^à d»« r*»11 t{AiOÍ' in |)i »*nikov. . daily except Saturday., and Holidays. ....... PROSVETA Glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredtilèkl In upravniâkl pr«>*tori: mi *outh U wiids k> A v«. Off irr of Publication : » v mi South Lawndala A v«. Telephon«, Rockwell 4U04 .YEAR XXX Cana lists Ja 96.00 -1- .t cw. iimmu. -fizrtmi!:. chicado, ilu četrtek. 30. septembra (sept. 30), 1937. Subscription »«.00 Yearly ßT^Y.—NUMBER lttl Acceptance for mailing at special rate of poiUge provMed for In section llM.Act of Oct. 8. 10IT, authortssd on Juns 14, ISIS. lija in Francija odbili zah tevo španske ljudske vlade Unije podpirajo stav-kar je v New Yorku orožja v tujezematvu ostanejo zaprti Spa-iji n« podlagi nevmeševalnega pakta, čeprav sU Anglija in Francija priznali, da Hitler in Mussolini kriita U pakt. Predstavnica Rusije in Mehike ožigosala stališče angleške in francoske diplomacije. Nova fašistična ofenziva v severni Španiji K&'iS^ Borba časnikarjev odbila zahtevo španske- U glede kupovanja o- ^ faZIlln iTOIltah drugega bojnega mate- w T 11 W t drugih državah, čeprav ofeh Ženeve valencijska edina postavna vlada v in se bori sa obstoj na lastnem ozemlju. Oba, zunanji minister Yvon in Walter E. Elliot, član ■delegacije, sta v imetjih držav odrekla Spani-rico kupovanja orožja na itriittih. To sta atorila na nevmeševalnega pakta, priznala, da ga Italija in ki sta ga tudi podpl-:o kršita. no je bilo v Londonu no naznanilo, da boata in Francija povabili Ita-konferenco, na kateri bo ; o situaciji v Španiji, nem redu bo tudi vpra-flede odpoklica Italijan-iz Španije. francoske in angleške ije na včerajšnji aeji Li-»rodov je dobile podporo sprezentantih Avstrije, 0-in Poljske, dočim ata RLitvinov, sovjetski tU nanje zadeve,Tn Fal ivnik Mehike, odločno profil*. Julio Alvarez del Va-penski delegat, je tudi pro-inl "Španski narod zahte-d» Liga narodov upošteva torodne zakone in ženevski C je dejal Vajo. "V « «lučaju bo Liga naro-forila veliko krivico Spa- ti delegat je nato pred-»«olucijo, ki vsebuje pet kkre je priporočil v spre-dr Negrin, predsednik vlade, v svojem govoru *)' Lige narodov zadnji te-* Ena izmed teh točk zahte-»« mora Ženeva priznati J*« Španiji glede kupovanj* w zunanjih trgih. m 29. sept. — General Franco koncentrira ^oboroženo silo v severo-Španiji. Pripravlja se pranje proti morju v slu-se Francija odloči za «vojih meja, da bolj *»>« Podpre lojaliste. Tako r«rUo Pobila, ki so prišla J* • španskih front. P ogonski fronti je kon-*** Mistična armada New York. — (FP) — Ameriški časnikarski gild, organizacija čaaopianih delavcev, pridobiva izkušnje kot militantna organizacija. Poleg atavke pri new-yorškem listu Daily Eagle se je zapletla v boj na več drugih frontah. Urad tega lista oblega stavkovna straža. Poskus, da ae število piketov omeji na deset pri vsakem vhodu v urad, se je izjalovil. Pohoda, ki so ga organizirali časnikarji pred uradom, se je udeležilo več tisoč članov drugih delavskih unij. V stavki, ki traja že dva tedna, je list izgubil že 70,000 naročnikov. Izdajatelj se je v stiski odzval pozivu državnega delavskega odbora, naj pošlje svoje reprezentante na konferenco, na kateri se bo vršila diakuzija glede končanja konflikta, Witerbtfryju* Coflfo., fro časnikarji zastavkali pri liatu Democrat, ko je uprava odklonila njihove zahteve. Stavkarjem so se pridružili tudi organizirani vozniki in nočejo dovažati papirja in črnila tiskarni lista. Dolga stavka časnikarjev pri listu Star v Seattle, Wash., je rezultirala v padcu naročnikov. Pred stavko je imel list čez 100,-000 naročnikov, sedaj pa jih i-ma 40,000. List, ki je prej izhajal na 30 straneh, ima zdaj samo 12 strani. Poleg naročnikov je izgubil tudi oglase. Agnes Fahy, Newark, N. J., predsednica krajevne unije časnikarjev, je bila odpuščena kot članica uredniškega štaba pri liatu Ledger. Unija je zdaj zapre-tila a stavko. Ona je mnenja, da je bila Fahy odpuščena, ker ae je hotel izdajatelj maščevati, ker je unija izključila Jacoba Moge-leverja, ki je, dasi je bil član unije, bolj držal z izdajateljem kot z unijo. Fahy je bila nekaj dni prej imenovana za članico mestnega delavskega odbora. Organizacija časnikarjev sedaj pritiska na čaeopisno agen- Domače vetti Subljev pozdrav la Južne Amerike #Chicago. — Uredništvo Pro-svete je v sredo prejelo dopisnico is Venezuele v Južni Ameriki s sledečo vsebino: "Caracaa, Venezuela, U. sept. 1937. Mnogo pozdravov iz Južne Amerike, kjer sem na turneji z opero, pošilja uredništvu in čitateljem Proavete vam udani Anton Su-belj." Smrtna neareča v rovu Barton, O. — Dne 20. septembra se je pri delu v premogovniku smrtno ponesrečil Ignac De-bevc. Plast kamenja je padla nanj in ga tako strla, da je še istega dne umri v bolnišnici. Tu zapušča več vnukov in dve sestri. Bil je član SSPZ. (Starost in rojstni kraj?) Veeti iz Johnetowiui Johnstown, Pa. — Andrej VI-drich, prvi gl. podpredsednik SNPJ, je prejel žalostno vest, da je v Ljubljani umrl njegov brat Pavel v starosti 71 let. Rojen je bil v Cerknici na Notranjskem in služboval je dolgo let kot državni uradnik v stari Avatriji ln kasneje v Jugoslaviji, zadnja leta je pa bil v pokoju. Svetovna vojna mu je prizadja-la mnogo bridkoati, ker ao ga na Primorskem zelo preganjali. V Ameriki zapušča dva brata, v starem kraju pa družino, brata in sestro. Bil je naročnik Pro- ivete--Rojak Jože Iekra je te dal tak» nesrečno padel po atfr-mini dol na železniški tir v Woodvillu, da je nekaj ur potem umrl za poškodbami. Pred leti je bil za strežaja v bolnišnici, nazadnje je pa delal pri WPA. Bil je vdovec in tu zapušča dva o-troka, ki se nahajata pri njegovi sestri v Holopplu, Pa. Svoječas-no je bil član SNPJ, katera pe mu je Izplačala odpravnino. (Starost ln rojstni kraj?) — Pri bližajočih se občinskih volitvah v Johnstownu je več slovenskih kandidatov, ki kandidirajo kot unijaki možje dO na demokratski listi. Ti so Louis Rovanšek in Joe Fist v Conemaughu, L. Benčina v Franklinu in Jos. Hu-doklin ter John Kopler v Lorain Boroughu. K. Mistična armada ^uro Associated Press, da odo-** Poveljnik te arms-!bri predloženo pogodbo. Federal--«*ral Jose Moscardo. U- nl d€,mV8ki odbor * ** prej od" bojna črta ae zdaj raz- redn' d* * mor* **«ntur* P0** * * meje Francije do Jace|^tU 1 unijo> 1 U n*«*"0"11 M N fašisti ho včeraj oko-lft** pogajanja Znamenja C *Me*ello, pristaniško boj z izdajatelji listov v 8an Die-gu, Knoxvillu, Baltimoru in Wll-kes-Berru, ki se upirajo kolektivnemu pogajanju. « —pristaniško Pv *everni Španiji. 29 ~ Po aedem bitki so miličniki za-■ «tragično pozicijo v Uae-t^wrtem predmeetju. O- E4,7, hi,t llv»*«ns, ko ao P™ 'Etični topovi v Para-madridskem pred- ^O loii Caponeja «1345,011 v davkih fc 29- *ept — Fede-«t J* * včeraj začela ci-proti z,l*nemu kre-J?