ite¥llka 29 • Mo XUH • cena 5.000 Шп_________СвЦв, 20. ¡ullja 1989
jjovi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Tisti, ki želijo vstran od vsakd^ega mestnega vrveža, onesnaženega
zraka, tisti morajo seveda pustiti vsakdanje skrbi doma in vzeti pot pod
noge. Če to upoštevamo dobesedno, nam narava pokaže toliko krainske
idilike, kolikor si jo n^več želimo. Takšen idiličen trenutek je zabeležil
tudi naš fotoreporter, ki se je skup^ s sodelavci potepal po Logarski
dolini in Robanovem kotu, Gornjem gradu in še lqe. Več na str. 12.
Foto: EDI MASNEC
Gordijski vozel obtoževani
v Centru za varstvo in delo Golovec, kjer ima varstvo 77 duševno
prizadetih mladih iz celjskega območja, se stopryujejo prepiri, plaz
očitkov, predvsem na rovaš direktorice, pa že močno ogroža kolikor-
toliko normalno delo z varovanci. Pri sporu je pravzaprav najmanj
pomembno, kdo ima prav, treba pa bo ukrepati v prid mladih, duševno
prizadetih, ki so na svoj način žrtve sporov. Stran 5.
Ф iirlve govorice?
^ШШÊÊÊШ ^mшшшшшÊÊÊÊШÊШÊШÊÊÊmшш^шшшÊШШÊÊШÊШÊÊШшшm
Pri gradnji nove Cinkamine deponije Za travnikom se je v zadnjem
času nakopičilo toliko problemov in odprtih vprašanj, da jih bo v krat-
kem času težko rešiti. Še zlasti, ker odgovorni v občini kažejo na
Ljubljano in republiške inštitucije, ki so izdsgale dovoljenja in so tudi
pristojne za nadzor nad izvajanjem. To pa v praksi pomeni, da nepo-
srednega nadzora ni in da lahko Cinkarna brez večjih posledic krši
določila v zazidalnem načrtu. Krsgani pa vse to občutijo na lastni koži,
saj jih dnevno zasipavajo s piritnimi ogorki, ki jih vozijo na gradbišče
deponije. Še vedno so tudi prepričani, da so v pregrado deponije
vgradili sumljive odpadke, čeprav jim v zadnjem času nekateri v občini
očitajo, da podpihujejo vsesplošno nezaupanje in strah. Več o vsem tem
na 4. strani.
Ilekoiiko več reda
Na našem območju se je v prvem polletju pripetilo 444 hujših promet-
nih nesreč, kar je za poldrugi odstotek manj kot v istem obdobju lani,
umrlo pa je 26 ljudi, kar je za 27,7 odstotkov manj. Ceste so bile torej
nekoliko bolj varne, vseeno pa smo še daleč od cilja, da bi letos
zmanjšali število nesreč vssy za deset odstotkov. Stran 15.
V bankah na celjskem
območju po podatkih iz
začetka teg:a tedna niso
imeli nikakršnih težav
v zvezi z zadostnimi koli-
činami denarja, kakršne
so imeli konec prejšnje-
ga tedna na ljubljan-
skem območju. V Ljub-
ljanski banki, Jugobanki
in Beo^^sgski banki so za-
gotovili, da omejitev pri
izplačilih gotovine ni in
da tudi ni posebnih težav
pri nap^a^u z denaijem.
Pričakujejo, da bo tako
tudi v bodoče.
Preveč piva,
zato cvetke
Na Pivu in cvetju v Laškem se te dni marsikig
dog£ua (o tem na 9. strani). Organizatoiji so poskr-
beU, da je dovolj veselja, saj so pripeljali toliko
ansamblov in estradnih umetnikov kot še nikoli.
