je še danes prav lako trden.
Naši vojaki daleč od domovine ču-
vajo mir. Na Sinaju, v nepregle-
dni puščavi, kjer sonce neusmilje-
no pripeka, so čuvarji miru in pra-
vice. Kljub vsem težavam oprav-
ljajo svojo nalogo vestno in tako
dokazujejo, da so vredni nasled-
niki vseh tistih, ki so tvorili za-
četke naše armade.
Vsako pomlad in jesen odhajajo
naši fantje na odsluženje vojaške
obveznosti. Ko prvič stopijo skozi
velika vrata vojašnice, so še plahi
in nerodni. Ne znajdejo se še v
novem okolju in vse jim je še tuje.
Takrat še ne vedo, da jim bo po-
stala armada drugi dom. Toda
kmalu postanejo ti plahi fantje
spretni vojaki. Poznajo vse, kar
mora vedeti dober vojak, in so ta-
ko pripravljeni za obrambo do-
movine. Toda to še ni vse, česar
se v armadi naučijo. Domov se vra-
čajo drugačni, kot smo jih bili va-
jeni. Postali so veliko bolj resni
in mirni. Armada jim je nudila
možnost, da so se izpopolnili na
področju, ki jih je najbolj zani-
malo. Za mnoge je bila armada
»osnovna šola«, v kateri so poleg
veščin v ravnanju z orožjem tudi
spoznali prve črke. Domov se bo-
do vrnili ponosni, z zavestjo, da
bodo sedaj še koristnejši članCna-
še družbe. Neutrudno si nabirajo
znanje in izkušnje, s katerimi bodo
koristili sebi in vsej skupnosti.
Vendar jim dnevi ne minevajo
samo ob učenju in delu. V pro-
stem času tekmujejo na športnem
področju v najrazličnejših pano-
gah, prebirajo znanstvene ali le-
poslovne knjige ali pa tudi sebi
in tovarišem krajšajo in pestrijo ^
presti čas z igranjem v ansam.b-
lih. S takšnim življenjem pa se
hkrati krepi njihov čut odgovor- '
nosti in tovarištva. Ob življenju
v vojašnici spoznajo, da je eden
odvisen od vseh in vsi od enega.
Zato so vedno pripravljeni poma-
gati, ne glede na čas in kraj, kjer
je pomoč potrebna. Ob strahotnem
potresu v Skopju, ki je uničil to
lepo mesto ob Vardarju skoraj do
temeljev, so bili vojaki prvi, ki
so prihiteli na pomoč prizadetim
prebivalcem,. S svojo požrtvoval-
nostjo so rešili marsikatero življe-
nje. Tudi ob lanskih in letošnjih
velikih poplavah so bili vojaki ti-
sti, ki so požrtvovalno pomagali
tam, kjer je bilo najtežje, kjer so
bili valovi največji in najbolj div-
ji. Dneve in noči so bili boj z mo-
gočnim sovražnikom — razbesne-
lim vodovjem, a niso omagali. Nji-
hova volja in odločnost sta trdni,
nezlomljivi, kajti vzgojila jih je
naša armada, kovačnica našega
novega rodu.
Tako živi in dela naša armada,
ki nima namena zatirati drugih
narodov, temveč je sila, ki budno
čuva našo svobodo in neodvis-
nost, za katero je moralo toliko
najboljših sinov jugoslovanskih
narodov žrtvovati svoja dragoce-
na življenja.
In kaj naj želimo našim voja-
kom, čuvarjem naše lepe domovi-
ne? Tovariši vojaki, še naprej
budno pazite! Ne dovolite niko-
mur, da bi nam vzel naše bistro
morje, naše sinje, sončno nebo,
naše planine in širna- polja, našo
svobodo! Bodite še naprej trden
most bratstva in prijateljstva ju-
goslovanskih narodov, ki je zraslo
v težkih časih hkrati z našo arma-
do, in se vedno spominjajte be-
sed, ki jih je izrekel tov. Tito:
»Vsak vojak, ki ljubi svojo domo-
vino in svoj narod, mora vedno
in povsod razvijati bratstvo in
prijateljstvo!« In ko se boste vr-
nili v svoja podjetja, še naprej
delajte tako, kot vas je naučila
naša armada, da bo naša domovina
še lepša in bogatejša.
Bačari Tatjana,
6. b. Gimnazija, Ptuj
KAKŠNE BODO NOVE STANARINE?
Na zadnji seji občinske skup-
ščine Ormož so odborniki spre-
jeli odlok o popisu stanovanj-
skih hiš, stanovanj in poslov-
nih prostorov ter postopek in
metode za ugotavljanje njihove
vrednosti na območju občine.
S popisom bo ponovno ugotov-
ljena vrednost stanovanjskih
hiš, stanovanj in poslovnih pro-
storov, ki jih dajejo v najem'
lastniki. Zato posebne poobla-
ščene komisije popisujejo tiste
najemniške zgradbe, ki so bile
zgrajene do 31. decembra lani.
Popis bo izvršen po stanju
zgradbe na dan 1. avgusta le-
tošnjega leta.
Za ugotovitev vrednosti sta-
novanjskih hiš, stanovanj in
poslovnih prostorov ima komi-
sija posebna merila, ki obse-1
gajo vrsto in kakovost zgradbe, |
funkcionalnost stanovanja ali
poslovnega prostora, opremlje-
nost, lego, starost in iztrošenost
ter drugo. Vrednost stanovanja
ali poslovnega prostora se ugo-
tovi na osnovi naštetih krite-
rijev na podlagi točkovanja.
Točkovanje opravlja komisija
po »Priročniku« za popis sta-
novanjskih hiš, stanovanj ter
poslovnih prostorov.
Vrednost stanovanja ugotovi
komisija kot gradbeino celoto,
ne glede na število koristnikov
— stanovalcev. Vrednost poslov-
nega prostora pa se ugotovi po
funkcionalnosti celote. Vrednost
stanovanja ali poslovnega pro-
stora se izračuna tako, da se
pomnoži število kvadratnih me-
trov uporabne tlorisne površine
stanovanja s seštevkom točk in
z valorizacijsko vrednostjo ene
točke. Za uporabno tlorisno po-
vršino stanovanja se šteje tlo-
risna površina sob, predsob,
hodnikov, kuhinje, kopalnice,
shrambe in drugih zaprtih pro-
storov stanovanja.
Za uporabno tlorisno površino
poslovnega prostora se šteje po-
vršina poslovnega prostora in
vseh prostorov, ki so funkcio-
nalna celota s poslovnim pro-
storom.
Vrednost stanovanjske hiše se
ugotovi tako, da se po merilih
občinskega odloka ugotovljene
vrednosti vseh stanovanj in po-
slovnih prostorov, ki se nahaja-
jo v zgradbi, seštejejo.      D. R.
Svečana akademija
Za letošnje praznovanje dne-
va JLA — 22. decembra v Ptu-
ju po programu, ki ga je pri-
pravila garnizija JLA za vojake,
podoficirje in oficirje in za pre-
bivalstvo Ptuja za 21. in 22. de*
cember 1965, lahko rečemo, da
je doseglo namen po sami vse-
bini prireditve, po izvajalcih
programa in po udeležbi na pri-
reditvah, saj je napravila na vse
udeležence globok in prijeten
vtis. Poleg vsega so se lahko
vsi udeleženci akademije 21. de-
cembra 1965 v dvorani Mestne-
ga kina Ptuj in slovesnosti
22. decembra v kasarni, na šol-
ski proslavi v kino dvorani pa!
tudi na sprejemu komandanta j
garnizije v domu JLA Ptuj pre-
pričali, da so praznovanja dne-
va JLA v Ptuju praznovanja!
mladine in odraslih in da so
vezi med garnizijo JLA in pre- j
bivalstvom Ptuja prav prisrčne i
in trdne. !
Na akademiji v kino dvorani
21. decembra zvečer so se pred-
stavili udeležencem s svojim
nastopom, po lepem govoru ka-
petana Crnjakoviča o JLA, god-
ba DPD »Svobode« iz Kidriče-
vega in močan pevski zbor
osnovne šole »Toneta Žnidari-
ča«, Ptuj, zbor recitatorjev iz
osnovne šole »Franca Osojni-
ka«, zbor recitatorjev-vojakov i
iz garnizije JLA ter odličen pe- [
vec-solist vojak Ranko Popovič. j
Pogled na polno dvorano ude-
ležencev in na poln oder mla-
dih pevcev je bil razveseljiv.
Za vsakogar je bila vesela ugo-
tovitev, da lahko pripravita
Ptuj in Kidričevo s skupnimi
močmi prav prijetno prireditev
la. slovesnosti, kot je bila ta
12. decembra, ker imata vsak
5VOJO godbo na pihala in tudi
močan" šolski pevski zbor, ki
navdušujeta in puščata velike
upe, da partizanska in narodna
pesem pri naši mladini ne bo
izumrla, dokler bomo imeli na
njih tako dobre pevovodje, kot
50 Manca Trbučeva, Branko
Rajštcr in drugi prizadevni pe-
rovodje na naših šolah in v
društvih. Ob raznih večjih sve-
ranostih torej niti Ptuj niti Ki-
iričc\o ne moreta biti v stiski,
kdo bo na njih igral in kdo bo
pel. Seveda nanje ne bomo mi-
slili samo takrat, ko nam bodo
DOtrebni za nastop, temveč tu-
di takrat, ko se bodo na te na-'
stope pripravljali. Brez njih
naše slavnosti in svečanosti ne
bi bile tako prisrčne in tako
^'zpodbujajoče, kot so ravno ob
pogledu na mladino. S ploska-
njem po vsaki pesmi, recitaciji ,
in skladbi in s toplimi občutki j
Db pogledu na nastopajoče so
vsi navzoči priznali, da so s
prireditvijo zelo zadovoljni.
Predstavniki in gostje, ki so
se udeležili družabnega večera
21. decembra v Domu JL.A, slo-
vesnosti v garniziji JLA, na šol-
ski proslavi v kino dvorani in
sprejema v Domu JLA 22, de-
cembra, so priznali organizator-
jem slovesnosti, da njihov trud
ni bil zaman. Enako prisrčno
je bilo povsod 22. decembra,
še posebej pa zopet ob spreje-
mu pionirjev iz Vrtca v Ptuju
pri komandantu garnizije JLA
Ptuj in ob razdelitvi knjižnih
nagrad Tatjani Bačani, Vidi
Kelner in Mileni Lipar ter Bo-
risu Skoku in Dušanu Čurinu,
dijakom iz gimnazije in ESš,
ki so najlepše napisali spis pod
naslovom »JLA, kovačnica mla-
dih kadrov«. Enako so bili ve-
seli vse pozornosti ob tem praz-
niku dijaki predvojaške vzgoje
in vojaki, podoficirji in oficirji
iz garnizije JLA, ki jim je bila
izkazana s knjižnimi nagrada-
mi, pohvalami in odlikovanji,
pa tudi z napredovanji, objav-
ljenimi na svečanosti ob dnevu
JLA.
Čestitke, ki so jih izrekli ob
vseh slovesnostih komandantu
JLA Ptuj predsednica občinske
skupščine Ptuj Lojzka Stropni-
kova, predsednik občinskega
komiteja ZKS Ptuj Branko
Bračko, predsednik občinskega
odbora SZDL Franc Rebernak
in predstavniki kolektivov iz
gospodarskih organizacij, zavo-
dov in ustanov iz Ptuja, potrju-
jejo skupno željo po vsestran-
skih uspehih v naši skupnosti,
od proizvodnje do varnosti na-
ših meja, pa tudi obljubo, da
bodo vsa bodoča prizadevanja
skupna, enako resna in dosled-
na, ki veljajo za vsak dan, od
tega do naslednjega dneva JLA,
enako pa tudi vse veselje ob
doseženih uspehih. Vh
Pohod enote je tudi priprava na akcijo
Stran 5
»TEDNIK« — petek, 24. decembra 1965
Stran 3
Vesti iz Kidričevega
Tudi letos bo v delovnem ko-
lektivu TGA Kidričevo obvezno
cepljenje članov kolektiva proti
gripi. Prvo cepljenje bo v tem
tednu v prostorih obratne am-
bulante, medtem ko bosta pre-
ostali dve cepljenji v naslednjih
tednih. Delavski svet je v zvezi
s tem sklenil, da so se vsi člani
kolektiva dolžni cepiti, razen
v primerih, ko to ugotovi zdrav-
nik. Ugotovilo se je namreč, da
nekateri ne prenesejo tega ce-
piva in dobijo po njem glavo-
bol, vročino in podobno. So pa
tudi taki, ki se iz tega ali onega
vzroka ne bi radi cepili.
Cepljenje v prejšnjih letih je
pokazalo, da je bilo uspešno,
saj je bilo mnogo manj obolenj
za gripo kot prej.