^ Al C^aprmeju, ki ae ^»jstletneai zapora liZ! AW;trttu »vadi krše-Vlade zdaj C^iim V^ Ü4MÜ ^ od dohodkov. ^ ^ »Ha 1924 ^^vodU bvtlsfsrako Spopad med ADF in CIO pred tovarno v Mickiganu ' Port Huron. Mich., 29. sept — Okrog 400 členov unije ADF je včeraj napedlo plkete unije CIO, katera je začela stavko v tukajšnji tovarni Mueller Brass Co. Rti rje plketi so bili ranjeni in enega ao odpeljali v bolnišnico. Piketi ao ae morali umak niti pred večjo alio In členi ADF eo masno vkorakali v tovarno na delo. Iz Clevelende Cleveland. — Te dni Je umrla Mary Stibil, roj. Semič, stara 60 let in doma iz Ajdovščine na Primorskem. V Ameriki je bila 24 let in tu zapušča moža in tri sinove. Bila je članica društva 135 8NPJ. — Frank Premru »e je po nesreči obstreiil v levo roko, ko je nekaj popravljal svoj revolver v garaži. Nahaja se v bolnišnici. Poroka v Herbertonu Barberton, O. — Zadnje dni ata bila poročena Jožef GradiŠar in Mary Meglič. Nevesta Je članica SNPJ. Obilo sreče! Kukluksar ji napoJj vedali vojno unijam Zatirali bodo sedeče stavke Atlanta, ^ I la J H ' Unija za amastfke civil* ne tvobodščine Išče teroriste TOPNßKI DVOBOJ NA SANG- Mussolini napovedal fašizem v Evropi HAJSKI FRONTI ** «^dušenj* nacijev v Berlinu Bombardiranje povzročilo paniko med prebivalci ANGLEŠKI PRITISK NA JAPONSKO New York. — (FP) — Unija za ameriške civilne svobodščine je razpisala nagrado tisoč dolarjev, ki jo bo dobil oni, ki ji bo dal informacije o članih drha-II, ki so napadli in strahovito pretepli Normana 8mitha, organizatorja avtne unije, v Memphisu, Tenn, V telegramu, ki ga je poslala governerju Browningu, zahteva preiskavo. Organizator je bil napaden potem, ko sta župan Watkins Overton in policijski načelnik Cliff Davis izjavila, da bo Smith izgnan iz Memphisa (n da bosta gledala, da se to zgodi. Unija za amerižke civilne svobodščine iz tega sklepa, da so meatne avtoritete podžgale napad in tudi sodelovale s Člani drhali. Organizacija je informirala Browninga, da je Davis dan pred napadom na Smitha dejal, "da mi ne fcomo trpeli zunanjih agitatorjev (organizator^ jev CIO) v Memphisu. Podvaeli smo že potrebne korake, da jih iztrebimo. Poznamo Amitha In vemo, kje se nahaja" Hmith Je prlš«l v Memphis,, da organizira avtne delavce v SanghaJ, 29. sept. — Topniško bombardiranje pretrsas Sanghaj in med kitajskimi prebivalci je nastala panika. Dvoboj ae je pričel, ko ao Kitajci •kušali a torpedo uničiti japonsko ladjo Idzumo, glavno ladjo japonske bojne mornarice ns reki VVangpu. Torpeda je eksplodirala prodno je doaegla avoj cilj, nakar ao zagrmeli japonaki topovi, na drugi atrani reke ps ao ae oglaaile kitajske topniške baterije. Istočaano ao japonaki letalci napadli sektor v bližini kolodvora v severnem delu Sanghaja. Vrgli so 80 bomb na poalopjs v tem aektorju, ki ao povzročile veliko škodo. Koliko ljudi Je bilo ubitih v tem napadu, nl znano. Japonske bojne ladje so obstreljevale kitajsko vojaško letališče v bližini mesta Wuha, ki leži ob reki Yangtse, trideset milj severozapadno od Nankln-ga, kjer Je sedež kitajske osrednje vlade. Japonski letalci so dvakrat napadli Kanton, metropolo v južni Kitajski, tods bombe niso povzročile veliko škode. Peiping, 29. sept — Vest is japonskega vira govori, da je Ja- Enaka armada prekoračili reko ho in je sdaj aamo dvajset milj oddaljena od mesta Slhčiun-ga. strategične točke, kjer Je spe-jališče železnic Pelping-Hankow in Peiping-Taluanfu. Druga japonska armada je prodrla 60 milj na oaemlju v provinci ftansi. I/ondon, 29. sept. — Členi angleškega kabineta se bodo danes sestali na izrednii seji In razpravljali o načrtih glede pritiska na Japonsko, da ustavi bombardiranje n e u t r je n i h kitajskih mest iz zraka in pobijanje civilnih prebivalcev. Angleška diplomacija upa, da se Ji bo pridružila tudi Amerika v akciji proti Japonski. Angleški nerod je razkačen In zahteva bojkotirenje japonskih izdelkov v znak protesta proti napadom japonskih letalcev na kitajska mesta. Velik protestni shod se bo vršil 6, oktobra v Londonu, da ae mobilizira javno mnenje proti Japonski In njeni oboroženi sili, k I pobija civilne prebivalce. ■^■■■■■■BaHMaaHMau Fordovi tovarni, a Je takoj naletel na volik odpor pri Zvezi trgovcev in mestnih avtoritetah. Te že dolgo vodijo gorijo proti vasm. ki skušajo organi zirati delavce. za trgovino, bórdele, igralnice denar in druga neposUvna pod- MJ*. _____JL Psraifc Nlaféfta vesl begaarc It vejae roae pr» " '«n* »svetje. Berlin. 29. sept. — Dva faši-stična diktatorja, Hitler in Mus-solini, sta sinoči govorila a enega odra v stadijonu aa olim-pljake Igre v Berlinu, toda zapovedano navdušenje milijona poslušalcev nI dolgo trajalo, kajti vremenski bogovi se niso tmenlli aa tijuno grmenje In poalall ao hud dež, ki Je neustrašeno pral govornika in ljudi. Bahaštvo nemških nacijev In italijanskih fašistov, da vaelej aije aolnce ali luna kjerkoli ae pokaže ta Hitler ali Musaollnl, je alnoči padlo v vodo . . . Premočeni ljudje pa nlao amell zapustiti stadljona, kajti pri vaeh vhodih Je atala policija, ki Je imela 'H»fehr, da nlhte ne sme aapuatiti avojega mesta, dokler Hitler In Muaaollnl prva ne odideta. Prvi Je govoril Hitler, ki Je hvalil Muaaollnlja In Italijo rekoč, da imata Nemčija ln Italija "akupne ideale in intereee". Rekel Je tudi, da voditelja Nem-čije ln Italije alužita ne le ln-tereaom avoje dežele, temveč "ljudem vae Evrope, kajti na-cijaka Nemčija In fašlatlčna Italija »krbita, da bo mir v E-vropi , , Muaaollnl, ki js sledil Hitlerju — ko Ja dež najbolj prsi navzoča — js rjovsl v nemščini, smpsk njegove nemščine nI razumel noben Nsmsc, ksr je bi-Is v Julijanskem akcentu. Jesen, da gs dsž moti, je vihtel pesti In vrnfl Hitlerju pohvalo Italije o pohvalo Nemčije, češ da Italija ne bo nikdar pozabila ko Je Nemčija ignorirala aank c I Je Lige narodov proti njej aa čaaa vojne v Etiopiji, Muaaollnl je dalje rekel, de Italija In Nemčija ata danea še "edini pravi demokraciji na svetu, vse drugo je še pod peto demokratične in boljševUke In terneclonale, ampak ne bo dolgo, ko bo vsa Evropa fašistična .,." Kakor Hitler tako Je tud MuNsollni kričal, da misija fa šistične Italije ln nacljske Nem člje Je — mir, nato pa Je Izli golido psovk na Ligo narodov In aovjetsko Rusijo, ki neprestano kalita mir . . , Končno Je Musaollnl prizna Javno pred Nemci — in njegov govor Je slišala, čeprav ga n razumela, vsa Evropa po radiu — da ae njegove čete bojujejo v Španiji, ko je hreščal: "Kadar pe ne izdajo nič naše bese do v I ki ju za mir, tedaj ae po alužlmo orožja. To smo storil v Španiji, kjer je na tisoč« fa ŠUtov is Italije izgubilo avoje življenja , , ." Zdi se, da se je Muaaolini močno prehladil, ko Je ves razgret skakal v mrzlem dežju po odru, kajti takoj |M govoru so ga odpeljali v palačo In ga tam kaj menda zavili v volnene koče, Napovedane vetrne privatne zabave v predsedniški palači ni bilo. JEKLARSKA KORPORACIJA DOBILA KLOFUTO Omrcienje želeaničar-jev izpodletelo na . vsej črti , POROTA OPROSTI. LA OBTO2ENCE Spet 31 o§eb ob »o je-ni h v amrt v Rueiji Moskva, 89. w»pt. — Moakov-s ko čaaopUje |joroča o nadaljnjih .'II smrtnih obaodbah, ki eo bila te dni Izrezane po raznih krajih Hovjatske unije nad "trockističnlmi aaboUrJf". Štirje morajo umrvtl v diatriktu Moakve in drugi štirje v Azovu ob Črnem morju zaradi akvar-jfingu žita. Zaradi Istega pre-Ntopke Je bilo o*em oaat) obsojenih v ftiblrijl In drugih oaem mora umreti v l*ningradu, ker ao aabotirall agrarni program vlade. Medem bo ustreljanlh v Karrlljl zaradi sanikrnega vodstva kolektivnih kmetij Johnatown, Pa.—(FP)—Beth-lehem Steel Corp. se bo še dolgo H|iomlnJala udarcev, ki jih . je prejela. Prvi udarec je prišel, ko je korporacija temeljito pogorela na okrajnem sodišču, h kateremu ae je zatekla, da spravi v zapor voditelje dveh železniških bratovščin, katere ja aku-šals omrežiti. Ta poskua je bil narejen v čaau atavke na želez-nioi Conemaugh A Black Lick, ki jo operira korporacija, Poleg drugih je korporacija dala aretirati Loulaa A. Pegga, uradnika bratovščine atrojevodij, češ, da Je hotel a dlnamitom uničiti fteleanlško progo. Pegg je bil aretiran v juniju tega leta, v latam čaau, ko ao tudi jeklarski dalev-ci v tovarnah te korporacija zastavkali. Njeni agentje eo takrat zagnali velikanski krik, da morajo biti zločinci strogo kaznovani. 