Zato je bila že prve dni v Laškem precejšnja
gneča, temu primemo pa je tudi pivo teklo v več-
jih potokih. Za zgodnjo jutra^o zabavo skrbijo
pivci, ki so se ušteli pri štetju vrčkov, zato so
precej dobro zasedli tudi jarke ob cestah. Žal je
bilo vmes tudi пекцј tragike, ker je eden izmed
pivcev zaspal na železniških tirih. Bolj ljubka je
zgodbica o smoli dveh vlomilcev; medtem ko je
eden ležal pod avtomobilom in se potuhnil, se je
vrnila lastnica in odpeljala. Vlomilec se je пекгд
časa neprostovoljno vozil pod avtomobilom, po-
tem pa se le srečno izmotal in jo odnesel z пекгд
hujšimi praskami (več na 15. strani). Skratka,
v Laškem se te dni marsik^ dogsga. Кад šele bo
ob zaključku Piva in cvetja, ko bo Laško spet
podobno mravljišču. Eno je gotovo: piva ne bo
zmanjkalo, pa če se pivci še tako trudijo.
Veijetno ni groba na mestnih in kr£Óevnih pokopališčih, ki bi bil tako zaraščen in zanemaijen kot
zadnje počivališče treh borcev Tomšičeve brigade v bližini Vinske gore. Ob cesti med Žalcem in
Velenjem nanje opozaija zaijavela obvestilna tabla, naključnemu obiskovalcu pa je le težko n^jti
v praprot zaraslo pot do groba nekoliko više v hosti. Smo, kakor so nas bila polna usta »narodne
sprave«, pozabili celo na tiste, ki že im£Òo grobove in spomenike? ВР, Foto: EDO EINSPILER
2. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JULIJ la,,
Deklìstìna
»Sć{} vidva s Kučanom sta
v bistvu socialdemokrata, le da
tega ne vesta!*, mije pred me-
seci po končani oddaji na Ra-
diu Celje dejal France Tomšič,
vodja slovenskih socialdemo-
kratov. Prav nič debelo ga ni-
sem pogledal, s^j sem bil pre-
pričan, da se mu je misel utrni-
la ob dejstvu, da sva pač
v dveh delavskih zvezah; jaz
v partiji, Tomšič v SDZS. Da-
nes, ko spremljam peripetije
okoli snovala, predlaganja in
organiziranja podpisovarija
Temerne listine Slovenije in
Majniške deklaracije, mi po-
staja vse bolj jasno, da sem se
pošteno uštel. Homo pohticus
se namreč defmira s tem kar
političnega počne, da bi dose-
gel tisto, k čemur stremi. Koli-
kor boli so politični cilji defini-
rani, tolikanj so politična deja-
rija konkretna. V vseh mogo-
čih kombinacijah pa se zaen-
krat tudi na Celjskem le kaže,
koliko so slovenske notranje-
politične stvari zapletene. So-
cialistične zveze po občinah so
se v podpisovanje Listine spu-
stile plaho, opozicija pričaku-
je, da bo fronta ljudem poujala
tudi Deklaracijo, pa se niti
v LJubljani še ni med sabo
zmenila. Kmečka zveza v La-
škem ponuja ljudem Deklara-
cijo, območni socialdemokrati
so pričakovali objavo Deklara-
cije v Novem tedniku kot ne-
kaj samo po sebi umevnega,
konjiški mladinci pa Listine
nočejo podpisovati, češ da bi
njena vsebina morala že biti
v republiški ustavi. Мџј bom
konkreten.
Kar se razrednega tiče, upo-
števajoč množice nesposobnih
direktorjev in popoldanskih
politikov, sem raje za »samou-
pravni socializem* iz Listine,
kot za neopredeljen politični
sistem iz Deklaracije. Najprej
moramo skočiti, šele potem
vpiti »hop!*.
Kar se narodovega tiče, sem
za »Slovence, Italijane, Madža-
re in druge državljane Sloveni-
je* iz Listine, nikakor pa za
»Slovence v Jugoslaviji*, ki bi
podcenjevali vse južno.
Sem za »vladavino dela* iz
Listine. Dosti bolj kot za »du-
hovno in gmotno blaginjo...
v skladu s človeškimi zmož-
nostmi državljanov Slovenije*
iz Deklaracije. Sledtya nas lah-
ko slejkoprej pripelje do različ-
ne »gmotne blaženosti* elite
zaradi rojenih superiornih »člo-
veških zmožnosti*. Ta film
smo že videU.