Leto gre h koncu, zato ni čud-
no, če se v kolektivu TGA ved-
no bolj postavlja vprašanje,
kakšen bo uspeh. Mislim, da ni
treba ponovno poudarjati težav
in problemov, ki so spremljali
letos delovni kolektiv v njego-
vem prizadevanju, da bi izpolnil
letni plan proizvodnje. Redukci-
ja električne energije, ki tepe ta
kolektiv vsako leto, mu tudi
letos ni prizanesla. Letos je pro-
izvodnja večja za 37 "/o nasproti
lani, ker obratuje več elektro-
litskih peči. Tudi zaposlenih je
v tem letu za 0,5 "/o več, osebni
dohodek pa je porastel za
30,91%, tako da znaša sedanje
povprečje 67.835 dinarjev. Če
upoštevamo še izvoz, ki je tudi
za 25% večji od lanskega, po-
tem to pomeni, da je podjetje
le doseglo določen usipeh. Vse-
kakor je treba še upoštevati, da
se je v istem času podražila
električna energija za 193 "/o,
premog za 68 "/o, ostale surovi-
ne pa za okrog 50%. Zaradi
tega se je zvišala tudi cena alu-
miniju, in sicer za 45%, med-
tem ko se je glinica pocenila za
18 %. Ce bo torej šlo vse po
predvidenem načrtu, je upanje,
da bo letni plan proizvodnje
glinice izvršen z okrog 87 do
90 %.
Člani ZB NOV, ki so zapo-
sleni v tovarni glinice in alu-
minija, se večkrat sestanejo ter
obravnavajo delo članov in od-
bora aktiva v tovarni. Posebno
aktivni so po uvedbi gospodar-
ske reforme. Ugotovili so, da je
bilo delo njihovega aktiva pra-
vilno zastavljeno in da je
uspešno. Glede na ugotovitve
na zadnjih sestankih aktiva ZB
NOV v TGA se problemi borcev
pozitivno rešujejo.
Na letni konferenci tovarni-
škega komiteja ZMS so mladin-
ci med drugim ugotavljali, da
je v organih upravljanja še
vedno premalo mladih, kar je
razvidno predvsem iz podatka,
da letos v upravnem odboru
podjetja ni niti enega mladinca,
v delavskem svetu le trije, pa
še ti so stari nad 25 let, nič
boljše stanje pa ni v svetih pro-
izvajalcev delovnih enot. Čeprav
se o tem govori že nekaj let, se
mladinci še niso uveljavili v
organih delavskega samouprav-
ljanja in njenih pomožnih orga-
nih. V bodoče bo treba temu
vprašanju posvetiti več pozor-
nosti.
V preteklem tednu je obrav-
navala OO ZK glinice na redni
letni konferenci dosedanje delo
organizacije. Konferenca je bila
zelo dobro pripravljena, udelež-
ba članstva pa je bila precej
slaba. Poročilo sekretarja je za-
jelo nekatere določene proble-
me, ki bi naj potem služili za
dobro razpravo, ki pa ni bila
takšna, kot je bilo pričakovati.
Nekateri še vedno ne želijo raz-
pravljati o določenih problemih,
ampak gredo mirno prek njih.
ko.-
I\erealizirani sklepi
KDAJ BO UVEDEN BROD MED ORiMOZEM IN SOSEDNO
HRVATSKO? KD.AJ BO DOLOČENA LOKACIJA ZA GRAD-
NJO NOVEGA   MOSTA CEZ DRAVO V ORMOŽU?
V Tedniku smo že poročali, da
se je nedavno sestala po nalogu
republiških sekretariatov SRS
in SRH komisija obeh republik
in si ogledala dotrajani most čez
Dravo v Ormožu. Ta je zaprt že
dva meseca za ves promet in za
prehod pešcev. To je gospodar-
ski in politični problem obeh
sosednih komun Varaždin in Or-
mož. Nastal je problem, kako
naj obdeluje zemljo 21.5 sloven-
skih lastnikov obdelovalnih po-
vršin na hrvatski str.mi in 284
hrvatskih lastnikov na sloven-
ski strani. V Ormožu obiskuje
pouk 64 hrvatskih otrok, več sto
prebivalcev iz sosedne Hrvatske
išče zdravniško pomoč v Ormo-
žu.
Most je bil zgrajen približno
pred 20 leti in je njegova nosil-
na lesena komistruikcija skorai
popolnoma dotrajala. Komisija
je bila mnenja, da bo s popra-
vilom obstoječega mosta čez
Dravo v Ormožu treba pohiteti
in omosooiti prebivalcem iz
obeh republik varen prehod čez
Dravo. Komisija je tudi skleni-
la, da morata podjetji za ceste
Varaždin in Maribor do 15. de-
cembra tega leta organizirati
prehod pešcev čez Dravo v Or-
možu z brodom. Kapaciteta bro-
da naj bi bila takšna, da bi la-
hko naenkrat peljal 15 do 20
ljudi.
Republiški sekretariat za go-
spodarstvp SRH je nedavno iz-
dal sklep, da najkasneje do 15.
decembra t. 1. podjetji za ceste
Maribor in Varaždin organizira-
ta prevoz pešcev čez Dravo v
Ormožu z brodom. Rok je pote-
kel in problem prehoda pešcev
čez Dravo v Ormožu ni rešen.
Vprašanje ostane, kdo je odgo-
voren, da sklep ni realiziran in
kdo bo odgovoren, če bi se uteg-
nilo kaj pripetiti na dotrajanem
prometnem objektu.
Nadalje je republiški sekre-
tariat SRH sklenil, da do konca
tega leta najde najprimernejšo
I ekonomsko in tehnično rešitev
za popravilo obstoječega mosta
čez Dravo.
Kot smo izvedeli na občinski
skupščini v Ormožu, sklepi še
niso realizirani, čeprav je že ne-
katerim rok potekel. Popravilo
obstoječega mosta je le začasna
rešitev, brod pa bi služil le za
prevoz pešcev \ času popravila
in pri gradnji novega mosta.
Vsak dan hodi čez ormoški
dravski most nad 200 občanov
iz Slovenije in sosedne Hi-vat-
ske. Čeprav se je dotrajani most
pomaknil v smeri toka za 30 cm
in so leseni nosUci strohneli,
prebivalci prenašajo čez most
drva, opeko, premog, steljo in
drugi material.
Kdaj bodo torej realizirani
sprejeti sklepi glede popravila
obstoječega mosta in gradnje
novega in kdaj bo pričel brod
prevažati ljudi čez Dravo v Or-
možu. D. R.
GRADNJA DVOJČKA NA RUNČU  c
• PRIHODNJE LETO BO REŠEN STANOVANJSKI PROBLEM
• UČITELJEV NA RUNCU Z ZGRADITVIJO NOVE DVO-
• STANOVANJSKE HISE.
Šolski okoliš podružnične šole
Runeč leži v severnem delu cen-
tralnega šolskega okoliša osnov-
ne šole Ormož. Zajema v glav-
nem valovit svet Slovenskih go-
ric. Prometne zveze z občinskim
centrom so slabe. Edina pro-
metna žila je občinska cesta,
ki je v zimskem času in ob
daljših nalivih težko prevozna.
Zgradba šole Runeč je v sre-
dišču šolskega okoliša, kjer pa
zaradi določenih geografskih in
ekonomskih vzrokov ni bilo po-
gojev, da bi se razvilo okrog
šole kulturno-trgovsko središče.
Zato je težava za šolo in učitelje
nabavljati osnovne življenjske
potrebščine. Izredno težaven
problem je bila do nedavnega
oskrba z vodo. V letošnjem letu
je bil izkopan studenec, ki ima
dovolj vode za učitelje in za
potrebe šole.
Vsi ti vzroki so puščali kot
posledico izredno fluktuacijo
učiteljev te šole. Tako so letos
vsi učitelji na Runču novinci.
Prejšnje šolsko leto je ostal na
šoli samo eden. To je razum-
ljivo, ker niso imeli urejenih
najosnovnejših življenjskih po-
gojev, stanovali so v zidanicah
in so šele letos uredili eno sta-
novanje v šolski zgradbi.
Šola Runeč je petrazredna in
jo obiskuje 140 učencev. Pov-
prečna oddaljenost otrok od šo-
le je tri do štiri kilometre, sko-
raj ena tretjina otrok pa je od-
daljena več kot pet kilometrov.
Prihodnje leto bo na Runču
zgrajen dvojček, ki bo veljal po
predračunu približno 16 mili-
jonov dinarjev.
IVovi zakon o delovnih razmerjili
mora poznati vsak delavec
(Nadaljevanje in konec)
Seveda pa morajo vse te
okolnosti biti res objektivno
dokazane in v takih primerih
delovno razmerje preneha s
sklepom delo\Tie skupnosti ozi-
roma najvišjega organa uprav-
ljanja in po preteku roka, ki je
predviden za prenehanje delov-
nega razmerja v samoupravnem
aktu. Povsem razumljivo je, da
se mora tega roka držati tudi
delavec, ki želi prekiniti delov-
no razmerje. Ena zelo pomemb-
nih novosti je tudi, da mora de-
lovna organizacija, ki je v na-
sprotju z zakonskimi določili
prekinila delovno razmerje,
sprejeti delavca na isto delov-
no mesto, če delavec seveda to
želi. Možnost vrnitve delavca v
delovno skupnost bo tako po
novem močan faktor varovanja
temeljnih pravic, ki jim je
osnova delo. Važno je tudi, da
samovoljnih zapustitev dela
nov zakon ne obravnava več
kot razlog za prenehanje delov-
nega razmerja, temveč kot te-
žak disciplinski prekršek. Taki
primeri so še pogosti v naših
delovnih kolektivih zato je tre-
ba omeniti, da mora delavec v
primeru, če samovoljno zapusti
delo, povrniti delovni organiza-
ciji škodo v višini osebnega do-
hodka, ki bi ga dobil v času,
določenem po pravilniku o od-
povednem roku, če delovni
skupnosti vsled svoje odsotno-
sti ni prizadejal še večje škode.
I Delavec, ki je samovoljno zapu-
stil delo, se ne more zaposliti
pri drugi delovni organizaciji
dotlej, dokler ne uredi vseh ob-
veznosti s prejšnjo delovno or-
ganizacijo. Nov zakon torej ob-
vezuje delovne organizacije, da
neopravičene izostanke precizi-
rajo v svojih pravilnikih kot
disciplinske prekrške z vsemi
materialnimi posledicami. Tako
določilo je pozitivno in pravič-
no, saj delavec ne bo mogel
iskati izhoda iz nevšečnosti s
samovoljno zapustitvijo dela,
delovni organizaciji pa povsem
onemogoča izkoriščanje doslej
najbolj enostavnega načina pre-
nehanja delovnega razmerja po
7 neopravičenih izostankih. Da
ne bi bilo nesporazumov, je tre-
ba poudariti, da vsak delavec
lahko vsak čas prekine delovno
razmerje oziroma svobodno
sklenjen dogovor z delovno
skupnostjo in izstopi iz nje,
vendar pa zakon povezuje te
pravice z dolžnostmi do delov-
ne skupnosti. Pravice in dolž-
nosti v zvezi z delom si delov-
na organizacija predpiše sama,
prav tako pa tudi odgovornost
za kršitve delovnih dolžnosti,
kazni pa so: opomin, javni opo-
min, zadnji opomin pred odpu-
stom in odpust, vendar pa ka-
zen odpusta lahko izreče samo
delovna skupnost s tajnim gla-
sovanjem, medtem ko o ostalih
kaznih odločajo kolektivni or-
gani.
Doslej je bilo tudi mnogo
razprav, da po novem zakonu
ne bo več toliko dopustov, kot
je bilo po starem. Ker so take j
razprave bile mnogokrat moč-
no pretirane in popačene, je
treba poudariti, da je tudi v
novem zakonu predviden do-
pust od 14 do 30 delovnih dni,
vendar pa je ostala razporedi-
tev prepuščena delovnim orga-
nizacijam, da same v okviru za-
kona izdelajo lestvico dopustov,
v kateri se za dolžino trajanja
letnega dopusta upoštevajo raz-
ni kriteriji, kot so: delovna do-
ba, strokovnost, napor pri delu
in podobno. Temeljni zakon o
delovnih razmerjih je torej
prinesel nekaj bistvenih spre-
memb in je zato nujno potreb-
no, da se vsi zaposleni v delov-
nih kolektivih z njim temeljito
seznanijo, saj bodo edino tako
lahko uveljavljali svoje pravi-
ce, vendar pa ne bodo smeli
pozabiti na dolžnosti do svojih
delovnih skupnosti. Sedaj, ko
so že v mnogih delovnih kolek-
tivih izobešeni prvi osnutki
pravilnikov o delo\Tiih razmer-
jih, bi jih naj proizvajalci te-
meljito preštudirali, dali svoje
pripombe in predloge, da bo
njihov pravilnik res tudi izraz
pravega samoupravljanja v de-
lovnih kolektivih.
ko.-
Po referendumu o reorgani-
zaciji zadružništva
Prejšnjo nedeljo, to je 19. decembra, smo na območjih štirih
kmetijskih zadrug z volitvami odločali glede organizacijskih oblik
našega zadružništva v bodoče, 22. dec. t. 1. pa je kolektiv Kme-
tijskega kombinata Ptuj prav tako na referendumu odločal o zd
ruževanju s kmetijskimi zadrugami.