8edaj, ko je bila sodišču predložena evldenoa, da so obto-teni nedolšnl In šrtve omreže-nja in Jih Je porota iapustila, a-gentje Jeklarske korporacije molčijo. To Je bil hud udarec aa kor-porscljo. Val drugI obtoženi delavci ao bil! oproščeni ln korpo-racffo ki js vtoftils tožbo, bo morski plačati vae atroška. Kmalu potem, ko je bila zarota v zvezi i omretenjem razgaljena, Je korporacija zašla v nadaljnjo zagato. To se je sgodilo pri zaslišanju pred člani federalnega delavskega razsodišča v ivesl s obtožbo, da je korporacija kršila Wggnerjev zakon. Mlchael J. Se-wak, župan v Franklinu, predmestju Johnstowne, Je pod prisego lz|)ovedal, da so ga skušali uradniki Hethlehem Steel Corp. podkupiti. Ponujali so mu velike vsote denarja, če bo deputlal-ral kompanijske pobojnlke kot policajs, ds bodo razbijali stavko jeklarskih delavcev. Sttvvak je Izjavil, da Je nekaj dni pred oklicem stavke prišel v njegov ursd Rslph Hough, pomožni upravitelj jeklarskih tovarn, da gs podkupi. Dejal Je, da I jo korporacija plačala njegov dolg v vaoti »7ft00, poleg tega pa mu bo dala dovolj denarja, da bo lahko odprl trgovino, kar jje Je odločno odklonil. Drugi poskua Je bil napravljen nekaj dni (jo Izbruhu stavke. Takrat ga Je obiskal C. K. Ulico t, glavni u-pravitelj jeklarskih tovarn. Ponudil mu Je dvakrat večjo vsoto, če bo jjomagal pri rashijenju atavke. Tudi to |jonudbo Je de-wak odbil, nakar ae je Kliicott razjezil. Iz Hewskovega urada je odšel a pretnjo, "da bo drago plačili za vae, ker je odklonil podkupnino." Zdaj, ko je bila korporacija razgaljena. Je možnost, ds l»o delavako razsodišče odredilo pregled knjig županskega urada v Johiirttownu. Zupan Dsnlel J. Mhlelds. bivši Jetnik, je v čaau atavke mobiliziral oboroženo al-lo aa zdrobitev stavke. Samo aa taksije, ki so vozili stavkokase v tovarno, J# župan potrošil f 144MS. toda ta v a< j ta ni uključena v knjigah mestnih izdatkov, Jeno De-rosa, lantnifc taksijev, Je izpove-dal, da župan nI rsbll čekov, ko Je ple/sl račun. Vas plsčils so bila v gotovini. Deleveko razsodišče bo poavstilo tudi ne to stvar, da ugotovi, koliko denarje Je župeri Hhields prejel od je-ilarske korporacije, keteri Je pomagsl pri razbijanju stavke jeklarskih delavcev. _ •2 PR08VETÄ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LAMTM1MA »I^IVBMMMM MASODMB roOrOMNK JBMMOTS ti mmd ■irtMiiiil fcr MM m UU>. M** u r»i ILM m Mtrt loto; M CMHaa» ta cJL tf-U- — M.W m p* — »•« «Mil fur *tW m*m ImmM M «Tp-r Umu «I «TJ« F«. »M »M- I«. J* MW® »■■ I ^ „igmTn1- mims «*4 «»HMMrf wtiM- »tU Mi k» i «I ■ I i I o*-» ^k m »ter«, v—% «M., will k. «u»«.^ h, i». «««••M kr «M MmM MMM« M VM, kM IM allb PIKIH V KT A MIT-M UfMib A»». CMUM, OT TM* KKUMBATKD Zanimive bčležke DetroHske sktfvmeatl Detroit, Midi. — Hladna je- *en je že dodobra nadomestila poletno vročino in sleherni se rad pomudi v gorkth prostorih in prijetni iružbi. 04 sedaj naprej ee bomo kaj radi držali pod streho.*» Tako je nastalo sedaj več življenja tulfcpod streho SND na 17163 John R. st. Pevski'zbor Svoboda je obnovil evo-je vaje, seje so boljše obiskane in več zanimanja se opaža za bfttineanje, pri katerem se človek malo razgiblje. je zagotovljen*, ako le hočemo, kajti ta zmaga je odvisna od nas vseh skupaj. Izgubiti nimamo ničeaar. pridobimo pa lahko vse I Apeliram na vse naše rojake, da pridete v SND, v hišo, ki je last nas vseh I Skupno lahko vse dosežemo in izvolimo naše kandidate. Poleg tega se vam v SKD nudi obilo prijetne družabnosti, razvedrila in veselja. Naprej do delavske zmage, za koristi SND in nas vseh t Mary Jurea. Ameriška "nevtralnost" Združene države so v smislu izjave predsednika Roosevelta nevtralne z ozlrom na Japon-sko»kltajski konflikt v Aziji. Ameriške tovorne ladje, ki so last vlade, ne amejo več do-važati orožja in strelivs na Japonsko in ne na KJtajako, dočim so privstne ladijake družbe posvarjene, naj spoštujejo zakon nevtralnosti. Ameriški nevtralnostni zakon, ki ga Roosevelt Izvaja napram Japonski in Kitajski, bi bil pravičen le tedaj, če bi se Japonci in Kitajci lahko merili z enako močnimi bojnimi sllsml in zalogami bojnega materiala ter v sredstvih trunsportacije. Razlika v reeniei je pa kakor dan in noč. Japonska militaristlčna vlada, ki že pet let sistematično napada Kitajako in trga od nje provinco za provinco, ima na razpolago veliko tovorno brodovje, a katerim lahko dovaža bojni material iz vseh krajev sveta, kjerkoli ga more dobiti, dočim ima Kitajaka le peščico ladij in zavisi od brodovja svetovnih sil Zato Je protest kitajske vlade proti Rooae-veltovi nevtralnostni proklamacljl razumljiv in docsla upravičen. : Upravičenoet kitajskega proteeta potrjuje Japonska sama, ki Je zadovoljna z ameriško "nevtralnostjo". Uhko Je zadovoljna, saj je nič ne boli! Staro železnino Japonska lahko že vedno uvaža Iz Združenih dršav, ker ta uvoz je prost, Japonska ima pa priprave, da ataro železnino pretvori v bojni material. Ameriška "nevtralnost" torej jsponskim mlUUristom nič ne škodi, pač pa jim koristi, ker ne morejo napadeni KlUjci dobiti iz Amerike blaga, ki ga najbolj potrebujejo 1 ' Tako je bedasta ameriška "nevtralnost" vrgla Kitajsko v naročje Sovjetski uniji kolikor nima kredita na Angleškem in kje drugje v Evropi. Kitajci morajo iskati pomoči v Rusiji. če se nočejo enostavno podati razbojniškim japonskim militarlstom. Pred več ko ftO leti je neki nemški ekonom rekel, da najslabša je tieta pravica, ki enako postopa z neenakimi. To pomeni, da kdor pravi, da amo pred zakonom vsi enaki, izreče veliko laži Ce sta milijonar In berač obsojena na enako kazen, da morata vsak plačati po tisoč dolarjev, ali sta zarea oba enako prizadeta? Milijonarju ni nič. ako vrže tja tiaočak ali dva, kaj pa berač, ki nima dolarja in mora Iti v zapor, ker nima s čim plačati? Kje smo pred zakonom vsi enaki? To velja tudi za ameriško "nevtralnost", katera najbolj tepe one, ki so napadeni In ki si ssml ns morejo pomagati. To nam danes nsjbolje pričata Španija In Kltajsks. Politično razkuhavanje Ameriška politika v splošnem je danes takšna. da se prav nič ne eposnaš v njej. V demokratski stranki ata danea dve stranki; ena je z Rooaeveltom. druga je proti Rooaeveltu. To pomeni, da demokratska stranka razpada in njeni drobci ae grupirajo v dveh taborih. lato ae godi v republikanski stranki kolikor je ta strsnks že aktivna. Poglejmo, kaj se godi v New Yorku, največjem ameriškem meatu. Največja politična sila je tamkaj že od nekdaj bila Tammany Hall, mažina reakcionarnih demokratov. Današnji newyorški župan 1« Guardin je pa pred štirimi leti sdružil proti tej mašini vse progresivne demokrsU« in republikance in atrl njene kandidate. La Guardia aam je nominalno republikanec. v reanici pa Je eamo progreaivec. V prihodnjem novembru so spet županske voMtve v New Yorku. Ta mesec so bile pri-marnp volitve, pri katerih so volile! glavnih strank postavili kandidate. Tammany Hall ae je še enkrat dvignila iz razvalin in predložila volilcem aenatorja Copelanda za demokretako-ga Županakega kandidata, dočim ao novodeal-ski demokratje imeli drugega kandidata Maho-neyja. Tammany Hall a Smithom in drugimi reakcionarnimi demokrati je bil« spet korenito strta. Ia Guardia ae je dal imnovno nominl-rati pri republikancih in tudi na demokratski I lati je dobil okrog 60,000 glanov. Medtem je tamkaj v ospredju tudi ameriška delavska stranka, pri kateri ao unije In socialni demokratje (bivša "stara garda*' ao-cialistične stranke) glavna »i Is. Tudi ta stran-ka Je puatavila La Guard i jo za svojec* kandidata. Socialisti ao sprva imenovali Thomasa sa svojega kandidata, ali pred kratkim ao ae (Dalja v sa4nji koU.no V parkih in sploh na prostem nI več udobno, ker Je prehladno. V naši naselbini se pa rojakom ntidljo udobni