Nenazadnje sem tudi za to,
da z Listino zavežemo oblast,
ne pa da z Deklaracijo spravi-
mo ljudstvo pod gosenice
tankov.
Zato ponavljam - Temeljna
hstina Slovenije ima realne
možnosti biti zlagoma udeja-
njena v danem političnem pro-
storu, M^jniška deklaracija jih
nima. Razlikujeta se tako kot
trditvi »Človek mora jesti hra-
no!* in »Človek mora jesti kar-
koli!* Če bova s Kučanom kdaj
postala socialdemokrata, bova
pa že sama vedela, kajne?
BRANE PIANO
Pobude med lokalno politiko
Kako aaleć le na CaUskem podplsowanje Temeljna listine
SlewenUe In Mainltke đeklaracUe In kakšni so pomisleki?
Ponekod na Celjskem so se
sindikati in fronta lotili akci-
je podpisovanja Temeljne li-
stine Slovenije kot rutinske-
ga posla, dnifod pa izvirno
ali celo z nekaterimi pomi-
sleki.
Zaradi sestankovaixja in po-
letnih dopustov nam je v torek
uspelo dobiti podatke le iz ne-
katerih občin, povzemamo pa
le tisto, kar je od prejšnjega
tedna novega. Žal nas vsi, ki se
zbiralca podpisov lotevigo,
o svojem delu ne obveščigo;
velja tako za SZDL, ZSS kot
»opozicijo«.
v Slovenskih Konjicah teče
podpisovanje Listine v štirih
nćgvečjih kr^evnih skupno-
stih in na občinski konferenci
SZDL. Sindikati so šli z listino
v večje delovne organizacije,
koi^iški mladinci pa so sodelo-
valne pri podpisovimju zavrni-
li, ker menijo, da bi v дјеј nave-
dene pravice morala zagotav-
ljati že ustava.
Na velenjski socialistični
zvezi so v torek še zbirali rezul-
tate podpisovarga Listine po
krćoevnih skupnostih, danes
pa se končuje tudi akcija sindi-
katov. Sindikati so se podpiso-
vanja Listine sicer lotili, ven-
dar s pripombo, da se v prihod-
дје ne mislijo več ukvarjati
s politiko, temveč s težavami
delavcev.
V Celju je po пекгц dneh že
zbranih precej podpisov k Li-
stini, odbori novih zvez pa nas
o kakršnihkoli dejavnostih za
podpisovale Deklaracije do
torka še niso obvestili, čeprav
se jih menda lotev^o.
V	Šentjurju menijo, da bodo
nćgveč podpisov k Listini zbra-
li šele jeseni.
V	Laškem so se po dobrem
odzivu ob podpisovéirxju Listi-
ne v krajevnih skupnostih Vrh
in Breza zdéó aktivisti Kmečke
zveze odločili v Vrhovem po-
nuditi krcanom tudi M^niško
deklaracijo.
V	Šmarju pri Jelšah ljudem
ni jasno, zak^ тоггцо ob pod-
pisu k Listini zapisati tudi šte-
vilko osebne izkaznice.
BRANE PIANO
Na vrsti so stavke
če kje, potem letos v Sovjetski zvezi ne bo »časa kisUk
kumaric*, kot pravimo poletnemu pomanjkanju do^ocj.
kov za javne medije. Najbolj vroči temi, nacionalističneiti^j
vrenju (veriga najrazličnejših nesreč na kopnem in motiu
je poglavje zase), so se pridružile še stavke. V sibirsken^
premogovniškem reviiju Kuzbas stavka kar 150 tiso(
rudaijev in val je pljusnil tudi v evropski del SZ.
pravzaprav za prvo množično stavko v Sovjetski zvezi jj,
КгетеЦ je v hudih škripcih, kako n^ odgovori nanjo.