KZ »Jože Lacko«
za priključitev
Volivci zadruge »Jože Lacko«
Ptuj co se s tesno večino gla-
sov izjasnili za priključitev h
Kmetijskemu kombinatu. Voliv-
ci zadruge »Ptujsko polje« so se
s tesno večino glasov izjasnili
proti priključitvi. Na območju
Kmetijske zadruge »Haloze« je
približno 200 glasov večine dobi-
la misel, da naj zadruga tudi v
bodoče ostane samostojna. Voliv-
ci hajdinske zadruge so z veliko
večino glasov izglasovali prav
tako nadaljnjo samostojnost svo-
je zadruge.
Rezultati so sedaj jasni, bodoči
razvoj lahko predvidevamo, dolž-
ni pa smo ponovno pred celotno
družbo in prvenstveno pred na-
šimi kmečkimi proizvajalci ovre-
dnotiti rezultate vseh dogajanj
pred referendumom, opozoriti na
pojave in razvoj, ki bodo sledili,
in na njih vsklajevanje z druž-
benimi interesi.
Pri ocenjevanju referenduma
ne moremo mimo osnovne ugo-
tovitve, da so bile volitve skraj-
no demokratično izvedene, brez
večje volilne propagande, ki se
je omejevala le na razlago po-j
trebe integracije, odnosov vi
predvideni organizaciji in siste-
ma volitev na referendumu. Ce
so bili pojavi individualnega
obdelovanja naših volivcev, po-
tem je to bilo s strani tistega
dela zadružnih delavcev, ki so
biti proti integraciji in ki so ho-
teli po vsej sili zadržati doseda-
njo obliko organizacij. Sprašuje-
mo se le, ali so to delali resnič-
no iz prepričanja ali iz svojih
interesov, da zadržijo svoja dose-
danja delovna mesta in okolje?
To vedo sami najbolje! Sigurno
pa je, da je večina zadružnih
delavcev, od poslovodij do neka-
terih vodilnih uslužbencev, za-
stavila ves svoj vpliv, da bi refe-
rendum končal neugodno za ide-
jo integracije. Istočasno moramo
poudariti, da je bil kolektiv
Kmetijske zadruge »Jože Lacko«
dokaj enoten za idejno združi-
tev.
2529 volivcev za reor-
giinizacifo zadružništva
v taki situaciji so volilni re-
zultati realni, saj nam kažejo, da
je od 5946 volivcev, ki so se voli-
tev udeležili, 2529 glasovalo za
reorganizacijo zadružništva, 3052
proti, 365 glasovnih lističev pa je
bilo neveljavnih. V odstotkih po-
vedano je 42,6 odst. vseh voliv-
cev glasovalo za integracijo, 51,4
odst. proti in 6 odst. neveljavnih
glasov.
Razlaga volilnih rezultatov
nam pove, da je slaba polovica
yseh volilnih udeležencev mne-
nja, da so se dosedanje oblike
zadružnega poslovanja prežive-
le, da so zaželene drugačne ob-
ike upravljanja in soodločanja
-cmečkih proizvajalcev v gospo-
darskih dogodkih zadruge. Volil-
ni rezultati nam ne morejo dati
odgovora, ali je večina, ki je g*a-
;ovala za združitev, iz vrst kmeč-
kih proizvajalcev, ki z večjimi
količinami svojih pridelkov bo-
gatijo naše tržišče, ali ne.
Verjetna pa je predpostavka,
ia želi naš blagovni proizvaja-
ec, to je tisti, ki vnovčuje večje
količine tržnih presežkov, imeti
nočnejšo gospodarsko organiza-
:ijo, ki mu naj bo garant ob vseh
lovih pogojih, v katerih je na-
le kmetijstvo po gospodarski re-
'ormi.
Naša predvidevanja
so bila pravilna
Na območju Kmetijske zadru-
;e »Jože Lacko« je skoraj polo-
nca vseh članov zadrug ptujske
)bčine. Rezultati bodočega dela
odseka za zadružno kooperacijo
pri Kmetijskem kombinatu nam
bodo kmalu pokazali, da so na-
ša predvidevanja bila pravilna
V ostalih zadrugah bo organiza-
cija ostala najmanj nadaljnjih
šest mesecev taka, kakršna je
Tako določajo določila o refe-
rendumu. Na terenu bo nastopa-
la konkurenca med samimi kme-
tijskimi organizacijami ptujske
občine, razprave v zvezni skup-
ščini pa napovedujejo tudi več-
jo sprostitev trga s kmetijskim:
pridelki.
Ali bodo manjše zadruge tc
konkurenco vzdržale? Ali bc
ostajala akumulacija še na na-
šem območju ali se bo prelivale
tja, kjer imajo sposobnejše
trgovske organizacije? Ali ne
bomo v bližnji bodočnosti priče
stečaju kakšne zadruge? In ali bc
to potem za našega kmečkegs
proizvajalca koristno? Vse to sc
vprašanja, ki presegajo okvii
odločanja v samoupravnih or-
ganih in postavljajo načelna ir
bistvena vprašanja pred naše
komunalno skupnost. Ali je
prav, da s tem siromašimo skla-
de kmetijskih organizacij, ki bi
jih ravno v sedanjih pogojih na-
šega bančnega sistema tako
nujno potrebovali? Ali bomo
lahko zagotovili majhni kmetij-
ski organizaciji dovolj kratkoroč-
nih kreditov za kreditiranje na-
ših kmiečkih proizvajalcev?
KZ »Jože Lacko«
na pravilni poti
Preveč resnih in težkih vpra-
šanj si moramo postaviti, da bi
nas lahko ozki in nepremišljeni
interesi posameznikov omajali v
trdnem prepričanju, da je pot, na
katero so stopili kmetje in de-
lavci kmetijske zadruge »Jože
Lacko«, edino pravilna in trez-
na.
Resničnega napredka ni možno
ustaviti. Ta pride tudi, če posa-
mezniki ne delajo za njegovo
najhitrejše uveljavljanje. Kme-
tijstvo ptujske občine se bo slej
ko prej znašlo v skupni, demo-
kratično upravljani organizaci-
ji. Rezultati referenduma nas o
tem samo prepričujejo.
Kmečkim proizvajalcem iz Slo-
venskih goric in delavcem iz
Kmetijskega kombinata želimo,
naj se po novem letu v skupni
organizaciji, s skupnimi napori
in s skupnimi uspehi veselijo
tega, da so storili velik in po-
memben korak k uresničevanju
pomembnega dogodka v kmetij-
stvu ptujske občine — skupni
organizaciji naprednega in
uspešnega kmetijstva.
-do
SPREJETIH VEČ ODLOKOV iN SKLEPOV
V sredo, 22. decembra 1965,
sta najprej skupno, nato ločeno
zasedala oba zbora občinske
skupščine Ormož. Na skupni
seji sta po opravljeni formal-
nosti poslušala poročilo Komu-
nalnega podjetja Ormož ter
sprejela nekaj odlokov in skle-
pov. Na skupni seji sta raz-
pravljala o naslednjih odlokih:
o odpravi stanovanjskega skla-
da, o začasnem finansiranju
proračunskih potreb občine Or-
mož v I. tromesečju prihodnje-
ga leta, o izdatkih za potne in
druge stroške, o spremembi
odloka o občinskih prispevkih
in davkih občanov, o občinskem
davku od prometa blaga na
drobno in davku od plačil za
storitve, o odpravi gozdnega
sklada, o spremembi in dopol-
nitvi odloka o oblikovanju ma-
loprodajnih cen za nekatere pro-
izvode, o popisu stanovanjskih
hiš, poslovnih prostorov in o po-
stopku ter o metodah za ugotav-
ljanje njihove vrednosti, sprejeli
so odločbo o ustanovitvi stano-
vanjskega podjetja in odločbo o
prenehanju zavoda za stano-
vanjsko gospodarstvo in po-
slovne prostore.
Temeljito in vsestransko so
odborniki na seji razpravljali o
naslednjih sklepih: o dodelitvi
sredstev občinski gasilski zvezi
Ormož, o spremembi namena in
razporeditve dohodkov v po-
sebnem delu proračuna občine
za leto 1965, o potrditvi spre-
memb, in dopolnili so statut
splošnega kmetijskega sklada;
razpravljali pa so tudi o soglas-'
ju k rebalansu finančnega na-
črta splošnega kmetijskega skla-
da občine Ormož.
Po skupni seji sta oba zbora
zasedala ločeno in sta razprav-
ljala o spremembi odloka o ob-
činskih prispevkih in davkih
občanov, o občinskem promet-
nem davku od prometa blaga
na drobno in davku od plačil za
storitve in o spremembi namena
ter razporeditve dohodkov v
posebnem delu proračuna občine
za leto 1965. D. R.
POPRAVLJAMO
napako, do katere je prišlo v
sestavku V MAJŠPERKU BREZ
PROSLAVE DNEVA REPUBLI-
KE v 48. številki našega lista.
V stavku: »Tako se je morala
zadovoljiti s vrostorom v šoli...«
se mora glasiti pravilno: »Tako se
je morala zadovoljiti z mladinsko
soho...«
Prosimo bralce, da upoštevajo
naš popravek.
Eden od maloštevilnih zgledov
Pred uvedbo druge izmene
OBRTNO PODJETJE »KROJAŠTVO« ORMOŽ SE PRI-
PRAVLJA NA UVEDBO DRUGE IZMENE. V PODJETJU JE
22 ZAPOSLENIH. VSESTRANSKO ZAVZEMANJE KOLEKTI-
VA ZA IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEV ZAPOSLENIH.
Obrtno podjetje »Krojaštvo«
Ormož je bilo ustanovljeno pred
tremi leti. Ob ustanovitvi pod-
jetja so bili zaposleni trije kva-
lificirani krojači in število se
je letos povečalo na 22 zaposle-
nih. Lani je imelo podjetje 28,5
milijonov dinarjev realizacije z
12 zaposlenimi, letošnji plan
podjetja pa je 36 milijonov di-
narjev. Kolektiv si vsestransko
prizadeva za povečanje produk-
tivnosti dela in za kakovostno
izvrševanje uslug. To se vidi v
tem, da je kolektiv »Krojaštvo«
Ormož ob letošnjem tretjem
tromesečju presegel realizacijo
plana za 8 milijonov dinarjev.
Na drugi strani pa je bil letoš-
nji načrt podjetja napram lan-
skemu za 20 "/o večji. To kaže
njihovo prizadevanje, dobro or-
ganizacijo dela, dosledno izko-
riščanje notranjih rezerv, stro-
kovno usposobljen in svojemu
delu dorasel kader.
V podjetju izdelujejo težko
konfekcijo in izvršujejo vse
krojaške usluge občanom. Kot
je povedal direktor podjetja
Zlatko Jaušovec, imajo vedno
dovolj dela in tudi odjemalcev,
težava je le v pomanjkanju ne-
katerega tekstilnega blaga. Te-
žava podjetja pa je tudi v tem,
da ni več letos, kakor je bilo
lani,   oproščeno   prispevka   iz
dohodka in bo letos 917 tisoč
dinarjev za mlado podjetje pre-
cejšnja obremenitev.
Podjetje je letos razširilo
svoje prostore s tem, da se je
uprava podjetja preselila v
Vrazovo ulico 14, obstoječe pro-
store na Mestnem trgu 9 pa so
uporabili za delavnico in skla-
dišče.
V podjetju so pričeli misliti
na uvedbo druge izmene. To je
povsem razumljivo, saj so po-
goji za hitrejši razvoj te mlade
gospodarske organizacije Pre-
cejšnje težave predstavljajo za-
stareli in precej izrabljeni ši-
valni stroji. Kolektiv računa na
nabavo sodobnih električnih
strojev in takrat bodo storilnost
dela še povečali.
Z uvedbo druge izmene v
podjetju se bo povečal celotni
dohodek podjetja enkratno in
bo letna realizacija znašala nad
70 milijonov dinarjev. Takrat
bo v ugodnejšem položaju in
dodatno se bo v podjetju zapo-
slilo približno 20 kvalificiranih
in polkvalificiranih delavcev
tekstilne stroke.
Nagrajevanje imajo urejeno
po akordnem sistemu. Sleherni
zaposleni je plačan od izdelane-
ga končnega izdelka. Seveda je
upoštevana kakovost izdelka.
Skratka, višina osebnega dohod-
ka je odvisna od dela, ki ga je
zaposleni opravil. Stimulativni
način nagrajevanja je tudi
spodbuden in zelo pozitivno
vpliva na povečanje storilnosti.
D. R.
SILVESTROVANJE
V JURSINCIH
31. decembra priredi Strelska
družina Juršinci v prosvetni
dvorani
SILVESTROVANJE
Igrali bodo Veseli goričani, za
jedačo in pijačo ter dobro voljo
bo izdatno poskrbljeno.
Začetek ob 16. uri.
Vabimo prebivalce Juršinc in
okolice da se prireditve udeleži-
jo v čim večjem številu.
Strelska družina Juršinci^
POMOČ POPLAVLJENCEM
v >-Tedniku« smo že poročali,
da so povzročile letošnje popla-
ve na ormoškem območju pri-
bližno za 1 milijardo dinarjev
škode. Najbolj so bili prizadeti
prebivalci Cvetkovec. Trgovi-
šča. Središča in Mihovec.
Kmalu po poplavah so pričeli
zbirati krajevni odbori RK de-
nar, kmetijske pridelke in ob-
leko za pomoč poplavljencem.