prostfcri v SND, kjer Je obilo zabave! Vsako soboto igra v teh prostorih A. Stefanič lepe slovenske komade in marsikdo se poveseli ob njegovi godbi. Mnogi ee zabavajo pri kartah, nekateri pri balihca-nju in tretji a petjem. Za vse pa je na razpolago dobra pijaša raznih kvalitet in pa dobrs, o-kusna domaČa hrana, sa mamice pa tudi dobra potica in sladka kava. Ako vam doma postane predolgočaano in ne veste kam bi šli, namerite avoje korake naravnost v SND, kjer ae boete sesUli a svojimi prijatelji in znanci, ae z njimi pomenili in pozabavali, pa vam bo je minil. Pridite tudi poslužite tega skupnega prostora! Naž SND je naše središče in zbirališče. Tu je obilo domačnosti v vseh ozirih. Tu smo vsi enaki, vsi enakopravni, ne glede kdo ste ali od kje pridete, V našem SND, kakor že omenjeno, igra godba vaako soboto in nedeljo. Bila sem Informirana, da naa obišče v nedeljo, dne/S. oktobra, znani pevovodja Louis Seme iz Clevelanda. To je namreč znani alovenski pevovodja, energičen fant, ki je oživel našo alo-vensko pesem med tu rojeno mladino. Nastopi njegovih mladinskih zborov, namreč tistih zborov, katere on podučuje, so le sijajno dokazali, da je zmožen svojega posla. Dance ima nad 600 otrok, ki ae vežbajo v petju pod njegovim vodstvom. Ti mladi pevci so še večkrat nastopili ln vselej šeli splošno priznanje. S avojim milim, lepim petjem so vsakokrat očarali poslušalce. Slovenskemu Cleve-landu so v velik ponos, še več — v ponos so nam vsem! Naša slovenska pesem ne bo še dolgo za-tonlla v Ameriki, dokler se bo naša mladina udejstvovsla na tem polju kakor ae sedaj. Semetov oblak v Detroitu v nedeljo bo sa nas velikega pomena, bo nekak apominski dan oziroma dan, ki ae ga bomo spominjali Še dolgo. Kajti tega dne bo tudi pri naa ssčetek pomembnega udejatvovsnja naše mladine na kultuitaem polju. Tudi pri nas se bo organizirala naša mladina V pevakl sbor. To bo začetek tega udejatvovanja in sledili bomo zgledu elevelandske naselbine. S tem ae nudi vsem slovenskim staršem, vsem mate-rsm ln očetom, lepe prilika, da pošljejo avoje otroke k tej aku plni. ki se bo učil» naše lepe slovenske pesmi. Saj nI nič lepšega kakor ališati slov« n s k., pesem if grl naše doraščajoče mladine. UapSh In napredek tega mladinakega petja pa je odvisen največ od staršev. Svoje otroke pripeljite na vaje ob nedeljah. Učil Jih bo naš znani pevovodja John Berliag in uspeh nam je sagotmljen, ako se bomo val resno zavzeli, da ae ta lepa ideja ureeniči. da napreduje in uspe. kar ae pač lahko zgodi in ae mora Zgoditi! V Detroitu ao pred durmi mestne volitve. Prvič v zgodovini DetroiU ao ee delavake organizacije združile In postavile avoje skupne delavske ksndida-te za mestne urade, za i upa na in koncilmane. SND daje svoje lokale na rsspolago v svrho agitacije in volilne kampanje, da ae vršijo shodi in seetanki. V SND je sedaj glavni stan volilne kampanje brezplačno. Dollnoet naa vseh je. da delamo in agitiramo ter širimo delavsko propagando med delavci, tako da bodo na volilni dan naši dela\»ki kandl-ds>i.amagali. In ts smsga nam V prijazno pojaaalšo Clevetand, O. — Podpisani si štejemo v dolžnost, da objavimo sledeče pojaanilo: Poročili obeh lokalnih slovenskih dnevnikov radi govornikov na koncertu Združenih mladinskih pevskih zborov, ki se jS vfžil v nedeljo, 18. sept. t. U naj nihče ne smatra drugače kot le za oeebno mnenje urednikov, kar ne znači, da ao bili val navzoči istega mnenja. V žpričo dejstev, da je avdijenca govornike često prekinila z burnim aplavzom, je težko kaj takega zapisati, drugače kot za osebno mnenje B) leznikov. Zadnji govornik na progra-u je bil okrajni sodnik Frank ivše, ko ao po mnenju uredni-kbv bili navzoči že docela od go-utrujeni. , Smelo trdimo, govoril Še pol ure alTtfšč, daNga bi občin stvo z užitkom poslušalo in točno sledilo njegovemu govoru Podpisani se vsem govornikom iskreno zahvalimo za tople in prisrčne govore. Veseli nas, da ste se odzvali našemu vabilu ter prišli pozdravit naše mlade pevce ob &-letnicl njih udejstvo-vanja na slovenskem kulturnem polju. BiH ste dobrodošli gostje med nami. Pozdravljeni! John Terlep, predsednik; An na Traven, tajnica; Joa. Zele, blagajnik. povratek na delo, toda >rez vaakega uspeha. Delavci pri West Pfcnn Mirror and Glass Co., ki so zasfctv- kŽi dne 16. avgusta, so se vrnl-na delo po dveh tednih stavke. Izvojevall so 7c poviška na uro in zaprto delavnico. Ta družba Je dobila sodnijsko prepoved proti svojim delavcem, da jo morajo pustiti v miru in ne držati gotovo distanco proč od tovarne. Ko je prišel gospodar v tovarno, smo ga mi tako oplsšill, da je otfljufcfl fjööpisatl pogodbo, kar je tudi storil. Ta družba je zbežala pred unijo iz New Kensjngtona prod 14 meseci.' Kupila je tuksj poslopje n zraven še dosMsla. Morda se bi tudi sedaj selila, ali vprašanje naatane — kam? Kajti Udi nekdaj ponižni in zatirsni ; ug se prebuja. Od okoliških unijekih lokalov CIO dobivamo pomoč, kar pa gre največ za obrambo in za stroške unijskih prostorov, tako da za kuhinjo ostane malo. Razna društva priredijo skupno zabavo dne 8. oktobra v Slovenskem domu in čisti dobitek Je nsmenjen našemu lokalu št. 1001 CIO. Udeležite se te prireditve! Zavedajte ae, da naš boj je tudi vaš boj! Na svidenje! John Ban, 118 Poročilo o stavki Pitt^burgh, Pa. — Pri #ep-> penstall Co. smo še vedno v stavki, ki ae Je pričela 12. julija. Dne 20. julija so odpeljal en trok železa iz tovarne in vrgli so solzavko med pikete. Dne 21. avgusta so izmenjal nekaj preddelavcev v tovarn pod močno protekcijo policije Na 28. avg. ao se pripeljal preddelavci s štirimi člani Hep-penstall Co. v štirih avtih pred glavno pisarno. Nato je upravitelj tovarne z velikim kladivom odbil ključavnico ln s silo udri v pisarno a tremi avti. Ker ao bili delavci v stavkovni straži napadeni, se je vnel boj. Iztrgali so preddelavcem orožje ter jih pošteno nsmikastill. Posledica: deset jih je bilo odpe-Ijanih v bolnišnico, med kateri mi je bil eden etavkar, devet pa družblnih preddelavcev ter eden policaj. Eden policaj in dva preddelavca se še vedno nahajata v bolnišnici. Sest drugih delavcev je dobilo , lahke poškodbe. « Kompanija sedaj išče sodnij sko prepoved proti naši uniji CIO. Obtožila je mestnega žu pana, mestne može jsvne v ar nosti, mestno policijo in okraj nega Aerifa. Zasliševanje se je pričelo dne 20. septembra In se bo končalo te dni. Kompanij ake priče se lažejo kar ae da pri zaslišanju. V smislu novega zakona v državi Pennl je to prvi slučaj te vrste, zato Je zanj veliko zanimanja med odvetniki. Kompanija ima pet advoksšov, unija enega, župan in polšja enega in šerif enega. Mnenj« Je, da drušba ne bo dobila pod-nijske prepovedi, ker je sSma provocirala izgrede. Mi nismo imeli nobenegs orožjs. , Naj pripomnim, da sta tovarna In pisarna popolnoma prasni, niti čuvaji niso v njej od|14. avgusta. Na sliki, ki Je bita priobčsaa v dnevniku Proeveti o tem pretepu. se je videl tudi pre vrnjen avto. Is avta ae je usula opeka In razno orožje. lleppen-stall Co. Je poražena, le da tega noče priznati Piketna linija je vedno bolj močna in morala med delavci Je dobra. Dmlbs je poskusila s več akemami sa Težavna pot do zdravja Louisville, Colo. — V naslednjem bom podal par stvari, ki se ičejo moje bolezni, katera me muči že delj časa in o tem, kako aem se zdravil oziroma kako «o me zdravnikf pošiljali iz kraja v kraj. Nekako pred osmimi meseci *em zbolel za boleznijo revma-tizem. Zdravil sem se šest me lecev, šel od zdravnika do zdrav nika in iskal pomoči oziroma zdravil. Vsak zdravnik mi je rekel, da imam revmatizem. Tako me Je dne 8. julija tukajšnji zdravnik