Kaj zahtevno rudarji? Tako naprej v Kuzbasu kot zdaj
še v ukrajinskem Don basu predvsem gospodarski
fmančno samostojnost rudnikov oziroma samostojno
določanje cene premoga, kije daleč pod realno ravnijo,
vprašanje zadeva ne le jedro težav rudaijev (mizerne pla^^
delovne razmere in življenska raven), temveč tudi sami
perestrojke, kot politiki osamosvajai^a političnih јл
gospodarskih subjektov. In prav zato je izziv za Mihai¡¡
Gorbačova toliko hujši. Kajti, če nasilno utiša rudarje, kj
stavkćjo z gesli o perestrojki, žaga vejo lastni politiki ter
ugledu doma in v svetu. Po drugi strani pa je poglavito
zahteva rudaijev (izjemno dobro organiziranih!) - ukinitev
državne cene za premog - za sedarci sovjetski sistem ág
vedno videti utopična.
Tako v Kuzbas kot Donbasu se zd^ vrste pogajanja med
stavkajočimi in različnimi partijsko-državnimi komisi.
jami. Nsjverjetnejši izid je »klasičen*: rudarjem bodo n^.
brž zvišali plače, navrgli nekaj obljub in tako za silo parni,
rili duhove. Pa tudi nadaljevanje bo najbrž »klasično*,
izpuščeni duh stavkarstva se zlepa ne bo vrnil v steklenico
in bo podobno kot nacionalistični nemiri, postal stvarnost
sovjetske perestrojke.
Po m a gai t e si sa m L..
Ne bi veliko pretiravali, če bi rekli, da je bilo tokratno
srečanje voditeljev (predsednikov držav ali vlad) sedmih
industrijsko najbolj razvitih držav sveta v Parizu »dru-
gačno* od prejšnjih. Tokrat so se voditelji sedmerice
namreč največ časa ukvarjali z drugimi in ne s sabo, kotje
bil doslej običaj. Poleg tega pa so še najmanj časa posvetili
gospodarskim temam, zaradi katerih so s srečanji sedme-
rice pred 13 leti (v Porto Ricu v ZDA, 1976) sploh pričeli.
Tudi število deklaracij, ki so jih voditelji ob koncu sreča-
nja sprejeli, je večje kot običajno. Največ pozornosti so
vzbudile prav gotovo politične deklaracije, med katerimi
prednjači deklaracija o odnosih med Vzhodom in Zaho-
dom (še posebej, ker je Bush na srečanje prispel naravnost
z obiska na Poljskem in Madžarskem), medtem ko ostale
deklaracije (o človekovih pravicah in o terorizmu) nimejo
takšne teže, če odštejemo dokßj blag poziv kitajskim obla-
stem, naj prekinejo z nasiljem nad demonstranti s trga
Ћепаптеп.
Zaključna deklaracija, ki sojo voditelji sedmerice napi-
sali na 23 straneh, se ukvarja s problemi dolgov, okolja,
mamil, monetarnega sodelovanja, mednarodnega gospo-
darskega položaja, z Bangladešom in Libanonom. V tej
deklaraciji je tudi pet vrstic o Jugoslaviji, kateri sedmerici
želi »srečno pot« pri reformah in ob tem dokaj jasno pove
da bomo njihove pomoči deležni šele takrat, ko bodo naše
reforme dsde vsaj začetne rezultate.
Monúatlo Jaruzelski
Poljska bo te dni končno dobila predsednika države. Po
dolgotrajnih pogsjanjih in pregovarjanjih seje dal general
Jaruzelski končno prepričati, naj sprejme kandidaturo za
predsednika države. Predsednika bi morali Poljaki po
predvidenem rokovniku dobiti že 14. julija, kar pa se
zaradi negotovosti okrog kandida ta za predsednika ni zgo-
dilo. Zdi se, da so sedaj stvari na svojem mestu in da bo
Jaruzelski v sredo poslej prvi (formalno) človek na Polj-
skem, kotje sicer bil že doslej, a tokrat rrjegova oblast ne
bo več neomejena. Od tod tudi tolikšni zapleti pri volitvah
predsednika države.