Nabiralna akcija je na ormo-
škem območju dobro uspela. V
Ormožu je bilo zbranih 109 ti-
soč dinarjev, v Rakovcih 6550
dinarjev, pri Tomažu 20 tisoč
dinarjev, v Ključaro-v'cih 19 ti-
soč din in v Lahoncih 9.070 di-
narjev pomoči.
Predvidevajo, da bo zbralo 19
KO RK na oimoškem območju
nad 300 tisoč dinarjev pomoči
poplavljencem.
D. R. .
Stran 4
»TEDNIK« — petek,       decembra 1965
Stran I
Več posluha za strokovno
izobraževanje
strokovno znanje zaposlenih
v gospodarskem in družbeno-
političnem življenju postaja iz
dneva v dan pomembnejše. Go-
spodarska reforma, katere na-
men je stabilizirati naše gospo-
darstvo in ga vključiti v med-
narodno delitev dela, daje stro-
kovnosti velik poudarek. To je
razumljivo, saj je potrebno kva-
litetnejše in boLj ekonomično
proizvajati, in sicer take izdel-
ke, ki jih iščeta zunanji in no-
tranji trg. V delovnih organi-
zacijah, kjer so zaposleni stro-
kovno bolj usposobljeni delav-
ci, bo proizvodnja bolje stekla
kot pa tam, kjer ustreznega
strokovnega in družbeno-poli-
tičnega znanja nimajo. Strokov-
nost je pomemben činitelj v
gospodarskem razvoju in ga ni
mogoče zapostavljati. Ni vseeno,
kakšne profile kadrov imamo v
proizvodnji. Poleg tega pa je
važno, ali smo zaposlenim vzbu-
dili interes do dela, ali je sle-
herni zaposleni pravilno nagra-
jen po učinku dela in ali ima-
mo v podjetju stimulativen pra-
vilnik. V vsakem primeru je
vse to zelo važno, prav tako
potrebe po strokovnih kadrih,
ker na mnogih vodilnih delov-
nih mestih še primanjkuje do-
brih strokovnjakov in gospodar-
jev.
Družba daje velike možnosti
za strokovno in družbeno-poli-
tično izobraževanje in vseh teh
možnosti večkrat ne znamo iz-
koristiti. Ne znamo dovolj ce-
niti pomena in važnosti izobra-
ževanja, znanja se večkrat ote-
pamo in iščemo poti, kako bi
svoje delo na delovnem mestu
opravljali z nedovoljno šolsko
izobrazbo. Široke možnosti iz-
obraževanja so večkrat neizko-
riščene, na drugi strani pa tr-
pimo zaradi pomanjkanja ka-
drov.
Cas beži in mladina prihaja
iz srednjih, višjih in visokih šol.
Mladi kader išče primerna de-
lovna mesta in strokovno ne-
usposobljeni kadri na vodilnih
mestih čakajo na usodo. Bolje
bi bilo, če bi si ljudje s prakso
pridobili ustrezno strokovnost,
saj bi s svojo prakso in pridob-
ljenim znanjem lahko več ko-
ristili sebi in družbi.
Cas izobraževanja na delov-
nem mestu je treba prilagoditi
pogojem dela in zaposlitvi. Prav
bi bilo, če bi v Ormožu ustano-
vili oddelek srednje šole za
blagovni promet, v katerem bi
si trgovski poslovodje in po-
močniki pridobili manjkajočo
strokovnost. Ta oddelek že
uspešno deluje v Ptuju in je
prav, da te izkušnje prenesemo
iz sosedne občine v Ormož.
Delavska univerza Ormož ima
prostor za tovrstna predavanja
v ormoški graj^siki dvorani. Pre-
davanja bi lahko bila dvakrat
tedensko, da bi imeU slušatelji
dovolj časa za učenje. Glede
predavateljev bi se naj DU Or-
mož povezala z izobraževalnim
centrom za blagovni promet v
Ptuju. Težje bi bilo, če tovrstne
šole ne bi ustanovili v Ormo-
žu, saj bi slušatelji, če bi ho-
dili v Ptuj, zamujali več časa,
stalo bi mnogo več denarja in
drugo. Ptujski izobraževalni
center bo lahko nudil oddelku
v Ormožu vso pomoč, ki bo po-
trebna.
Namen te šole bi bil bolj
strokovno usposobiti zaposlene
v trgovinah in odkupnih posta-
jah ter jim nuditi večje znanje
za vodenje trgovin in odkupnih
postaj kmetijskih pridelkov.
R. D.
IzobraŽevanje kmetijskih proiizvcijaicev
V Ormožu dvomesečni tečaj
za kooperante
TEČAJ BO OBISKOVALO NAD 40 SLUŠATELJEV. NA-
MEN TECAJA je TEČAJNIKE STROKOVNO USPOSOBITI
IN SPODBUDNO VPLIVATI ZA VECJO TRZNO PROIZVOD-
NJO. DEKLETA IN 2ENE KAŽEJO ZA TECAJ PREMALO
ZANIMANJA.
Kmetijska zadruga kombinat
»Jeruzalem« v Ormožu priprav-
lja tečaj o sodelovanju za za-
sebne kmetovalce. Tečaj je iz-
redna priložnost za kooperante,
predvsem pa za njihove otroke,
ki so se odločili za kmetovanje.
To je prva pomembnejša obli-
ka izobraževanja zasebnih kme-
tovalcev na območju občine.
Namen tečaja je povsem jasen:
poglobiti znanje in tečajnike
podrobno seznaniti z novimi na-
čeli gospodarjenja v zasebni in
družbeni kmetijski proizvodnji.
150-urni tečaj bo omogočil, da
se bodo tečajniki seznanili z
lastnostmi in obdelavo zemlje,
spoznali bodo umetna gnojila,
zaščitna sredstva in drugo. Ob-
sežen strojni park kmetijske
zadruge bo tečajnikom omogo-
čil, da se bodo seznanili z upo-
rabo kmetijskih strojev, z nji-
hovim učinkom in pomenom
strojev v sodobni kmetijski pro-
izvodnji.
Program tečaja je dobro se-
stavljen. Tečajniki bodo poslu-
šali predavanja iz poljedelstva,
živinoreje, sadjarstva, vino-
gradništva, varstva rastlin,
strojništva, o higieni in bolez-
nih živine ter obratovanju. V
programu tečaja je tudi pouda-
rek na živinoreji (govedoreji,
svinjereji in perutninarstvu).
Zlasti se bodo tečajniki sezna-
nili s pasmami, z rejo plemenske
živine in živine v pitanju, kr-
mili in pitanjem, s higieno ži-
vine in drugim.
Tečaj bo nudil slušateljem
zaokroženo praktično in teo-
retično znanje iz kmetijstva. To
je tudi razumljivo, saj zadruga
sodeluje z zasebnimi kmetovalci
v vseh panogah kmetijske pro-
izvodnje. Da bi bilo kmetovanje
uspešnejše in da bi zasebni kme-
tovalci pridelali več tržnih vi-
škov, jim je treba dati več
strokovnega in družbeno poli-
tičnega znanja. Hiter gospodar-
ski in družbeni razvoj zahteva
več znanja od slehernega obča-
na, saj je samo strokovno uspo-
sobljen in politično dorasel
proizvajalec lahko dober gospo-
dar.
Po vsakem predavanju bo raz-
govor in praktične vaje. Prak-
tične vaje bodo po kmetijskih
panogah na družbenem posest-
vu, v goveji farmi, na obratu
strojnega parka, v vinogradih in
sadonosnikih.
Za tečaj je veliko zanimanje.
Zanj se zanimajo predvsem
fantje in tudi starejši kmeto-
valci. Slabo je le to, da med
prijavljenimi tečajniki ni žen-
ske mladine in žena, ki se v
zasebnem kmetijstvu ukvarjajo
z rejo prašičev, perutnine in s
pitanjem piščancev. Živinoreja
na območju občine, predvsem v
hribovitem predelu, predstavlja
glavni vir dohodka mnogih go-
spodarstev. Tam so za razvoj
živinoreje najboljši pogoji, ki
pa niso v celoti izkoriščeni. Te-
žavno je obdelovanje zemlje,
pridelki pa so nizki. Najbolje
bi bilo, da bi se zasebni kmeto-
valci v sodelovanju z zadrugo
specializirali za živinorejo. S
tem bi odpadla nepotrebna ob-
delava težke zemlje, pridelovali
pa bi razne deteljno-travne
mešanice za govejo živino.
Za tečaj se je že prijavilo 40
slušateljev. Pričakujejo, da se
bo število še povečalo. Tečaj bo
trajal dva meseca, predavanja
pa bodo trikrat tedensko od 8.
do 12. ure. Na tečaju bodo pre-
davali kmetijski strokovnjaki
zadruge in nekateri predavate-
lji iz srednje in višje kmetijske
šole iz Maribora.
Za tečaj bo sleherni tečajnik
plačal 10 tisoč dinarjev, kar je
seveda odvisno od števila tečaj-
nikov. 50 "/o celotnih stroškov
tečaja bo poravnala zadruga.
Tečaj bo v prostorih DU Ormož.
Kmetijska zadruga kaže za
izobraževanje zasebnih kmeto-
valcev v sodelovanju veliko za-
nimanje. To je razumljivo, saj
je edini prehod iz zaostale kme-
tijske proizvodnje v intenzivno
v tem, da zasebne kmetovalce
v sodelovanju strokovno uspo-
sobimo in tako spodbudno vpli-
vamo na večjo tržno proizvod-
njo. D. R. in H. M,
Z lelnega zbora prosvetnega društva
v Juršincih
v nedeljo, 19. t. m., je zboro-
valo Prosvetno društvo Juršinci.
Iz poročil funkcionarjev je bi-
lo razvidno, da je društvo kljub
vsemu pripi-avilo 12 odrskih pri-
reditev in od teh štiri izvedlo
samo. Zraven bogate, lepo ure-
jene in obiskane knjižnice, obi-
skovanja televizijskih oddaj se
ljudstvo zelo rado izobražuje tu-
di na predavanjih Delavske uni-
verze. Mnogi člani delujejo tudi
v razmih drugih organizacijah
in društvih. Društvo pa ima ta-
ko najboljši pregled nad delom
ostalih.
Društvo ima tudi velike pro-
bleme, kot npr.: ljudska knjiž-
nica deluje v šolskem razredu,
v katerem je ves dan pouk. V
Juršincih bi tudi več igrali. Tu-
kaj so izredni igralski talenti.
Toda, kje bi se učili? Dvorana
je bolj podobna skednju kot dvo-
rani. Doslej ni bilo nad njo pra-
vega nadzorstva. Vsak jo je upo-
rabljal, le malo pa plačal. PD
plačuje elektriko, nabavlja ku-
lise in drugo, nekateri pa bi ra-
di vse brezplačno uporabljali.
PD je vložilo pred petimi leti v
dvorano nad 250.000 dinarjev.
Danes se to skoraj ne vidi več.
Lansko leto je KZ »Jože Lacko«
Ptuj, ki je bila doslej lastnik,
napravila na dvorani novi zuna-
nji omet. Notranjost pa čaka in
upamo, da bo   novi   gospodar
Krajevna skupnost v tem uspe-
la. Seveda je vprašanje, kdo bo
skrbel za dvorano v prihodno-
sti. V zimskem času v dvorani ni
mogoče vaditi, ker je velika in
premrzla. Peč je postavil pečar
med okupacijo tako, da še da-
nes ne greje. Potrebno bi jo bilo
podreti in ponovno postaviti.
Pod odrom je garderoba za ku-
lise, poleg pa kokošnjak in ne-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Pretekli teden v izobraževalnih
centrih SZDL Ptuj
Predavanja, ki jih je organi-
zirala Delavska univerza v pre-
teklem tednu v izobraževalnih
centrih SZDL, so bila skoraj
povsod zelo dobro obiskana. Iz-
jema v tem je bil le izobraže-
valni center Majšperk, kjer so
prišli k predavanju o zaščiti
pred elementarnimi nesrečami
le štirje poslušalci. Zelo dobro
je organiziran obisk kmetijskih
predavanj v Stopercah in se je
predavanja o sodobni izboljšavi
goveje črede udeležilo 53 kme-
tijskih proizvajalcev. Mladina
v Ptuju redno obiskuje šolo za
življenje in je predavanjem v
preteklem tednu sledilo 150
mladih ljudi. Največji dosežek
v obisku pa je dosegel izobra-
ževalni center Markovci, kjer
je prišlo na predavanje o za-
ščiti pred elementarnimi nesre-
čami kar 293 vaščanov. Veliko
število odraslih ni moglo v pre-
napolnjeno dvorano in je odšlo
domov. Povedati je treba, da je
nekaj mest zavzela tudi šolska
mladina, ki je hotela biti na
vsak način navzoča ob podelitvi
knjižnih nagrad najboljšim ob-
veščevalcem svojih sovrstnikov.
Živahna razgibanost se je poka-
zala med mladimi in starejšimi
poslušalci še zlasti, ko sta se po-
javila med njimi član RTV
Ljubljana s snemalno kamero,
član radijske postaje Ptuj pa z
mikrofonom.