poslal v Colorado General Hospital. Citn so me preiskali, so ugotovili, da nimam revmatična, temveč da imam ranjeno ali poškodovano hrbteni-:o. Vprašali so me, kdaj sem bil pobit v rovu in sem odvrnil, da še nikdar in da do svojega 46. leta nisem bil še nikdar bolan, zadnja štiri leta pa me muči ta bolezen karkoli je. Potem so me poslali domov in mi naročili, naj pridem vsak četrtek na pregled ali preiskavo. Tako sem hodil vsak četrtek v Denver, kakor so mi naročili, toda velikokrat zaman — vselej so namreč bili boljši zdravniki na počitnicah* Potem ao končno ugotovili, da se moram podvreči operaciji s tem, da so z instrumenti preiskali hrbtenico in iz nje vzeli tekočino. Dejali so, da moram v bolnišnico in da me bodo telefonično obvestili, kdaj naj pridem. Čakal sem celih 18 dni, predno so me poklicali. To je bilo 8. sept. Sel sem v bolnišnico; tam sta bila dva bolnika, ki sta imela koze. Brž so nas vae skupaj zatrli, da nas ni mogel nihče obiskati in tsko smo bili zaprti celih 18 dni. Medtem so mi spet vzeli vzorec tekočine na hrbtu in tudi onem roentgenskih slik (X-žarki). Spet smo čakali, kdaj bomo sproščeni, oni, da gredo domov in jaz, da grem na operacijo. Končno se je pojavil v bolnišnici dr. Work, specialist, ki obi-akuje razne bolnišnice po Ameriki, in tako Je preiskal tudi mene. da ugotovi bolezen. Vprašal me je, odkod prihajam in ko sem mu povedal, da iz Slovenije, je | rekel, če morda iz Ljubljane. Ne, ampak blizu tam. Povedal mi je, i da se je učil na Dunaju medici-' ne, da Je obhodil vso bivšo Avstrijo. Spregovoril Je par besed v nemščini in jsz sem mu odgovoril. Potem se je obrnil k drugemu zdravniku in mu rekel, da me morajo takoj operirati, dru-igače da sem močna, zdrava oee-ba In mi nI treba čass zapravljali po bolnišnicah. "Ozdraveli te bomo, da boš šel zdrav do-mov," me Je zagotovil. Zahvalil sem se mu In dostavil, da želim zopet nega adrsvja. "Frank." Je dejal zdravnik, "ne boj ae. kajti v kratkem čaau boš zdrav r Res so me naslednji dan premestili v drugi oddelek in me pripravili sa operacijo. Takrat pa je prišlo telefonsko sporočilo, da bom operiran šele 27. sept. Tako je bila operacija odložena za šest dni. Za vsak teden v bolnišnici moram plačati $21 in druge bol- Dr. WelHngton Koo, načelnik kitajske delegacije v Ženevi. niške pritikline. Prosil aem jih, naj me pustijo za tri domov, da grem še enkrat pogledat mojo družino. To so mi dovolili ip domov sem prišel dne 22. septembra. V bolnišnico sem se vrnil na 26. sept. in za 27. sept. je bila napovedana operacijo. — Pozdrav vsem čitateljem Prosvete! Frank Hafner, 218. Poročilo o prispevkih Cleveland, 0. — Društva in posamezniki so se zopet odzvali a prispevki za nakup ambulance, ki se bo podarila jugoslovanskim boriteljem za demokracijo v španski ljudski vladi. Nadaljnje poročilo: Društva SNPJ: Po $10: društvo 118; po $6: društva 142, 618, 300, 241, 208 in 844; po $4: društvo 232; po $2: društva 216, 292, 64, 143 in št. 9; po $1; John Cetin, John Zele, Jack Kri-zisnik, Louis Godina, Tony Bo-golin, Frank Steklacic, društvo 246 SNPJ, L. Korošec ml., Joseph Kotac, Anton Škafar in Jennie Lucic. Po 60c so prispevali: Mrs. Još. C vel bar, Joe.4 Smith, Joe. Steklarčič, Frank Paulenich, Joe Malovich, Ignac in Uršula Franko, mrs. J. Yozina, Math Bohar, Mike Keshina, J. in W. Debelak, M. Lenarčič, Lbuis Mlekush, Martin Kavčič, Roger DuBois, Moris Browarsky, A. Bartel, John Plachter, John Antoncich, Mary Knez, Elizabeth Plachter, Anton Rednak, Anton Rozanc, Matt Junko, Louis Karish, Frank Kinkela; po 40c: Mary Furno: po 36c: Mike Sokol; 27c Stanley Indof. Po 26c so prispevali sledeči: John Indof, Joe Indof st., John Lindish, Henry Indof, Stanley Bitenz, Albin Cvelbar, Louis Cvelbar, A n g e 1 i n e Franko, Frank Bregar, Math Dermotta, John Barnidi, Friderick Perko-witz, John Nevish, mrs. T. Cokel, Sante Festini, Matt Mihel-cic, Louis Dolinar, Andy Bar-bish, Anton Potokar, Martin Obed, L. Krzisnik, Joseph Pla-sker, Anton Potočnik, Anton Krzisnik, Albert Troha. Frank RemAek, Joe Tohevnik, Chas. Zakrajsek, M. Korošec, Frank Spelich, John Yuko, Anton Jam-ša, Leopold Simoncic, Anton Si-vec, Math Abramovec, J. Kuxich, John Ruzich, Louis Virant, Joseph Papič, John 8imclc, Anton Smith, J. F. Terbizan, Frank Safran, John Krecic, Frank Hrescach. John Rednak, Martin Korpas. Fred Pozek, Johan Pi-rih, Henrik Pirih, Anton La-vrich. Frank Kriznick, Louis Modle, Matt Jereb, Marko Bin-gola, Frank Lovrinc, John Mlac-nik, Ivan Sekic, Gašper Smele in Martin Soldo. ta 10c: Paul Likar, Andrew Standi. John I^skovec in dva neimenovana. Skupni znesek $94.02. Prejšnji iskat $184.98. Vsega do sedaj nabranega $279. Najlepša hvala vsem pri spe vatel jem! Na mnoga društva no ae ras-poslala pisma in nabiralne pole. Nekatera ao se že odzvala a prispevki. Apeliramo še na o-staia društva, katera so prejela pisma, da ne prezrejo tega apela za pomoč, ki je nujno potrebna v tem kritičnem času. Odbor. ČETRTEK, 30. SEPTfu,,, Razgledi po zapadu Ivan Molek (Nadaljevanje.) Pogorelčeva se ne zanimata le z* fur» marveč tudi za čitanje. Redno fiUu J roletarca in druge napredne liste ter . dva "trunka" polna knjig in koledarjev z vrste let Bližal se je večer, ko smo se poslovili ud Pogorelca in njegove živahne ženice z i željo, da bosta še dolgo let živela in v zd uživala trud svojih dolgih let . . . Pečnikov fordič je spet tekel nazaj v P IU Rye, Canon City in R«ya| (;orjp Bila je nedelja—drugi dan po obisku relčeve farme—ko je prijatelj Pečnik po pognal svoj fordič in to pot v nasprotno prašne pueblske naselbine. Vzel je s sebe jo boljšo polovico in malo hčerko in od smo se v Rye, nekak naturni park vi okrog 30 milj zapadno od Puebla. Colo daljave čez prerije 30, 50 ali 100 milj dali. nič za naše fante. Če gre kdo zvečer st daleč "k ljubci v vas", je to zabava Rye je znamenit za naše Pueblčane, ker tamkaj edini "clubhouse" ali dom, ki je ia pevskega društva Prešerna. Okusna, na dana, napol lesena in prostorna stavba v med iglovci. Tam so privatni in javni pi Dobra stvar, samo predaleč. Če bi takle ček imeli doma ali kje bližje, bi jim veli zalegel. Dom je bil zaprt, ko pridemo tja. Niko bilo tam. Naše ženske so pa kmalu st odprta vrata v ozadju na vrhu. Odprl tat, ki je vlomil »kozi okno in stikal po . njosti, našel pa ni menda nič. Čuvaja r in to je slabo. Kmalu pa pride naokrog sosed iz bli "priložnostni čuvaj" doma, farmar Dan vič. Mož je zgovoren in takoj se mi je r Govori dobro slovenščino in enako dobro ščino. Njegov oče je bil žumberški Hr Hrasta na belokrajinski strani Gorjancev na meji, mati mu je pa Slovenka z Vr Od očeta je dobil nauk: "Sinko, spoštu, vere in vse ljudi!" Tega nauka se drži Se dasi zase veruje le v dolar, kar je nekoč povedal župniku Cirilu v Pueblu. Med vo, bil aktiven za kraljevaško Jugoslavijo, va filozofija je bjla: Jugoslovani so ¿e taki, da enega osla morajo rediti in častiti naj rede osla svoje narodnosti ... Da pa ne zanima več ne za Jugoslavijo, niti goslovenski nacionalizem, niti za jugoslov« časopise; zanima se le za svoje farme,; za Prešernov dom, za dobre prijatelje Pred dolgimi leti je Dan Predovič živel v cagu in še danes se spominja nekaterih starih tovaren. Ko je bil Martin Konda Pueblu, Je bil njegov prijatelj. Skupaj m novali: on, Konda, Medica, Baje (uredni ra), Sava RadanoviČ in neki LadjeviČ. Slovenci in trije Jugosloveni! Zanimiv nessman, ta Predovič! Njegov stric Ilija vič je bil oziroma je še—ne vem—veletrgo Ljubljani. Tako smo med pogovorom, stikanjem po ku in med 4ežjem—v hribih menda vsak dežuje—pretolkli nekaj ur v "Raju". F nas je Pečnikov fordič