Okrogla miza med opozicijo in oblastjo je namreč
moreda poseči po kompromisu, da so Poljaki lahko prišli ¿
»pat-položaja«, v katerem so bili dolgo časa. Vlada je opo-
ziciji popustila glede svobodnih volitev v zgornji dorn
parlamenta (kjer je bila potem do nogpotolčena), opoziciji
pa vladi glede predsednika države. Ker je tako moralo biti-
i se opozicija ni veliko razbuijala okrog tega, kdo bo (po,
imenih) predsednik države, zato pa so zase hoteli dobiO
polo^ predsednika vlade. Jaruzelski na to ni pristal, sßjß
menil, da »opozicija še ni zrela za to, da bi ponudila pri-
mernega kandidata*, v čemer ga je presenetljivo podpà
tudi Walensa. Ker se položaj ni razvozlal, je Jaruzelski
kandidaturo (ki mu je bila že od vsega začetka namenjena!
zavrnil in jo ponudil notranjemu ministru Kisczaku. Тоо^
očitno so nesporazume medtem rešili in Jaruzelski je osm
edini kandidat za predsednika. Vseeno pa vprašanje, kdo
bo novi premier, še ni rešeno; obetajo se torej novi zaplet
ki spremljajo Poljake na poti v demokracijo že od vseg^
začetka.
Mandela In ^^novo mlšHenje^^
Legendarni voditelj Afriškega nacionahiega kongresa ^
najbolj slavni zapornik na svetu Nelson Mandela je рг^
noval svoj 71. rojstni dan. Pa tudi diplomo iz P^a^^
južnoafriški dopisni univerzi. Kaže, da bo po 27 letin '
Mandelov zadrgi rojstni dan v ječi. Pred nedavnim soj"
namreč premestili v udobno hišo najetniškem posest^,
mu dovolih stalne obiske družine, rojstni dan paje
praznovati skupaj z drugimi zaprtimi voditelji prepov^
nega ANC. Očitno se bližajo poganja belske maW^'!^
s črnskimi emancipacijskimi organizacijami in po
predsednika Pietera Botha nßj bi v njih odig^
pomembno vlogo prav Nelson Mandela.	. «
Na to kaže tudi nedavni dogodek brez primere v J^
Botha je namreč Mándelo povabil na tričetrumo ^^^{"L
nje o politiki in baje sta se v marsičem strinjala.
jeziki trdijo, daje to predvsem posledica možganske ¡^^^
Bothe in naveličanosti zapora Mándele, ki naj bi ga zajà
te poteze kritizirala celo žena Winnie! Ni dvoma, а^Л
klepet Mándele z Botho neprijetno presenetil radik^^
črnske aktiviste v JAR. Toda, kot kaže, niti Južna
ni več imuna na »novo mišljenje*...	,
Celjska kirurgija Je stavkala
Plače weùle, weäßa tuál zadolženost zdravstwa
Prejšnjo sredo je za tri ure
prekinilo delo 25 zdravnikov
kirurških strok v celjskem
Zdravstvenem centru. Preki-
nitev so sicer načrtovali že
dan prej, saj za sredo niso raz-
pisali toliko operacij kot si-
cer, med stavko pa so zagoto-
vili sprejemanje bolnikov in
delovanje urgentnega oddel-
ka. Po zagotovilu vodstva
ZCC, da jim bodo povišali
plače, so spet pričeli z delom.
Za prekinitev dela so se
zdravniki odločili zaradi neza-
dovoljstva nad tem, da so juni-
ja dobili le za 11,2 odstotka viš-
je plače kot mesec prej. Po r\ji-
hovem bi morali junija zaradi
rasti življerxiskih stroškov za-
služiti vs^ tretjino več, trdili
pa so tudi, da im^o plače kot
referenti s srednjo izobrazbo
po združenem delu. Po triurni
prekinitvi so se vrnili na delo,
v četrtek pa je bila objavljena
nova višina dovoljene rasti
osebnih dohodkov v Sloveniji.