Pionirska tribuna
Zinka:
Ciciban
Jaz nagajivček mali —
drobni ciciban,
v šolo že zahajam,
do sto že šteti znam.
Je ročica še majhna,
pisati ne zna,
a je pamet bistra,
ji napotke da.
V razredu v prvi klopi
mirno jaz sedim,
tovarišico poslušam,
modro se držim.
Ali v prostem času,
ko je šole kraj,
takrat se razgibam
in ošpičim kaj.
Ce sestrica predolgo
v ogledalo zre,
vzamem tiho škarje,
pokrajšam ji lase.
Potem vriska, skače,
okrog hiše me podi,
mamica kratkomalo
mi zadnjo plat sprašii
Pa nisem hudoben,
le dobrega srca.
zakaj bi ne pomagal,
kjer se pomagat' da.
Prizanesite mi malo,
ne kratite mi sreče,
če malo se zabavam,
dokler zlati čas teče!
Naša šola
Naša šola je že zelo stara,
Kljub temu se v njej dobro po-
čutimo. Najrajši imam slovenski
jezik. Ta mi bogati besedni za-
klad. Rad čitam knjige, ki si jih
izposojamo v šolski knjižnici.
Prečital sem že mnogo knjig,
med njimi tudi veliko lepih. Ve-
činoma opisujejo partizansko
življenje. Take imam najrajši.
Rad imam tudi zgodovino in
zemljepis. Ta dva predmeta mi
povesta, kako so živeli naši
predniki. Zemljepis mi pove vse
o naši zemlji. Pri srcu mi je tu-
di prirodopis. Pri njem se učimo
o tem, kaj vidimo okoli sebe. Vsi
se radi učimo, da bi lahko nekoč
koristili sebi in domovini.
Brezinšek Jože,
učenec 6. b razreda,
Podlehnik
Vokalni in instrumentalni koncert
V ponedeljek, 27. decembra
1965, ob 19.30 bo v dvorani glas-
bene šole zanimiv in lep kon-
cert. Nastopili bodo sopranistka
Sonja Hočevar, baritonist Samo
Smerkoij in basist Ladko Ko-
rošec. Sodeloval bo tudi znani
violinist Rok Klopčič in sprem-
ljevalec vseh koncertnih točk te-
ga večera pianist dr. Danilo
Svara.
To bo zadnji koncert v tem
letu in opozarjamo nanj vse lju-
bitelje opernih arij in virtuozne
violinske igre.   Že sama imena
izvajalcev jamčijo, da bokon-*
cert na visoki ravni in zato upa-:
mo, da bo tudi dvorana polno
zasedena. Vabimo zlasti naše
nekdanje redne obiskovalce kva-
litetnih koncertov, ki prav gen
tovo ne bodo razočarani. Pred-
prodaja vstopnic bo v glasbeni
šoli v soboto, 25. 12. t. 1., od 15.
do 17. ure, v nedeljo, 26. 12. t. L,
od 9. do 11. ure in v ponedeljek,
27. 12., od 15. do 17. ure ter eno
uro pred koncertom.
Občinska zveza
kulturno - prosvetnili ,
organizacij, Ptuj        I
Iz tisočfletne zgodovine Ptuja
17
LETO 1848 - POMLAD NARODOV
Leto 1848 pomeni važen mejnik
v zgodovini majhnega, skozi ti-
sočletje zatiranega slovenskega
naroda.
Ideje francoske revolucije o
demokratičnih pravicah ljudstva
so počasi prodirale tudi med na-
rode srednje Evrope kljub sil-
nemu terorju evropske reakcije
in policijskih režimov držav sve-
te aliance.
Tudi v Avstriji, tej mnogona-
rodni pisani zgradbi in trdnjavi
evropske reakcije, je napočila
nova doba. Febiruarska franco-
ska meščanska revolucija, ki je
pometla s kraljevino v Fianciji,
je vžgala iskro upora tudi na
Dunaju. Tu je 13. marca 1848 iz-
bruhnila revolucija meščanstva,
dijaštva in delavstva. Napočila
je nova doba: strmoglavljen je
bil osovražen absolutistični re-
žim, razglašena in priznana so
bila načela svobode tiska, govo-
ra in ustavne ureditve države.
Moč fevdalnega plemstva in vi-
sokega uradništva je bila zlom-
ljena. Izobraženo meščanstvo,
prežeto z novimi idejami, za-
hteva udeležbo pri vodstvu
države in ustanovi svoje oboro-
žene oddelke, takozvano narod-
no stražo (nacionalno gardo).
Obenem pa stopi na prizorišče
takozvani četrti stan, delavski
razred, ki začenja na dunajskih
barikadah v oktobru 1848 svojo
revolucionarno borbo.
SJovenci v le!y 1848
Tudi Slovence je zajel val re-
volucionarnega gibanja, ki je
oznanil novo dobo. Slovensko
visokošolsko dijaštvo na Duna-
ju iin v Gradcu ter peščica osta-
lih izobražencev slovenskega ro-
du se organizira in izdela PRVI
SLOVENSKI POLITIČNI PRO-
GRAM, ki ga poznamo pod ge-
slom »Zedinjena Slovenija«. V
tej zvezi je postavljena zahteva,
da se uvede slovenščina v šole in
urade in da se organizira sloven-
sko šolstvo od osnovnih šol do
vseučilišča v Ljubljani.
To je bil za tedanje razmere
pravi REVOLUCIONARNI
PROGRAM, ki je za nekaj časa
močno razgibal vrhnje socialne
sloje slovenskega naroda in mar-
sikje po zaslugi izobraženstva,
zlasti domorodne duhovščine,
prodrl tudi na kmečko podeželje,
ki je nestrpno pričakovalo osvo-
boditev izpod tisočletne odvisno-
sti od fevdalnih gospodarjev.
Slovenski kmet, dotedanji tla-
čan in podložnik fevdalne zem-
ljiške gospode, doživlja v tem
času važne, revolucionarne spre-
membe v svoji tisočletni zgodo-
vini: trga raz sebe okove fev-
dalne odvisnosti in zahteva, da
postane lastnik zemlje, ki jo ob-
deluje, ne da bi moral plačati
odškodnino. Viharno leto 1848 je
zajelo tudi slovenske kmečke
množice in ustvarjalo med nji-
mi pravo revolucionarno raz-
položenje.
Leto 1848 na »Spodtifem
Štajerskem«
Marčni dogodki na Dunaju
so vzbudili tudi med štajerski-
mi Slovenci vihamo navdušenje
in veselje, zlasti med sloven-
skim dijaštvom v Gradcu. Tu so
že 16. aprila tega leta ustanovili
društvo »Slovenija« Osrednja
osebnost   »Slovenije«   je    bil
dr. Jožef Muršec, doma iz Biša
onkraj Sv. Urbana nad Ptujem.
Program graške Slovenije je
bil buditi narodno zavest, nego-
vati slovenski jezik in vzbujati
zanimanje za druge slovanske je-
zike in narode. Razen tega je
graška Slovenija zahtevala zdru-
žitev vseh Slovencev, ki so bili
razdrobljeni na pet različnih
zgodovinskih dežel, v eno samo-
stojno upravno telo, imenovano
SLOVENIJA.
Muršec je pod imenom »Ziv-
kov« v nemškem časopisu »Gra-
zer Zeitung« v tem letu priob-
čeval zanimive članke. Z njimi
je skušal tudi nemško javnost
objektivno seznaniti z razmera-
mi, v katerih živijo Slovenci, in
z njihovimi narodnimi in poli-
tičnimi zahtevami. Zlasti je na-
zorno pokazal na nevzdržno sta-
nje v osnovnem šolstvu, kjer se
popolnoma zanemarja slovensko
čitanje in pisanje in se celo ka-
tekizem (verouk) uči v nem.^či-
ni. Tako ni mogoče negovati lju-
bezni do materinskega jezika,
ki je temelj vsakega domoljubja;
zasmehovanje in preziranje, ki
ga je slovenski dijak deležen od
nemških sošolcev, pa vodi v
mlačnost in narodno odpadni-
štvo.
Graška »Slovenija« ježe konec
aprila v posebni spomenici vla-
darju postavila naslednje zahte-
ve Slovencev v novem času:
1. ukinitev zgodovinskih de-
želnih meja in združitev sloven-
skega ozemlja v eno deželo;
2. zagotovila slovenski narod-
nosti: slovenskemu jeziku se mo-
rajo priznati na slovenskem
ozemlju enake pravice, kakor jih
ima nemški ali italijanski na svo-
jem ozemlju;
3. omogočiti je treba Sloven-
cem tesnejše zveze s Hrvatsko,
Slavonijo in Dalmacijo;
4. kot Slovani ne morejo Slo-
venci pripadati nemški zvezi,
pač pa bodo neomajno zvesti
ustavni vladi Avstrije.
Kako je Ptuj doživljal
leto 1848
Idejo zedinjene Slovenije in
enakopravnosti do tedaj zaniče-
vanega slovenskega jezika je
na ptujskem podeželju in v Slo-
venskih goricah širila predvsem
slovenska visokošolska in sred-
nješolska mladina v zvezi z na-
rodno zavedno in navdušeno
mlajšo duhovščino. Tedaj je bil
v Ptuju za kaplana Davorin Tr-
stenjak, velik narodnjak in poz-
neje poljudni pisatelj zgodovin-
skih, jezikoslovnih in narodo-
pisnih razprav. Trstenjak je bil
tudi glavni pobudnik za zbira-
nje podpisov za zedinjeno Slo-
venijo. V kratkem času je bilo
na Štajerskem zbranih nad 11 ti-
soč podpisov. Ta akcija je močno
razgibala tudi štajersko podeže-
lje in dokazala, da misel Zedi-
njene Slovenije »ni samo želja
nekaterih domorodcev, zedinje-
ni biti v eno politiško telo, temuč
vsiga ljudstva.« Obenem je bil
to zgovoren odgovor nadvojvodi
Janezu, ki je bil sprejel v Grad-
cu slovensko poslanstvo pod
Bleiweisovim vodstvom, name-
njeno na Dunaj. Bleiweis je nad-
vojvodi obrazložil želje Sloven-
cev po zedinjenju v eni politič-
ni enoti, ta pa mu je odgovoril:
»Imate prav, vaš načrt je v več
ozirih koristen. Povejte pa mi.
ali je to. kar želijo Kranjci, tudi
želja Korošcev, štajerskih in
ostalih Slovencev?« Se^^eda mu
je Bleiweis v svoji okornosti in
neiznajdljivosti ostal dolžan pri-
meren odgovor.
Narodno prebujeno in razgi-
'< bano podeželje v ptujskem okra-
ju se je izkazalo tudi pri voli-
tvah za vsenemški državni zbor
v Frankfurtu, ki je hotel doseči
združitev vseh nemških pokra-
jin z izključitvijo vseh nenem-
ških dežel. Kmečki volilci ptuj-
skega okraja so bili izbrali 280
volilnih mož, ki bi naj izvolili
ptujskega župana Raispa za po-
slanca. Volilo pa ga je samo 44
»ponemčenjakov ali pa podkup-
ljenih Slovencev ino drugih, kte-
ri še znali niso, za kaj se gre.«
Zato tudi s 44 glasovi izvoljeni
poslanec ni sprejel izvolitve, no-
ve volitve pa niso bile razpisa-
ne. Tako je ptujsko podeželje
pokazalo svojo narodno zaved-
nost, Ptuj pa je s svojim nem-
škim in nemško čutečim me-
ščanstvom na veliko soboto »z
muziko ino pokanjem možnsr-
jev na stari ptujski turen ban-
dero nemško (črno - rdeče - ru-
meno) posadil, nemške kokarde
na vsaki steber obesil in se ko
trdi Nemec nesel.«
Graška »Slovenija« je bila
zavzela ostro odklonilno stališče
proti Frankfurtu. »Nemci (av-
strijski) bi se radi tesno priklju-
čili Nemčiji, tam vidijo v enot-
nosti oblast, moč in čast svojega
naroda, tam vidijo svoje brate,
tja jih vleče srce. Zakaj pa ne bi
tudi Slovanom priznali istih pra-
vic? Tudi ti bi se radi združili
s svojimi brati, da bi tako po-
stali močni in krepki. Tudi Slo-
vani bi radi videli, da bi bil nji-
hov narod svoboden in močan,
ker je pač vzpodbudno pripadati
svobodnemu in velikemu naro-
du.«
Slovenske trobojnice
plapolajo...
Narodno prebujenje štajer-
skega podeželja se kaže tudi v
zunanjih manifestacijah sloven-
stva, zlasti v razvijanju sloven-
skih (belo-modro-rdečih) zastav
v mestih in trgih. Seveda je to
nujno vodilo do sporov z ve*
lenemško usmerjenim meščan-
stvom. Časopisna poročila iz teh
let govore o takih nastopih v
zvezi z razobešanjem zastav v
Mariboru, Ptuju, Ormožu in Lju.;
tomeru.
V MARIBORU...