odnesel na izpred hribih navzgor in navzdol, po slemenih in nah, strminah in serpentinah, dokler nisrm šli v Beullah, razkošno letovišče puebUki! gatinov. Cesta neprestano pada in nap zapusti hribe na drugem koncu in udari čei rije proti udrtini ob umazani reki, kjer pred kakimi 60 leti začel Pueblo. Drugi markanten zlet v hribe sta n klonila Frank Boltezar in Frank Stare. primeru je Boltezar prispeval svoj druz avto. Ugodna prilika za to je med tednor Boltezarjeva sinova delate in ko "miMU« - ___ci:___-t. BoltcU imi V ma ne pogreša vozila. Sicer sta »e Pečnik kosala, kateri bo pok uril več za najino korist, s ne vem. kateri je dobili mo. Škodo Imata oba! Louis Korošec tud. pustimo to. (Dslje prihodnjič.) Hiša bodočnosti Na ncwyorški svetovni razstavi, kj W čeli. kakor smo poročali, že PH^*1'' med drugim pokazali tudi vzorec bodoče hI Ta hiša bo vsa iz stekla in ne bo .mM voljo tega nobenih oken. Pbeni zsstonj zadrževali preobilno svetlobo od runsj in bodo dali po potrebi z enim potegojn oam-ti. Vs« vrata se bodo odplral. m «^-elektriko. tako da ne bo treba niti Ml«* - Postelje bodo Pnevmatik b^.n ^ ce bodo namreč iz gume to «s ta*» j napolniti z zrakom. Ker hiša ne bo i«ds e bo skrbela za dovajanje svežega »ras. tranjost posebna ventilac.j-ks nap» strehi. Tanaprava bo zrak ^J^ šila ali o vlažila, ozonirala, ogrela » ter ga pošiljala enakomerno sko.iv* £ ^ Gospodinjskih odpadkov ne ta. tww be odstranjevst i v dO ti odpadki sežlgal. in spremi M" v tej obliki spravljali na prosto.___g (D.I* -i P'v. kolon. > socialisti izrekli « lavako stranko (še h^ ^^Z, jfl „< to stranko "rep taman.Uke v , je Thomas umaknil svojo ^jj^js U Guardiji. In komuni*J^J^i Guardijo! Zdaj se pa spoznaj irr^gEPTEMB&A. cz^-__rrrf............................ Vesti iz Jugoslavije v/ <•*># flfi Senator Norris zagovarja Blacha VVsshington, D. C. — «enilU.r (jaorge W. Norrls, progreaivec is Nebraake, s« j« »vid s« blv-Ae«s senatorja Hlarka, ki gs j« Roosevelt imenoval ta Mana federalnega vrhovnegs sodišča In je sdaj predmet ostrih napadov v časopisju. To kriči, da je član kuklukearske organizacije. Norris je dejal, da on pasdrsvljs Rooseveltovo islilro. "Blacka po-snam ie dolgo let kot pe*t*nja-ka in aagovornlka ekonomekih in socialnih reform," je rekel Norris. 'To je varok, da si je nakopal Jeae reakcije. Da li je imel ali Se ima svese a kuklukaarjI, ne vem. vem pa, da so mnogi senatorji in kongresniki Is jutnlh dr-lav člani orgaaisaeije Ku KIuk Klan. Dasi aem nasprotnik te er-gaaisacije, ne mere biti ugovora , organizacij <*IO. ki se se sapletN v haaHtrt Cai *«Jbctt dobila ob ^•k nekaj trtai-• m,»jstraklk vlo- V od I tel ji anlj priaUaličalh la skla unija voznikov, orgeaisarijo ADF, v Razdejanje, ki ga je povzročila japonska bomba na krovu ameriškega parnika President H< F. M. DOSTOJEVSKU: Bratje Karamazovi 4eHk e spflsgem Faalovsnfl Vršili pa eo ee vel ti razgovori največ po večerih v damaki družbi, zakaj ženeke eo me jeie ti a krat rade poelušati in ao prigovarjale tudi moškim. "Tek kako je vendar mogoče, da bi bil jaz kriv za vae," ee mi je vsakdo smejal v oči, "nu, ali morem biti na primer kriv za vas?" — "A, kje," sem jim odgovsrjal, "kje bi mogli vi to spoznati, ko je ves svet te davno krenil na drugo pot in ko smatramo pravo lat za resnico in zahtevamo tudi od drugih prav takšne lati. Vidite, jaz sem samo enkrat v življenju šel in ravnal odkritosrčno — in kaj se je zgodilo? Kar nekakšen bedak sem postal «a vas vse: čeprav ste me vzljubili, ae vendar norčujete i* mene," pravim. - "A kako naj vas nimamo radi, takega, kakršni ste?" se ml glasno zasmeje goepodinja; veliko ljudi je bik) zbranih pri njej. Tedajcl pa vidim, kako se vzdigne izmed dam prav tista mlada oseba, ki sem bil zaradi nje pozval vlastelina na dvoboj in ki sem si jo še nedavno namenjal za neveeto; niti opazil je nisem bil tisti večer, ko je prišla na zebavo. Vstala je, pristopila k meni In iztegnila roko: "Dovolite, da vam izjavim,," pravi, "da sam prva, ki se ne norčujem iz vas; narobe, e solzami se vam zahvaljujem In vam izraiam svoje spoštovanje sa to, kar ste takrat storili. Tedaj je pristopil tudi njen mož in nato so me mahoma obsull tudi vsi ostali, toliko da me niso jell poljubljati. Teka radost me je obšle; e najbolj sem takrat opazil nekega goepoda, že priletnega moža, ki je tudi pristopil k meni in ke-terega sem po imenu sicer že poznal, a mu vendar nisem bil nikoli bližnji znanec; vse do tistega večera nisem bil izpregovoril z njim niti besedice. D. Skrivnostni goet Tietl gospod je bil že davno v službi v našem mestu; Imel je ugleden položaj, bil je človek, ki so ga vsi spoštovali, bogat In na glasu zaradi svoje dobrodelnosti; žrtvoval je bil znetne vsote za hiralnico in sirotišnico in delal na tihem tudi še drugečo veliko dobrot, ne da bi jih razglašal — vse to ee je rszvedelo potlej, po njegovi smrti. Bilo mu je okoli petdeeet let in ne oko je bil videti malone strog; govoril je malo; ošenjen je bil šele deset let, e še mlsdo ženo, s katero je imel tri majhne otroke. In evo, drugi večer sedim pri sebi doma, ko se zdajci odpro moja vrsta in stopi v sobo prav ta gogpod. Pripomniti pa moram, da takrat žs nisem več živel ne prajšnjem stanovanju. Kakor hitro sem podal ostavko, sem ss bil preselil drugam in si najel stanovanjs pri neki steri ženski, uredniški vdovi, ki ml je tudi stregle, sekej vtrok moje preselitve v novo stanovanje je bilo samo to, da sem poslal Afanasi ja še tisti dan, ko sem se vrnil s dvoboja, nazaj k četi, ker me je bilo sram, da bi mu gledal v oči po svojem nedavnem nastopu z njim — tolikanj je nepripravljen posvetnjak časih nagnjsn k temu, da ss sramuje celo upravičenega dejanja. "2e nekaj dni vas s velikim zanimanjem poslušam v rasnih hišah," je Izpregovoril gospod, ki je bil stopil v mojo sobo; "zato sem naposled sašelel, da ss osebno seznanim z vami in se s vami še podrobneje razgovorim. Ali mi morete, spoštovani gospod, storiti to veliko uslugo?" — "Is srca rad," pravim jas, "in še v posebno čast si bom štel," — toda sam pri sebi sem aa akoro uatrašll, tolikanj me Je bil oaupil na prvi mah. Zakaj čeprav so me vsi s radovednoetjo poslušali, se ml vendar še nihče nI bil približal s tako strogim ln resnobnim notranjim iz-rasom. In ta je bil celo sam prišel k meni na stanovanje 1 Sedel je. "Veliko silo značaja vidim v vas," Js nadaljeval, "ker ee niste bali služIti resnici v stvari, v kateri vsm je pretila nevarnost, da vas zaradi vaše resnice sadene vseobče presiranje." — "Morda me hvalite daleč preko zasluge," mu pravim. — "Ne, ne preko sasluge," de on, "verjemite ml, ds je veliko taftje storiti tako dejanje, nego vi mislite. Prav to," je nadaljeval, "me je prav ta prav tako globoko prevzelo In prav zaradi tega sem prišel k vam. Opišitje mi, ako se vam moja tolf neprilična radovednost ne upira, kaj «te prav «a prav čutili v tisti minuti, ko ste se na dvoboju odločili, da poprosite odpuščanja — če se le še spominjste? Ne imejte mojega vprašanja za lahkomiseliioet; narobe, ko vam za- PEOSVETA SiegfriedaMn BrunMlde, Vfsoka peaem prekipevajoče ljubezni. "Siegfried, najlepši med junaki!" jt pele Miš molu, ki je zamaknjen strmel vanjo. "Upe si, lepa," je šepetal neprestano med njeno arijo. Ali so ju opajali medsebojni pogledi, ali vroče besede ljubezni ali čtftno ognjevite Wagnerjeva glasbs, opajajo-ča ko iekreče vino? i . . Videla niste ne občinstva, čisto v drugem evetu sta bila in pela vsa | zamaknjena drug drugemu: 'Čudež si ti, tako si lepa, ljubim te!" ... Na koncu dvoepeva se morate vriskajoče objeti in te- __ ČETRTEK, 30. septus šanja za lahkomiselnost; nerooe, no