Alojz Žuntar, predsednik ko-
lektivnega poslovodnega orga-
na Zdravstvenega centra pra-
vi, da bodo plače v ZCC ustrez-
no povečali in izplačali v avgu-
stu, ne glede na dejstvo, da je
Zdravstveni center ta čas za-
dolžen za okoU 15 in pol mili-
jarde dinćujev ter bo zgo^j za
kreditne obresti za prvo pollet-
je moral plačati 5 milijard di-
naijev. Žuntar je v četrtek na
sestanku s celjskimi novinarji
dejal, da bodo v Zdravstvenem
centru Celje še naprej izplače-
vali nćgvišje osebne dohodke
po družbenem dogovoru.
S tem bodo, vs^ za mesec
dni, pomirjeni tudi ryihovi ki-
rurgi, ki imóòo pred poviša-
njem v povprečju po 6 milijo-
nov 700 tisoč din^ev osnovne
plače, seveda pa jim пекдј na-
vržejo še minulo delo, dežur-
stva in drugo dodatno ali izred-
no delo. BRANE PIANO
Stečaj ali sodobno podjetje
Pogodbeno organizacUo
združenega dela »Orodje-
oprema« sta ustanovila pred
desetimi leti Ivan in Karla
Kumperger. Zaposlitev je do-
bilo štirinajst delavcev.
Vložena sredstva so ustano-
viteljema odplačevali iz celot-
nega dohodka POZD, upošte-
Vigoč zakonsko revalorizacijo
neodplačanih sredstev. Ržiz-
log, da po desetih letih, ko seje
ustanovitvena pogodba izte-
kla, ni prišlo do zakonskega
prenehaiya POZD je v tem, da
je ostalo še skorgj 8 milijonov
din neodplačanih revalorizira-
nih vloženih sredstev.
Po zaključnem računu za le-
to 1988 пад bi POZD »Orodje-
oprema« izkazal izgubo v zne-
sku blizu milijarde din. Zak-
ljučni račun je poslovodja Ivan
Kumperger пгцргеј zavrnil, po-
tem pa podpisal in predložil
v pregled Službi družbenega
kiyigovodstva, ki je v marcu
pričela s kontrolo finančno-
materialnega poslovanja, da bi
ugotovila dejanski finančni iz-
id za leto 1988. Na Kumperger-
jev predlog je bil pregled v ma-
ju prekinjen in se bo nadalje-
val konec julija-
Kumperger predlogu Izvrš-
nega sveta nasprotuje, obljub-
lja razvojni načrt kot alternati-
vo predlogu o likvidaciji. Želi
še naprej poslovati in POZD
prestrukturirati v sodobno po-
djetje.
Izvršni svet vztriga na pred-
logu o redni likvidaciji, in sicer
to utemeljuje s štirimi razlogi:
moteno poslovai^je v letu 1988,
nerazčiščena izguba po zak-
ljučnem računu 1988, neraci-
onalno ravnanje z družbenimi
sredstvi in kršenje z ustavo za-
jamčenih pravic delavcev.
V januarju 1989 je delavcem,
zaposlenim v POZD poslovo-
dja preprečil vstop v delavni-
co, zato so didi kolektivno od-
poved in so danes v večini za-
posleni v DO Alpos Šentjur.
Izvršni svet predlaga, da se
družbena sredstva, s katerimi
posluje »Orodje-oprema«, po
zaključeni likvidaciji néimenijo
za pospeševanje razvoja drob-
noblagovnega gospodarstva
v občini, kar je možno tudi
v okviru DO Alpos.
KSENIJA LEKIĆ
Ocene škode neurja
Na seji izvršnega sveta
v Šentjurju so poročali o ori-
entacijskih ocenah škode, ki
je nastala zaradi močnega de-
ževja in poplav 3. in 4. julija
v Sentju^u.
Škoda je velika, s^ znaša kar
polovico lanske višine družbe-
nega proizvoda. Največje po-
sledice deževja so na cestno-
komunalni infrastrukturi (26
milijard din), v delovnih orga-
nizacijah, na kmetijskih povr-
šinah in v vodnem gospodar-
stvu. Skupna škoda znaša
okrog 40 milijard din. Šentjur-
ska občina bo zaprosila za in-
terventna sredstva.