V Mariboru, ki v »sredinlil
slovenske dežele leži, kteriga so
stanovalci večidel Slovenci in
slovenski znajo«, je neki sloven-
ski trgovec razobesil na svoji hi-
ši slovensko zastavo, vendar
»so se po naklepu ne-
kterih Nemcev natepli vlačugar-
ji zoper njega.« Zanimivo je, da
so pozneje sneli nemško zastavo
s cerkvenega stolpa, ker se je
bil raznesel glas, da nameravajo
slovenski dijaki razviti sloven-
sko.
V LJUTOMERU ...
Do viharnih nastopov s pretepi
je bilo prišlo v Ljutomeru konec
avgusta 1848. Slovenski dijaki,
zbrani na primiciji (slovesnosti
nove maše) v Križevcih, so se
dvignili in s slovensko zastavo
prišli v Ljutomer pred stanova-
nje znanega rodoljuba dr. Prolo-
ga. Nemški in nemškutarski tr-
žani pa so se hitro zbrali in na-
valili nanje s palicami in kame-
njem. Dijaki so se povečini raz-
bežali, tri pa so celo ujeli in jih
zaprli ha grad Branek, kjer jih
je okrajni sodnik Štuhec na-
slednji dan spustil oomov. Slo-
vensko zastavo so tržani v pre-
tepu raztrgali in uničili. Seveda
jim okoliški slovenski kmetje
niso ostali dolžni. Cez kakih 14
dni je ti-sočglava množica s slo-
vensko zastavo na čelu vdrla v
trg in ustrahovala meščane, »raz-
trgala nemško bandero na stolpu
v male kose in jih razmetala na
vse kraje, na njeno mesto pa po-
sadila z velikim veseljem in krl-
čaje: živili vsi Slovenci slovensko
zastavo.«
AK — Zgodovinski arhivj
Stran 5
»T E D N I K« — petek, 24. decembra 1965
Stran S
Ormoška komunalna vpr ašanja \
Težave zaradi pomanikanfa<
denarja \
NEUREJENA MESTNA RAZSVETLJAVA V ORMOZU # ZA-
RADI SLABIH CEST BO TREBA UKINITI AVTOBUSNI PRO-
GI VITAN—KOG IN IVANJKOVCI—PRŠETINCI # KAJ BO
S ŠOLOOBVEZNIMI OTROCI — KAKO V ŠOLO IN DOMOV?
Komunalno podjetje Ormož
je bilo ustanovljeno po ukmit-
vi stanovanjske skupnosti. Nje-
gova dejavnost je servisna
uslužnostna obrt za hišne svete,
zasebnike, podjetja in ustanove.
Podjetje opravlja svojo dejav-
nost s servisi, ki služijo nepo-
sredno za zadovoljevanje potreb
občanov. Podjetje ima gradbeni,
soboslikarski, mizarski, kovin-
ski, elektroinštalacijski, tapet-
niški in čevljarski servis. Poleg
teh uslug, ki jih opravljajo ser-
visi, je podjetje sklenilo letos
pogodbeno sodelovanje in oprav-
lja mizarska dela za tovarno
aluminijaste opreme Šentjur, za
Marles iz Maribora, za rudnik
lignita v Velenju sodeluje pri
treh gradbenih delih, kovinska
dela pa opravlja za podjetje
KO-VO Vransko.
Mlado podjetje je imelo te-
žave v letošnjem prvem pol-
letju, ker je bilo brez skladov
in brez obratnih sredstev za po-
slovanje. Poleg tega da servisi
podjetja pogrešajo potrebne ka-
dre, so imeli težave zaradi po-
manjkanja nekaterega gradbe-
nega materiala, kar je negativ-
no vplivalo na hitrejše razvija-
nje proizvodnega sodelovanja. V
kooperacijski proizvodnji, ki je
vezana na pogodbe, pa povzro-
čajo težave tudi nestalne cene
vseh vrst materiala.
V Ormožu in na območju ob-
čine ni dovolj dela za servise,
zato si ti iščejo strokovno delo
v sosedni Hrvatski. Tam oprav-
ljajo razna gradbena in elek-
trikarska dela za potrebe obča-
nov in delovnih organizacij.
Dejavnost komunalnega pod-
jetja Ormož je vzdrževanje par-
kov, javnih nasadov, občinskih
cest, poti, ulic, javne razsvet-
ljave in javnih vodnjakov. Pod-
jetje vzdržuje čistočo v mestu,
odvaža smeti in odpadke, uprav-
lja in vzdržuje tržnico, opravlja
pogrebno službo in skrbi za
mestno pokopališče. Skrbi za
žaganje drv, preskrbuje mesto
Ormož s pitno vodo, vzdržuje
vodovodno in kanalizacijsko
omrežje in ga po potrebi tudi
gradi, opravlja čevljarske, ta-
petniške, gradbene, mizarske in
druge usluge. Skrbi za redno
vzdrževanje cest IV. reda, se-
stavlja tehnične predloge za
gradbene programe cest, gradi
nove in popravlja obstoječe ce-
ste, zbira podatke o obremenje-
nosti cest, skrbi za popravlja-
nje in gradnjo novih cest, mo-
stov in potrebnih brvi, označuje
ceste s kamni in prometnimi
znaki.
Kritično je stanje cest III. in
IV. reda. Letos je bilo odobre-
nih za vzdrževanje cest III. in
IV. reda v občini približno devet
milijonov dinarjev, kar pa ko-
maj zadošča za osebne dohodke
s prispevki za delavce na ce-
stah. Skoraj na vseh cestah III.
in IV^ reda se odvija težek pro-
met. V zelo slabem stanju so
ceste Bresnica — Bratoneeice,
Ključarovci — Vičanoi, Klju-
čarovci — Runeč. Povprečno so
ceste premalo vzdrževane, kar
pa je razumljivo, saj primanj-
kuje denarja za nakup in pre-
voz gramoza na ceste.
V zelo slabem stanju sta tudi
cesti Ivanjkovci — Pršetinci in
Vitan — Kog. Dotrajani so tudi
skoraj vsi leseni mostovi na
cestah IV. reda in jih je treba
v najkrajšem času obnoviti.
Za pravilno vzdrževanje cest
IV. reda bi bilo potrebno letno
navoziti 2500 do 3000 kubičnih
metrov gramoza, kar bi s pre-
vozom in materialom veljalo
približno dvanajst milijonov di-
narjev. Za osebne dohodke bi
se porabilo približno deset mi-
lijonov dinarjev.
Zaradi pomanjkanja denarja
v proračunu občinske skupšči-
ne so ostali nekateri planirani
objekti neurejeni ali nedogra-
jeni.
Mestno pokopališče je zapu-
ščeno in denar, zbran iz pri-
spevka za pokopališče, ne krije
niti stroškov čiščenja pokopali-
šča. Levi del pokopališča bi bilo
treba urediti, izravnati grobove
v vrste in na pokopališču zgra-
diti mrliško vežo. D. R.
OB PRIČETKU TEČAJEV
PRVE POMOČI
Občinski odbor RK Ormož
prireja tečaje prve pomoči v
Podgorcih, pri Tomažu, na Vin-
skem vrhu, v Savcih in v Ivanj-
kovcih. V Podgorcih bo tudi
kuharski izobraževalni tečaj z
nad 20 tečajniki. Za tečaje prve
pomoči je precejšnje zanimanje
na območju občine. Pričakujejo,
da bo obiskovalo tečaje prve
pomoči nad 100 ljudi. Na teča-
jih bodo predavali zdravniki in
medicinske sestre. Za tečaj prve
pomoči kaže največ zanimanja
podeželska mladina. Na tečaju
se bodo tečajniki praktično in
teoretično seznanili z osnovnim
znanjem o prvi pomoči. Naučili
se bodo obvezovati rane, sezna-
nili se bodo z osnovnimi zdra-
vili in pripomočki, ki jih pone-
srečenec potrebuje po nezgodi.
Komisija za zdravstveno vzgo-
jo vabi mladino in odrasle, ki
imajo zanimanje in smisel za
tečaj prve pomoči, da se ga naj
redno in pravočasno udeležuje-
jo. Predvidevajo, da bodo stro-
ški tečajev znašali približno 300
tisoč dinarjev. Lani sta bila te-
čaja prve pomoči v Cvetkovcih
in v Ivanjkovcih, letos pa so to
izobraževalno dejavnost razši-
rili v pet krajevnih centrov in
vasi.
Cilji prizadevanj sindikatov
(NADALJEVANJE S  1. STRANI)
nostne probleme v naši skup-
nosti, ki bodo morali biti ugod-
no rešeni, če si nočemo nakopati
težkih posledic, ki jih prinaša
zanemarjanje tega vprašanja.
Lojzka Muhič, sindikat sto-
ritvenih dejavnosti: »Potrebno
je, da bi našle vse sindikalne
podružnice čas in obliko dela
o vprašanjih, ki se tičejo go-
spodai-jenja in upravljanja. Zdi
se mi, da je v javnosti premalo
zanimanja za vprašanja našega
sindikata, čeprav so za nas živ-
Novoizvoljeni predsednik Simon
Pešec
Ijenjskega pomena in del vseh
važnih vprašanj naše skupnosti.
Potrebnega je več skupnega
dela in povezave na rnzširienih;
sejah odbora in na posebnih
razgovorih predsednikov in taj-
nikov podružnic«
Franc Klemenčič, TGA »Bo-
ris Kidrič« Kidričevo: »O ne-
zadostnem političnem kadru v
našem podjetju ne moremo go-
voriti, lahko pa omenimo neza-
dostno zavest in odgovornost
do političnega dela v kolektivu.
Imeli smo več primerov, ko so
izvoljeni funkcionarji sindikal-
nih podružnic takšni, ki ne da
nimajo volje do dela, temveč
takšno delo celo podcenjujejo.
Imeli smo celo izredni občni
zbor v eni izmed sindikalnih
podružnic«
Ema Guček, Mladinski za-
ščitni dom Dornava: »Na današ-
njem občnem zboru sem zastop-
nik delovnega kolektiva Mla-
dinskega zaščitnega doma v
Dornavi, ki je socialna ustanova,
in smo v zadnjem času tak od-
nos tudi občutili. Naš zavod kot
azil duševno prizadetih otrok
nima občutka, da bi do danes
družbena skupnost imela po-
trebno razumevanje za te otro-
ke. Zakaj? Med prve razloge
spadajo premajhne kapacitete,
med druge pa problem obstoje-
čih socialnih skladov pri obči-
nah. Ti so bili že doslej zelo
kritični. Gospodarsko močne ob-
čine zagotavljajo varstvo svo-
jim otrokom v takih zavodih,
gospodarsko šibke občine pa
pustijo to varstvo na ramenih
staršev. Gospodarsko reformo
smo najbolj občutili v zavodih,
ki skrbijo za otroke in odrasle
ljudi. Skoraj vse skupščine ob-
čin so začele varčevati pred-
vsem^ pri   družbenih   službah,
pri oskrbninah in štipendijah,
pri ljudeh, ki so pač odvisni od
družbene skupnosti. Pri gostin-
stvu teh rezerv niso začele iska-
ti tako vneto kot pri varstve-
nih zavodih.« Svojo razpravo
je Ema Guček končala: »Občin-
skemu sindikalnemu svetu
predlagam, da bi sprejel ustrer
Anton Korošec iz Cakovca je pri-
nesel čestitke vsem članom sindi-
kata
zen sklep tudi v zvezi s statu-
tom dela v zavodih, kot je ta v
Dornavi, in v zvezi z bolnišni-
cami, ki bi naj bil enak, in da
bi pomagal sindikalni organiza-
ciji tega zavoda tudi doseči
uresničenje tega sklepa.«
Vsi delavci smo naši
skupnosti potrebni, žal
pa nekateri podcenjeni
Jože Vrbnjak, krojaštvo »Mo-
da« Ptuj: »Želim, da bi občinski
sindikalni svet ob podpori sin-
dikalnih podružnic še naprej
delal v zaščito naših delovnih
ljudi in se boril za izboljšanje
življenjskega standarda naših
delavcev.« Tako je končal svoje
tolmačenje o težavnem položa-
ju delavcev v obrti, ki daleč
zaostajajo glede na življenjske
možnosti za industrij-skimi de-
lavci, zlasti delavci pri usluž-
nostni obrti, ki delajo pod tež-
kimi pogoji in ob malih osobnih
dohodkih, ki vzgaja ^kadre za
industrijo in nosi velik dol skr-
bi za strpnost naših delovnih
ljudi ob precej neugodnejših
pogojih, kot jih imajo delavci
v industriji.
Iz kolektivov in sindikal-
nih organizacij pozdravi
in čestitke
Tudi ostali delegati iz raznih
sindikalnih organizacij, trgov-
skih, gostinskih in obrtnih pod-
jetij so poudarili, da je pred-
pogoj za uspeh v večini delov-
nih skupnosti večja odgovornost
organov upravljanja in zaposle-
nih kadrov in za napredek sa-
moupravnih odnosov doslednost
pri izvajanju sprejetih sklepov
in priporočil ter seznanjanje
kolektivov z uspehi in težavami
pri delu. Gostje so se zadržali
v razpravi tudi pri problemih,
ki jih je nakazala vsebina pa-
role na zboru.
Večina kolektivov si priza-
deva odpraviti neskladnosti na
vseh gospodarskih in ostalih
področjih, ki povzročajo največ
težav pri doseganju uspehov v
duhu reforme.