vam za- '"77- 3-7-7 /"Tj dam to vprašanje, imam svoj tajni cilj, ki vam £jjo * « ¡¡« * * ** V0,K * I ve^UpustUi. MH Je^wtala^ft ae še bolj zbližava.' TeP Vee čas, ko je to govoril, sem mu gledal na-rsvnoet v obraz in zdajci sam začutil silno zaupanje do njega, razen tega pa tudi nenavadno radovednost s svoje strani, kajti slutil sem, da mu leži v duši neke posebna ekrivnost. "Vprašate me, kaj sapi prev ze prav Čutil v tisti minuti, ko sem prosil nasprotnike odpuščanje,'"imi odgovorim, "tode bolje bo, de vam povem prav od kraja vse, čeear drugim še nisem pripovedovsl." In povedal sem mu vse, kar ae mi je bilo zgodilo s Afanasijem in kako sem ee mu poklonil do tal. "Potem sami lahko fzprevidlte," sem končal, "de mi je bik) ob času dvoboja že laše tri srcu, ker sem bil pričel želoma, in ko sem bil enkrat na tej poti, je šlo vpe ostelo ne samo brez težave, ampak celo z radostjo in veeeljem." Poslušal me je do konca» tako nekem lepo Je gledel name: "Vee to je silno fanlmivo, ie in še bom prihajal k vam." In res je jel od tistih dob skovo vsak večer prihajati k meni. Velika prijatelja bi bile poetela, da mi je tudi on kaj povedal o sebi. Toda o sebi ni govoril, akoro besedice ne, venomer me je izpraševsl samo o meni. A ne glede ne to sem ga selo vzljubil in mu neomejeno saupel vse avojs čuvatva, misleč si: kej bi mi njegove skrivnosti, sej tudi tako vidim, da je pravičen človek. In mimo tege je teko resen in toliko starejši od mene, pa vendar prihaja k meni mladeniču in me ne presirs. In msrsičesa koristnega sem se naučil od nJega, sekej bil je visekoumen mol "De je življenje raj/' ml je rekel isne-nada, "o tem tudi Jes že devno premišljujem" — in zdajci Je dodal; "faj mislim vobče samo na to." Tako govori in me gleda in se smehlja. "O tem sem Še bolj uverjen nego vi," pravi, "pozneje boste svedeli sekej." Poslušem ge ln mislim sem pri sebi: "Gotovo mi hoče nekaj razodeti." — "Rej" pravi on, "je skrit v slehernem Izmed nas; vidite tudi V meni se zdaj skriva raj, in če Is hočem, bo že jutri reenlčno nastal same in trajni vss moje življenje." Gledam ga: teko nekam ganjeno govori in mi skrivnostno sre v oči, prev kakor bi me nekaj vpraševal. 'To ps," nadaljuje, "de je vsak človek kriv se vse ln se vsakogar, še mimo svojih grehov — to ste povsem pravilno preeodili in kar ganljivo je, kako ste mogli namah teko docela objeti to misel. In reenično verujem: kedar bodo ljudje razumeli to misel, takrat pride sanje nebeško kraljestvo, ne več v domišljiji, smpak v resnici." — "A kdaj," aem mu tedaj s žalostjo vzkliknil, "kdaj ee bo to agodilo — in ali se bo vobče ke-daj zgodilo? Ali niso to samo lepe aenJeT" — "A, vidite," pravi, "vi nimate vere, drugim pridigate, a sami ne verujete. Vedite, da ae bodo te sanje, kakor jih vi imenujete, nedvomno i »polnile, verujte to — samo da še ne sdaj, zakaj vsako dejstvo ims svoj zakon. To Ja du-«evna, psihološka atvsr. Da ae svat preosnuje in prenovi, je treba, da ljudje aaml duševno krenejo na drugo pot. Dokler ne poataneš v reanici vsakomur brat, ne more biti bratstva. Nikoli, s nikeko vedo in nikake koristjo ne bodo ljudje umeli zadovoljivo razdeliti med eeboj svoje lastnine in svojih pravic. Zmerom bo vsakomur pramalo, imerom bodo godrnjali, zavidali drug drugemu in ee pokonča vali med seboj. VI vprašete. kdaj ee bo to ispoinilo. Izpolnilo ae bo, toda najprej ae mora končati doba človeške osamljenosti." < (Dalje prihodnji*.) več izpustil pe. "Čudovita ženalp," je šepetal med spuščanjem seetora. Toda izvila se mu je iz objeme in zbfžala v garderobo. Na odru se je prizor nadaljeval in napočil je trenutek, ko je morale Mia spet naatopiti. Ko je zastdr padel, jo je divje poljubil, kakor is uma — in brez volje, medleča od blaženosti, mu je dovolila. Nista vedela, ali ju je kdo videl, sicer jima je bilo pa v tistem trenutku vseeno..« Potlej ata morala venomer iz-nova pred sester z roko v roki, oba vsa osarjena od sreče, dva lepa, od Bega izvoljena človeka. I V prihodnjem dejanju je Mia rasla od prisora do prizora. Viharno ploekenje ji je bile nagrada. V odmoru se je ie vsa zasanjana zahvaljevala tovarišem za čestitke in posornbet, nato jo je pa Giselung potegnil proč od drugih na hodnik garderobe. "Min!" Njegov vroči šepet je bil ko zeklinjenje. "Mia, šele danes sem te «spoznal» ničesar ne vem o tebi kakor eemo to, da c izredna umetnica! Mogoče sedi tvoj mož med gledalci, ali tvoj dragi — mogoče! Nejbrže je ce- M. Wledermsnnovu: Operna predstava Gospa Mla stoji pred zrcalom eprejemne gsrderobe velike opere ln si sadovoljno ogleduje svojo lepo postavo. Nekaj očarljivega Je na tej brunhildeki poata-vi. Ni mogočne, skoraj mat< m akojunašks lene v dolgem oblačilu. kakršno ao ljudje vajeni gledati Wagnerjevo junakinjo. Ne! Mlad, neugnan wotanaki o-trok je to, walkiraka amaconks s ognjevitim arcem. Rdečerjevl lasje ao il padali s ljubke glave v mehkih leeketa jočlh ae kodrih prav do kolen. Vitko telo je ogrinjala bela tančica la medle težke avlle, zapeta s Molčečim kovinastlm pasom ki je. epuščajoč ee JI v težkih gubah do gtežnjev. delal njem» postavo ie kraanejšo. Da. ta »o-lanska hči je ree lepa! Urno al je še popilila nohte, potem je pa sedla aa toaletno mišico In si izbrisala s lepih lie, kar je bilo preveč rdečega ia pudra ia njih. Ko je odprla kaseto, Ji je po- gled obtičal na besedah, vreslja-nih na pokrovu: "Blagoslovljena bodi!" Ganljive beeede nežne Butterfly so to. "Kako me ljubi!" Je mislila lepa žena ln ee sanjsvo nssmehnila. 'Tako selo, ds Js včasih kar preeentimenta-len!" In vendar si Je morala prisnstl, ds vejeta is teh beeed moč in pomirljivoet. Z nežnimi prsti Je boisls pokrov kasete ln črke. bleščeče v luči. Kakor tajno ljubkovanje ee Ji je sdelo. Prav sa prav Jo Helns preveč ras-vaja! čudno. Je pomislila Mis. danes se še prsv posebno veeeii gostovanja. Dali eo ji sicer priložnost samo sa eno ekušnjo s dirigentom. Nihče jI tukaj nI znan, zato je pa opere tem slovltajše In pevci odlični. ent poklical ns oder. Ko je stala U kuliasmi, čakaje na naetop, je sdsjci zaaliiala poleg eebe OMŠki glaa. "Ernat Giselung je rekel tiho U glaa in njej je bUo. kakor da bi ji bilo udarilo i srce Mož. ki ae jI je predstavil, je Mis je usločils svade vitko te-k>. Čudno ee jI je sdelo. ds je nič ne skrbi. "Ali nimam danes prav nič ilvcevr ae je začudeno vpraiala. Ne, v njenem arcu Je bilo samo veeelje In prijetno pričakovanje. Zvonec je oenenil prttdtek predstava 10 kmalu jo je inapici- !>il tako lep, da je upra ________ vičeno oaupnila. Vleoka vitka po-1 amom" Nato jé odprla oči. lo verjetno! A to mi je vseeno! Vem samo, da si mOja in da al bila moje od vseh vekov. Kakor sen se mi sdi|" Prijel jo je za roke "In tega naj bo nocoj konec? Nikoli več naj te ne vidim?" Mla so je bolestno nasmeh nila. "Slišiš, ali bi bilo to mogoče? Ne. ne, neisrekljivadkrutnost bi bila to!" t Mla se mu je hotela iztrgati: "Prosim vae*jGieselung, pustite me, počitke sem potrebne. Ne verjamete, da sem trudna?" "Da, rovtar. sem!" Zaameja se je in ae udaril po čelu. 