Pri tem ne bi smeli prezreti
predvsem vloge sindikalnih or-
ganizacij. O tem je govoril po-
litični sekretar občinskega ko-
miteja ZKS Branko Bračko med
drugim:
Vloga družbenih organi-
zacij v sedanjem
obdobju
»Organizacije zveze sindikatov
uresničujejo svojo samostojnosi
s tem, da na podlagi lastnih
ugotovitev in analiz samostojne
zavzemajo stališča do proble-
mov, ki nastajajo v družbenem
življenju. Pri tem ne gre le za
nekakšno kritiko, ampak za
ustvarjalno delovanje pri ures-
ničevanju socialističnih načel,
Ne gre za to, da bi s pozicij mi
— vi družbeno politične organi-
zacije in samoupravni organi
ter strokovne službe drug dru-
gemu solili pamet, saj se vsi
borimo za isti cilje Politika po-
staja vse bolj sredstvo v rokah
delovnih ljudi, sredstvo, s ka-
terim rešujejo v sistemu uprav-
ljanja družbena protislovja in
socialistične smotre. Zaradi tega
morajo družbeno politične orga-
nizacije omogočati, da se v
njih seznanijo delovni ljudje z
idejnimi osnovami našega si-
stema ter vzbujati demokratič-
no izmenjavo mnenj glede vseh
aktualnih vprašanj.«
Nemogoče je v izvlečkih zapi-
sati vse koristne misli ostalih
diskutantov. delegatov in go-
stov, niti prisrčnih pozdravov in
dobrih želja vsem članom sin-
dikalnih organizacij v ptujski
občini, ki so jih izrekli gostje iz
Varaždina, Ormoža, Cakovca m
Slovenske Bistrice ali pismeno
sporočilo iz Grosuplja v imenii
občinskega sindikalnega sveta.
Omenim naj še to, da se je le
videlo in občutilo v poteku in
vsebini zbora, enako pa tudi v
razpoloženju, da pomeni snide-
nje tako velikega števih-i politič-
no in gospodarsko vplivnih
ljudi, kot jih je bilo tokrat v
Kidričevem, ne samo dobro vo-
ljo, storiti čimveč za  dobrsibit
Republiški  p   .u.nec .ložf (iobač-
nik med diskusijo
skupnosti, temveč tudi resno
obveznost, da bodo uresničeni
sklepi zbora, ki se nanašajo na
vsa področja politične in ostale
dejavnosti v občini, na katero
imajo močan vpliv sindikalne
organizacije.
Toliko z občnega zbora v tej
številki, nekaj pa še v prihod-
nji številki, da bodo imeli člani
sindikalnih organizacij boljši
pregled nad delom, ki ga je
opravil zbor. in nad odgovor-
nostjo, ki jo je za bodoče delo
prevzel novo izvoljeni plenum.
VJ.
V gozdovfe po sleljo
Enaindvajseti december velja
kot ' prvi zimski dan. Toda to
letos nikakor ne drži. Prvi zim-
ski dan je bil bolj topel kakor
letošnii prvi spomladanski in
ni čudno, da je kmečko prebi-
valstvo odšlo v gozdove. Nekaj-
dnevni topli ;ug je posušil list-
je, ki g=i letos premnogim kme-
tovalcem ni uspelo pravočasno
spravit; v listniake. in sedaj so
.to lahko nadomestili To ;e bilo
seveda možno 'e na južnih, ju-
gozahodnih in vzhodnih poboč-
jih Na neverni strani stelje še
ni moč grabiti, ker je ponekod
ŠP sneg sli pa :e preveč vlage.
Za kmetovalce v Slovenskih
goricah, ki jim ie listje najvaž-
nejša stelja za živino, je to važ-
no. Ce kmetovalec, ki ima pre-
cej živine, nima dovolj stelje,
nima gnoja Ne mnre dovolj po-
gnojiti njiv in nima pridelka.
...ak
Prsrk^cinja v izobraže-
valnih centrih SZDL
27. decembra — PTUJ:
Spohie bolpr.ni, II del Predava
Meta Fc-ldin v šoli za življenje —
v ekonomski srednji .šoli
TF   OVSKA  VAS:
ZaSfitna sredstva v rastlinski pro-
izvodnji. Predava Inž Aleksander
Kravos
VICEM:
Obdelava   /emlje    Predava   inž.
Branko Volje
Ptuj;
Skriti sovzf^ojevalci mladine. Pre-
dava Drago Župančič v Osojniko-
vi ^oh
28. decembra — PODLEHNIK:
Sodobna izboljšava goveje črede.
Predavata dr Bauman in inž.
Tumpej
GRA,iENA:
Kako bi  pomacrali temu otroku?
Konkretni    primeri    Predavatelj
je  Frar.c Hribernik
PTUJ:
Telesni in duševni ra/.voj pred.šol-
skega otroka in pomen za kasnej-
Se življenje Predava Anica Sobo-
čan v .šoli za starše .'šola Toneta
Znicariča)
29. dorembr;-. -    HAJDINA:
Kaj v/emo o potresih in kaj bi mo-
ral; vedeti o njih? Predava Jože
Vratih
SELA:
Sodobna izboljšava goveje črede,
Fiednvata dr Bauman in inž.
Tu m r KM
GR.^JENA:
Zabavno življenje mladine    Pre-
riava Milena Tomažej   Po preda-
^■anju vzgojna   tribuna ^a starše.
■iO decembra -- Ptuj:
Vzgojna tribuna       starše v šoli
z letnega zbora prosvet-
nega društva v Juršincih
(Nadaljevanje s 4. strani)
kakšno skladišče. Igralcem naj-
bolj ne ugajajo vonjave, ki pri-
hajajo na oder iz kokošnjaka.
V zgradbi stanujejo ljudje, dru-
štvo pa nima prostora za
igralce, zlasti če pride večja
skupina, kar v Juršincih ni red-
ko. Samo letos je gostovalo osem
igralskih skupin, od tega tri iz
Maribora, ena pa celo iz Hrvat-
ske. Društvo nima prostorov za
knjižnico, ne klubskega prosto-
ra. V Juršincih ni malo ljudi,
ki bi radi sedli v klubskem
prostoru za šahovnico, h knjigi,
časopisu ali pred televizor. Tudi
člani najr:-J2ličnejših društev ni-
majo, razen razreda, kulturnega
prostora za svoje sestanke. Lov-
ci, strelci, ZB, upokojenci in dru-
gi se sestajajo v gostilniških pro-
storih, Vendar tudi nimajo do-
volj interesa, da bi si prostor
pridobili, čeprav to ne bi bilo
pretežko. Več stanovanj je nam-
reč praznih.
Društvo pripravlja spet nekaj
pestrih večerov, kakršne so pred
časom že imeli. Toda tudi druge
oblike kulturno prosvetnega de-
la bo treba oživeti, predvsem
dramsko, recitatorsko, pevsko,
knjižnično itd^
Precej kandidatov je tudi za
plesno sekcijo
Novemu odboru želimo pri de-
lu čim vGČ u.spehov. članom pa
čim več delovnega elana.
J  B.
Z roditeljskega sestanka v Juršincih
V Juršincih so minulo nede-
ljo dopoldne imeli roditeljski
sestanek, ki se ga je udeležila
velika množica staršev šoloob-
veznih otrok.
Ravnatelj šole Franc Kovačič
je staršem nadrobno orisal po-
ložaj šole danes, skrb in trud
učiteljev in učencev. Hkrati je
poudaril, da morajo tudi starši
spremljati in navajati otroka k
učenju, ker je le več časa do-
ma kot v šoli. Otroku je potreb-
no tudi več prostega časa, da se
lahko uči, bere časopise, knjige
itd. Vse preveč je na podeželju
primerov, da morajo otroci de-
lati, ko pridejo od pouka. To
pa se odraža na otroških mož-
ganih, kajti otroci ne morejo
imeti interesa za šolo, ker v
njej ne vidijo srečne prihod-
nosti. Otrok mora namreč več
misliti na pouk in šolo kot pa
na delo in opravke.
Ravnatelj Kovačič je govoril
tudi o raznih negativnih zgle-
dih, ki jih otroci vidijo in ki
nanje slabo vplivajo Navedel
je nekaj lepih primerov, kako
lepi družinski zgledi ugodno
vplivajo na otroke. Red, primer-
no vedenje staršev in sosešči-
ne, spremljanje tiska, to je ča-
sopisov, radia itd. so najboljši
činitelji pri vzgoji.
Nazadnje so se starši zanimali
pri razrednikih o uspehih svo-
jih otrok in zvedeli za rezultate.
J. B
Sprejet odlok o stanovanjski najemnini I
po novem točkovaniu
Za skupno sejo občinskega
zbora in zbora delovnih skup-
nosti skupščine občine Ptuj, ki
je bila v četrtek, 23. decembra
1965, je bilo pripravljenih več
nujnih in zelo važnih vprašanj,
ki jih je skupščina uredila z
ustreznimi odloki.
Tako je bilo tokrat odločeno o
bodočem plačevanju družbene
materialne pomoči občanom in
o denarni pomoči borcem NOB,
da preneha veljati odlok o ob-
stojanju stanovanjskega sklada
in da se prenesejo sredstva skla-
da v Komunalno banko Ptuj; o
ugotovitvi vrednosti stanovanj-
skih hiš, stanovanj in poslovnih
prostorov o postopku in meto-
dah za ugotavljanje njihove
vrednosti v občini Ptuj; o naj-
višji stanarini za stanovanja v
upravi organizacije za gospodar-
jenje s stanovanjskimi hišami v
ptujski občini ter o ustanovitvi
stanovanjskega podjetja Ptuj.
Nadalje je bila na tej seji do-
ločena višina občinskega davka
od prometa blaga na drobno in
davka od plačil za storitve v
ptujski občini; odpravljen odlok
o ustanovitvi gozdnega sklada
občine Ptuj, določen okvir finan-
siranja potreb občine Ptuj v pr-
vem tromesečju 1966, preučene
ugotovitve komisije za družbeni
nadzor o stanju v Tovarni avto-
opreme Ptuj ter sklenjeno o so-
ustanovitvi Komercialne banke
v Ptuju.
In končno je bilo na dnevnem
redu še sklepanje o zadolžitvi
občine za nakup novih stano-
vanj; o poroštvu in o najetju
posojila za Perutninsko farmo
Ptuj v ustanavljanju, o soglasju
k sklepom skupščine komunalne
skupnosti socialnega zavarovanja
delavcev v Ptuju v zvezi z do-
datnim prispevkom in z njego-
govo porabo za zdravstveno za-
varovanje ter o soglasju k skle-
pom delavskega sveta Zavoda za
komunalno dejavnost občine
Ptuj, da lahko nadaljuje svojo
dejavnost kot komunalno gospo-
darsko podjetje. S kadrovskimi
imenovanji in spremembami ter
z odgovori na vprašanja nekate-
rih odbornikov je seja končala.
V, J.
Or$$biie zanimivosti
PRVI EDISONOV IZUM
Precej časa je minilo, preden
se je posrečilo dobiti novinar-
jem intervju z Edisonom. Konč-
no je to enemu uspelo.
Vprašal ga je: »Povejte, mister
Edison, kateri je bil vaš prvi
izum?'-<
»Ko sem bil še deček in sem
kričaje letal po ulicah, ker sem
raznašal časopise, sem imel ve-
dno polno glavo idej, žepe pa
vedno prazne. Nekoč sem pre-
bral v časopisih, da so nekemu
bogatemu človeku vlomili v bla-
gajno in jo oropali, čeprav je
bil prepričan, da je njegova bla-
gajna popolnoma varna pred ta-
tovi. B,ogatin je sklenil za vsa-
ko ceno zavarovati svoje boga-
stvo pred nadajnjimi tatvinami.
To je nekaj zame, sem pomis-
lil. Nekaj časa pozneje sem stal
pred njim.
— Gospod, — sem rekel, —
izumil sem aparat, ki bo pripo-
mogel, da boste ujeli vsakega, ki
se bo samo približal vaši bla-
gajni.
— Je to mogoče? — je vpra-
šal. — in kaj zahtevate za vaš
izum?
— Roko vaše hčere, — sem
odgovoril odločno.
— To ni mogoče, predlagam
pa. da sprejmete 10 tisoč do-
larjev, če dokažete resnično upo-
rabnost vašega izuma.
Pristal sem, ker sem bil pre-
pričan v uspeh.
Dva dni pozneje sem ga našel
v postelji. Rekel sem mu: — Go-
spod, včeraj ste hoteli odpreti
svojo blagajno, vendar vas je
električni tok, ko ste se dotak-
nili ključavnice, vrgel po tleh in
ste bili do danes v nezavesti. To
je moj izum.
To je resnična povest o mojem
prvem izumu,« je končal razgo-
vor Edison.
HITROST m ČAS
ZA ZAVIRANJE
Hitrost sodobnih avtomobilov
vedno bolj narašča, ljudje pa,
ki sedijo za njihovimi volani, se
nič ne spreminjajo.
Hitrost človekove reakcije
ostane piri 200 km hitrosti na
uro prav takšna, kot pri hitro-
sti 100 km. Največ nesreč se pri-
peti na cestah zaradi prepoi^.ne
šoferjeve reakcije. S tem vpra-
.šanjem se temeljito ukvarja inž.
Vodovnik, sotrudnik ljubljanske
univerze.
Od trenutka, ko zazna očesna
mrežnica nevarno situacijo, pa
do trenutka, ko začne njen last-
nik zavirati, preteče preveč ča-
sa.
Da bi prišel impulz iz možgan-
skega centra do mišice na nogi,
mine približno 0.15 sekunde, na-
to je potreben še čas, da šofer
dvigne nogo s pedala za plin in
jo prestavi na pedal za zavoro
in ga pritisne, mine zopet 0,4- ali
0.5 sekunde. Kako bi ves ta čas
skrajšali? Ce bi se posrečilo pre-
nesti povelje za zaviranje iz
možganskega centra na mišico
noge neposredno z mišic obrvi
(ki, kot je znano, reagirajo na
nevarnost s krčenjem).
Tako je prišlo do konstrukcije
mehanizma na očala voznika, ki
ga tvorita srebrni elektrodi, po-
vezani s tranzistorskim ojače-
valcerB in močnim elektromag-
netom, ki deluje neposredno na
zavorni pedal. V trenutku nevar-
nosti je dovolj, da voznik skrči
obrvne mišice in vozilo bo zače-
lo zavirati. Na tak način bi skraj-
šali čas od zaznave nevarnosti
do zaviranja za 0,35 sek., to je
za čas, v katerem prevozi avto
s hitrostjo 100 km na uro, 10 me-
trov.
Naprava sicer še ni izpopol-
njena, ker se mišice, ki jih je
izbral inž. Vodovnik, gibljejo
neodvisno od človekove volje,
ravno to pa otežuje izpopolnje-
vanje naprave.
ODKRITJE AMERIKE
Na kolodvoru v Dijonu izstopa
monsieur Grojan iz vlaka ter se
napoti v restavracijo. Pogleda
še številko svojega va^gona, da
bi ga FHDzneje hitro našel.
»1492! Odlično.« pravi, »te šte-
vilke ni mogoče pozabiti. Tega
leta je bila odkrita Amerika.«
Cez nekaj časa. vračajoč se iz
restavracije, vljudno nagovori
železničarja: »Oprostite, ali
morda veste, katerega leta je
oila odkrita Amerika?«
P,
stran 6
»TEDNIK« — potek. 24. decembra 196."
S<rnn

ZIMSKA ROKOMETNA LIGA
ORMOŽ IGRAL NEODLOČE-
NO S TRBOVEuSKIM RU-
DARJEM IN NA ZIMSKEM
PRVENSTVU DOSEGEL
3. MESTO
Ljubljana, dne 15. decembra
1965. V prvem kolu drugega de-
la zimskega rokometnega pr-
venstva Slovenije je Ormož v
sredo odigral v dvorani Tivoli
dve tekmi in dosegel polovičen
uspeh. Premagal je ekipo Pira-
na in izgubil z Brežicami.
Ormož-Piran 15:12(7:6)
Ormož se je komaj v tretji
tekmi s Piranom oddolžil za dva
dosedanja poraza. Po splošni
oceni je bila to tudi najlepša
tekma od vseh v sredo. Piran-
čani brez poškodovanega Dom-
nika niso mogli storiti nič dru-
gega, kot da so se borili za ča-
sten rezultat, kar pa jim je se-
veda tudi uspevalo. Za Ormož
je dosegel največ zadetkov Sa-
farič 8, za Piran pa Slapernik
in Godina po 4.
Ormož - Brežice 8:12
(3:4)
Drugo tekmo je Ormož za-
radi taktično zelo slabe igre
izgubil, zatajili pa so predvsem
strelci, ki so od kakih 30 stre-
lov na gol zadeli le osemkrat.
Bil je pravi čudež, kako so se
Brežičani srčno borili in na
koncu zasluženo zmagali. Na
drugi strani pa so igralci Or-
moža že pred tekmo mislili, da
z Brežicami ne bo mnogo dela.
Ekipa Brežic je bila ves čas v
vodstvu z enim golom predno-
sti in proti koncu s tremi za-
porednimi zadetki postavila
končen rezultat.
Ljubljana, dne 19. decembra
1965. V zadnjem kolu zimskega
rokometnega prvenstva je moral
Ormož zopet odigrati tri napor-
ne tekme. Igralci in vodstvo ni-
^o pričakovali takšnega uspeha,
kot so ga v resnici dosegli.
Osvojeno tretje mesto v tako
hudi konkurenci je res hvale
vredno. Ekipe, kot je trbovelj-
ski Rudar, ki igra v zvezni ligi,
Slovan iz Ljubljane, Pirtn,
Brežice in Tržič pa so znane in
rutinirane. Ormož je v letoš-
njem letu po osvojitvi prvega
mesta v »štajerski« ligi prvič
nastopil v republiški rokometni
ligi in se po jesenskem delu
nahaja na 6. mestu. Ker pa je
tako mlada ekipa potrebna
predvsem rutine, se je vodstvo
odločilo, da se ekipa udeleži
zimskega prvenstva v Ljubljani.
Sadovi vztrajnega dela niso Iz-
ostali in so sedaj lahko prav
vsi zadovoljni.
Ormož - Rudar (T) 10:10
(6:6)
ORMOZ: Horvat, Kuharic,
Zadravec 4, Rihtarič 1, Klemen-
čič 1, Pucko I, Pucko II, Safa-
rič 1, Puklavec, Peterka 3, Kr-
stič.
RUDAR: Lopan, Berdnik 1,
Zgomba, Skrinjar 2, Juvan,
Markovič 1, Dogan 1. Bašič 3,
Dornik 2, Marguč, Kern.
Ormož je pripravil pravo pre-
senečenje trboveljskim rudar-
jem in bi lahko z malo več sre-
če tudi zmagal. Tekma je bila
lepa in proti koncu prav dra-
matična. Povedel jo Ormož z
2:0 In malo kasneje s 4:2. Do
polčasa so igralci Rudarja re-
zultat izenačili na 6:6. Tudi
drugi del se je začel v premoči
Ormoža, ki je držal igro čvrsto
v svojih rokah in se uspešno
branil. Rudar bi po vsej ver-
jetnosti tekmo tudi izgubil, če
ne bi v drugem polčasu zaigral
njegov trener in izkušeni igra-
lec Bašič, ki je s tremi efektni-
mi zadetki rezultat izenačil.
Tri minute pred koncem je
bil rezultat neodločen 10:10. Ru-
dar je želel zmago za vsako ce-
no, igralci Ormoža pa so do
konca obdržali žogo in dosegli
do sedaj svoj največji uspeh,
neodločen rezultat z zveznim
ligašem. Precej zaslug za tak-
šen uspeh pa ima tudi vratar
Ormoža Horvat, ki je v najbolj
kritičnih trenutkih vedno uspeš-
no posredoval.
Ormož - Tržič 22:18
(13:9)
ORMOŽ: Horvat, Kuharic 3,
Zadravec 2, Rihtarič 2, Kle-
menčič 3, Pucko I, Pucko II,
Šafarič 8, Puklavec 2, Peterka 1,
Krstič.
TRŽlC: Zazvonil, Mikulič 1,
Jane 4. Teran 5, Slapar 2, Jak-
šič 4, Špik 2.
Ormož je tudi v drugi tekmi
zimske rokometne lige prema-
gal ekipo Tržiča. Obe ekipi sta
v obrambi igrali bolj slabo in
so lahko strelci dosegali gole po
mili volji. Skozi vso tekmo je
bil Ormož v vodstvu V drugem
polčasu so se Tržičani že zelo
približali neodločenemu rezul-
tatu, saj je bilo stanje sedem
minut pred koncem 17:16 v ko-
rist Ormoža. Od tega trenutka
dalje pa so Ormožani zaigrali
nekoliko resneje in do konca
povečali razliko za 4 gole. Naj-
več zadetkov je dosegel Šafa-
rič 8 za Ormož in Teran 5 za
Tržič.
AgiJna ormocška ekipa
Ormož - Slovan 12:21
(6:11)
ORMOŽ : SLOVAN 12:21 (6:11)
V tretji tekmi so bili igralci
Ormoža že tako izčrpani, da
niso mogli nuditi svežim in
razpoloženim igralcem Slovana
pravega odpora. Slovan je na
tem prvenstvu imel tak žreb,
da je vedno igral le po eno
tekmo na dan, kar pa seveda
pomeni veliko prednost pred
ostalimi ekipami. Ves čas do
konca je bila tekma nezanimi-
va, igralci Ormoža pa se tudi
več niso mogli truditi, da bi
lahko dosegli ugodnejši rezul-
tat.
Na koncu naj omenim še to,
da je igralec Ormoža Safarič
določen v slovensko rokometno
reprezentanco. V zimski roko-
metni ligi pa je Safarič dosegel
drugo mesto na listi strelcev z
46 zadetki, kar je zanj in za
ekipo, ki je dosegla tretje me-
sto, velik uspeh.
Ivan Zadravec
Izidi referenduma
v kmetijskili
organizacijaii
Kmetijski kombinat Ptuj
MESTNI KINO PTUJ
predvaja 24., 25. in 26. decembra
t. 1. ameriški barvni film »PRE-
GON IZ PEKLA«; v nedeljo ob
10. uri francoski barvni (cinema-
scope) film »SALAMBO«; 28. in
29 t. m.   angleški barvni film'
»UBIJALCI STARE GOSPE«;
30. t. m. nemški film »MOJA NE-
ČAKINJA TEGA NE DELA«.
KINO ORMOZ
predvaja 25. in 26. t. m> itali-
janski film »OSVAJALEC MA-
RAKAIBOV^; 29. t. m. italijan-
ski film »DO ZADNJEGA DI-
HA«.
KINO TOMAŽ pri Ormožu
predvaja 26. t. m. italijanski (ci-
nemacsope) bravni film »ORI-
ENTALKA«.
Osebna kr^ika
ROJSTVA. POROKE IN SMRTI NA OBMOCJU MATIČNEGA
URADA PTUJ

Rodile so: <
Marija Smigoc, Zg Hajdina
105 — Zvonka; Gerčka Kozel, j
Skorišnjak 37 — Danila; Neža
Paj, Cirkovci 39 — dečka; Mari-
ja Merguč, Ljutomerska 20 —
Vesno; Erika Filipaja. Sp. Haj-
dina 45 — deklico; Erika Kralj,
Cvetlična la, Ormož — Marin-
ko: Matilda Kosi, Bukovci 155 —
Franca; Ana Kovačič, Tomaž pri
OrmožO 6 — dečka; Matilda Be-
denik. Podlože 26 — Albina: Ma-
rija Težak, Vinski vrh 99 —
Tončka; Antonija Mohorko,
Skrblje 26 — dečka; Marija So-
štarič. Dragovič 3 — deklico;
Liljana Krapša. Zg Bistrica 20aj
— dečka, Ljudmila Kralj, Sar-'
dinje 11 — Mirana; Katica Lju-
beč, Zagrebška 82 — dekiico; Te-
rezija Klasinc, Mihovce 32 — de-
klico; Marija Jus, Kočice 57 —
Minko; Marija Ceh, Drstelja 34
— Dušana; Marija Ficijan. Sp.
Velovlak 35 — dečka; Justina
Slalekai. Kicar 18 — deklico.

Poroka: Franc Hrusti. Selška
16, in Marija Kelc, Selška 16.

Umrli so:
Ivanka Korošec, Zagrebška 3,
roj. 1914, umrla 16. 12. 1965; Te-
rezija Strucl. Dravinjski vrh 2,
roj 1901. umrla 17. 12 1965; Bo-
gomir Donaj, Polenci 31, roj.
1907; umrl 20. 12. 1965.
OBČNI ZBORI KRAJEVNIH
ORGANIZACIJ
RDEČEGA KRIŽA
Nedavno so se pričeli občni
zbori krajevnih odborov RK na
območju občine Ormož. Trajali
bodo vse do konca januarja pri-
hodnjega leta. Občni zbori KO
RK so posvečeni predvsem ana-
lizi enoletnega dela, odpravlja-
nju pomanjkljivosti, slabosti in
napak in oceni dosedanjih uspe-
hov.
Dosedanje delo krajevnih od-
borov RK je pokazalo, da je
večina krajevnih odborov dovolj
samostojna, da pravilno in pra-
vočasno rešuje probleme in te-
žave. Te humane organizacije
se cesto srečujejo s finančnimi
težavami, nekatere med njimi
pa premalo skrbijo za povečanje
števila članov RK.
OD MARCA DO AVGUSTA:
ZA 10 ODSTOTKOV
CENEJŠI PREMOG
Predstavniki premogovnikov,
trgovine in železnic so se načel-
no sporazumeli, da bodo prihod-
nje leto drobno prodajne cene
za premog od marca do avgusta
za deset odstotkov nižje. To
znižanje bi dosegli s sorazmer-
nim znižanjem cen proizvodnje
in prevoza ter z znižanjem mar-
že v trgovini Nadomestili bi
ga z nekoliko višjo ceno pozimi,
opozorili pa so, da ne bi smelo
biti zvišanje večje kot poptejš-
nje znižanje.