'Ta ženska poje ko boginja in jas ee jo predrznem nadlegovati s takimi posvetnimi zadevami Mia." je zaprosil, "odgovori m samo eno vprašanje; ali te kdo pričakuje po predstavi f [Mia je odkimale. "Ne?" se je razveselil, "o, potem Je vse dobro!" Spremil jo je do vrat garderobe. Inepicient Je poklical Giee-lunga k poslednjemu dejanju. Mia je ostala sama. Vsa iačr-pana je omahnila na dlvan. Ka se je zgodilo s njo? Kako jo je le mogel tako hitro očarati, ja s grozo vprašala. Toda njene duša je pela in vriskals kakor tisoč angelskih glasov. Tedaj je potrkalo. Giselungov sluga ji je prinesel pismo. Z raa-bijajočlm srcem je preletela te par beeed, nepisanih v največj naglici: , r: "Mia, lepota mojal Žrtvuj m vsaj nocojšrii večer! Zelo bom podvisal po predstavi, da vse pripravim sa tvoj sprejem Moja hiša stoji na samem suna v zelenju nihče te ne bo del! Moj svte te bo čakal pri is-hodu in moji ljudje molče ko groo ... Dolgo je Mla slonele nad domov. Oprostite mi — toda ne moreni drugače! že to, kar je lilo danea med nama, me teži kekor greh. Toda verjemite mi, nikoli ne bom pozabila nocoj-injega večera. Mia." Pozneje, ko Je stopila iz gledališča, ni mogla verjeti svojim očem. Ali nI to njen avto, ki stoji poleg Giselungovega? "Prosim vae, oddajte tole pismo goepodu Giselungu in sporočite mu moje poadrave!" je rekla ioferju, ki jo je že čakal n odpiral vratca velikega avtomobila. Iz drugega avtomobila e pa skočil mlad, visok gospod. Objel jo je ln jo viharno polju-11. ("Ti, Heinz?" je vprašala Mi* od neizrekljive osuplosti razširila oči. 'TI si tu?" "Da! Kajne, iznenedil sem te?" je zavrisnil mladi glas. "Hotel sem te po vsaki ceni nocoj sliiati! Vzel sem si prosto, stopil sem po avto in dirjal dve uri za teboj. O, kako božansko si pela nocoj!". Oči so se mu za svetile od občudovanja. MIn kako mladostna si bila, mamica! Kakor mlado, prav mlado dekle!" Mia ga je nežno pobožala. "Samo de si bil ti z menoj zadovoljen, Heinz, potem je vee dobro. Zdaj pa le hitro, ljubček, stava v lesketajočem ee oklepu, plemenit mlad en lik i obraa, obdan s svetlimi kodri — nibelun ški Junak, kakor el ga I I nI mogel Wagner predstavljati v svoji najdrznejši domišljiji. In teke je stal sam Siegfried pred nje. Mis. čeprav vitka in vleoka. ga je morala gledati kvišku, ker I M"» Pol ffcve višji odI nje; bela krilata čelada ga je delala1 še bolj orjaškega- V prijetnem preeenefenju eo sa njegove sijoče oči pagresnile v njene in tako eta obetala. Vee je sačelo tekati eem in tja. prižgete ao ae luči na odru. toda Iva le zmerom nieta pogleda drug od Ko je pe zadonel Is orkeetra vriskajo* i fiiegfriedov motiv, sta morala na oder. Nato je •Ble i Mio je zbodlo v srce . . . Iste besede! . . . Toda koj nato se ji je zdelo, kakor da so te mlade ustnice izgovorile nekaj, kar je pravkar samo sanjala ... In medtem ko jo je avto peljal če- dalje bliže domu, se je počasi izgubljal... Ves l j Ivi čar nocojšnjega vece ostal samo lep spomin. V srce ji je legel mir ... BOŽIČN IZLETI V JUGOSLAVIJO PARNIKI IZ NEW YORKA: EUROPA NEW YORK HAMBURG EUROPA 27. novembi . 2. decemb 9. decemb 16. decembri Bral vlak ob EUROPA v Brraierhsven zajame udobno potovaaje do LJubljane. I z bor ne ielecaiike sveže od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila vpralajte lokalnem agenta ali_ HAMBUBG-AMEBICAN LISI M0RTH GERMAN LLOTDl 130 W. RANDOLPH STREET CHICAGO. ILL. I prav dobro morava pognati!" Trudna se'je naslonila na blazino v avtomobilu in medtem ko je avto brzel po mestu, je zaprla oči. Iz slehernega kota, iz slednje uličice ji je pel glas: "Ljubim te, ljubim te!" Čedalje tiie, čedalje bolj zamirajo . . . Avto je zavil. Zdrznila se je in odprla oči. Moj Bog, kako daleč sta že is mesta! Ali je mar mogoče, da je zaspala? Nerazumljivo, se je zdrznila — in z boleetnim vzdihom si je morala priznati: Naj bom na odru ie tako lepa, mlada nisem nič več. Zagledala se je v ozko mlado glavo spredaj za vodilom in pritajena ganjenost jo je obšla. "Moj sin!" Po smrti svojega moža živi sama z njim, ki jo obožuje in jI ne bi nikdar odpustil, če ne bi oetela zvesta njegovemu očetu do Smrti. Dečko niti ne sluti, koliko mu je nocoj žrtvovala. "Mamica," je zaAepetal Heinz, "sijajna si bils. Kako Čudovita ženska si ti! . . ." ZAHVALA NAROČITE SI DNEVNIK PROMT Pe sklopa IS. redne konvencije aa lahke naroči na list Preswts prlitojo eden. dva, tri, IUri.aU pot članev Is oas droHao k sni ssr nlni. List Preeveta stane aa vae enako, aa élaae sli neélsne $6.00 eno letno naročnino. Ker pa «lani ia plačajo pri asesmenta $1.M tednik, aa Jim te prlitojo k naročnini. Torej sedaj al vsroks, reči. Ja llat predrag sa člaae B.N.PJ. Llat Proeveta Je veis Isstsl" gotovo Jo v vsaki drnilni nekdo, ki M rad čltal llat vssk dsa. lista Preeveta Ja: Za Zdrni. driave in Kanado.tS.OS Za Cleero la Chleafo Je....fT Ca 4JS Mi 2.4S 1JS alé 1 tednik ln...... 2 tednika In..... S tednike la..... 4 tednike In..... 5 tednikov in.... ........M-oe goelovljena bedi," ee jI je zaavet-likalo s toaletne mišice. Ne! Vee-ga tega je konec ... In počne je rastrgala planto na koifke e Potlej je stala ob velikem sklepnem prteoru ob 8iegfriedo-vi krsti. "Prišla boš, priilar junak sredi med In posneje. pre-den je santa stopila pred sester, jo Je krepke prijel sa roko in njegove oči eo roteče obvisele na njej. _ . "Mia. saj boš prills r Smeh- Ijaje sa ja «gnila svojo lepo glavo v pristanek a Na koncu pSlditave mu je hitro napisala v garderobi par be- boete i poti •Dragi Giaelung! Ko toll Is rreti* torn |e a Srčna hvala dsrovalcem, ki so odivall in darovali v pomoč mojemu brata, ko mu Je pogorelo v stari domovini. Darovali so: John Grum in Anthony Grum po 15.00. Frank Ko renehan Jr., Prank Grum. Anton Skvarča. Frank KeriiČ, John Skubil. Andrew Ogrin, Louis Zupec, Frank Zupec. Frank Korenčan, Jack Biaek. John 81ovnlk In Leo Bisjak po SS.OO. Math G reso rine. Anton KeriiČ, Frank Mertak. Thomaa K reins, Jos. Klau-ter, Johana SodeJ, Frank Mieieek. Frank Jereb, Mary Oblak, Frank K ran ta. Frank Jerina, Val. Jereb. Tony Celmrik. Jo». K staler, Lev. Moiok. lOth Weel Hardware. John Gantar. JohaStoblay, Martin Zupec Jr., J. B. Kuper, Martin tepee. John Zelenok. Freak Opeke In John H. Mor-le k po 91.00. John Ghfiprn Sle Jack Jarr. Ignats Sarah, Joa. Debelak. Po. ter Terr he k$ John Haravat, Tony Stritar. Jack^Mleiaek, Rudolf Hribar. Tony Podboy. Joa. ZupantM in Imats Gorael po 50* Frank RkerMe. Frank Shebiaok. Mike Kaočii, Tony Ros-nieh. Thomas Serir. Andrew Kotir. I ena t s Grum. Frank Novak. Frank in Math Bee pa los po tie. Se aa pa telimo sahvalKi John Stoblaju sa rae njegov trad ia poaioč pri nabiranj« darov. Teraj le enkrat najlepia hvala teem skupaj, val: Anthony Grom. «7 Lenoa Ave. BI —(Adv.) 2 tednika la.. S tednike la. 4 tednike ia. I tednikov la.. Za Evrope Je. Ispolnlte spodnji kupen, prlloilte potrebno vsoto denerls sli H«* Order v pismu ln al naročite Proeveto, list, ki Je vaia lastniss. m Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri tek članov prensha biti «Is SNPJ, ali če sa preseli proč od druiine in bo sahheval »sin tednik, bodo moral Usti član U dotlčns druiins, ki js t^oaknfS naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upmvniitvn iuu in obenem doplačati dotično vaoto listu Prosvsta. Aka tsga n» •«»! tedaj mora upravnlitvo anliati datum sa to vsoto nsročnlku. PROSVETA. SNPJ, 2SI7 So. Lairadale Ave, Chleafo. 111 Prlleieno poilljsm naročnino aa llat Prosveto vsote I...... .........Cu drnitrs It... 1) Naslov ............................1 Uetavlto tednik ln za priplMU k moji aaročalal od slede«! iUse drailne: .............................Ö- draltfs It. ... .......................................ČL draltvB It OČI drellrs It.. ........................................ Cx .......ČL draitrs H.. Drfavs TISKARNA S.N.P.. SPREJEMA VSA v tiskarske sbrt spadajoča Mi tiska vabila sa veselice in shoda, visitnice, flssslks Timü^l e in «m««, i„»aikeSh koledarje, letake Itd. v elevenskem. hrvstakem^. ^ češkem, nemškem, angleškem jeziku ia drug.n VODSTVO TISKARNE APBLIKA NA Cl-ANSTVO S.% ?J-TISKOVINE N ABOCA V SVOJI TISKARNI Vsa rejeaaila daje SNPJ PRINTERV ssš7-š» na LAWKDALI AfttWM chicago. ILL. Mi