Beseda je tekl^ tudi o polo-
žaju gospodarstva v občini, ki
so ga prikazali na osnovi anke-
te, izvedene v delovnih organi-
zacijah. Poudiirili so vzpod-
budne podatke o izvozu in tudi
napovedali večjo preusmeritev
v izvoz. Do konca leta pričaku-
jejo, da bo četrtina dohodka
ustv^ena v blagovni menjavi
s tujino. Senčna stran v gospo-
darstvu pa je padla na Pogod-
beno organizacijo združenega
dela »Orodje-oprema«, za kate-
ro je dal IS predlog o likvidaci-
ji. Razpravljali so tudi o DO
»T^fun« in ugotovili, daje do-
bro posloval ter daje po izviga-
ryu sanacijskega programa do-
segel viden napredek.
Analizirali so valorizacijo
sredstev Samoupravnih inte-
resnih skupnosti družbenih
dejavnosti in sprejeli ukrep
o povišani prispevni stopnji za
zdravstvo. Povišana je za 2 od-
stotka.
Občina Šentjur naj bi sofi-
nancirala delovanje VEKŠ-a
v Celju. Ker denaija ni, je IS
predlagal, da k sofinanciranju
pristopi Skupnost za zaposlo-
varvje, ker bi si ji na ta način
zmargšali stroški štip>endira-
r\ja, sgj bi mnogi študentje lah-
ko ostali doma.
KSENIJA LEKIĆ
Zagotoviti pripravništvo
Konjiška mladinska organi-
zacija bo v poletnih mesecih
posvetila največ pozornosti
zagotavlja^u pripravništva
mladim, ki so v tem letu kon-
čali šolanje. To so se dogovo-
rili prejšnji teden na seji
predsedstva, na kateri so izo-
blikovali tudi svoje mnenje
o podpisovanju Temeljne li-
stine Slovenije 1989 ter nare-
dili načrt dela pred sloven-
skim mladinskim kongresom.
Pri problemu pripravništva
namerav^o sodelovati zlasti
s Skupnostjo za zaposlovanje
in z aktivom direktorjev delov-
nih organizacij konjiške obči-
ne, pa tudi z vsemi ostalimi
družbeno-političnimi organi-
zacijami. I^e opraviti priprav-
ništvo in tako tudi praktično
končati šolanje postna namreč
vse težji problem zlasti za tret-
jino mladih, ki končajo šolarje
in niso kadrovsko vezani s šti-
pendijami. Koliko bo takih, ki
jim pripravništva ne bodo
uspeli zagotoviti že jeseni, le-
tos še ni znano, ker se še niso
prijavili na skupnosti za zapo-
slovanje, ocerijujejo pa, da jih
bo od 35 do 50. To bodo veči-
noma ženske s poklici, ki so
tudi sicer suficitami - gre zla-
sti za ekonomske tehnike, ad-
ministratorje, učitelje in različ-
ne družboslovne poklice.
Skupnost za zaposlovale je
njihove probleme doslej sku-
šiila reševati tudi s sofinancira-
ryem njihovega dala, vendar
pa nekaterim tudi na ta način
enostavno ne négdejo delovne-
ga mesta. Po načrtu o zaposlo-
varyu ter po samoupravnem
sporazumu o usklćgevanju te-
ga načrta so delovne orgéiniza-
cije sicer dolžne zagotoviti
opravijîirye pripravništva do-
ločenemu številu mladih, ven-
dar pa razpoložljiva mesta po-
navadi zapolr^o zgolj s svoji-
mi štipendisti, ostali pa im^o
bolj malo možnosti. Tudi če
jim pripravništvo uspe opravi-
ti, pa je toliko te^e za redno
zaposlitev.
Na seji predsedstva konjiške
mladinske organizacije so
spregovorili tudi o podpisova-
ryu Temeljne listine Slovenije
1989. »Podpisova^u načelno
sicer ne nasprotujemo, pomi-
sleke pa imamo o vsebini in
potrebnosti listine, s^ bi nam
v гхјеј navedene pravice mora-
la zagotavljati že Ustava,« so
sklenili. V akcijo zbirarya pod-
pisov se ne bodo vključili, mla-
di pa nćo listino podpisujejo po
lastni presoji.
INES DRAME
gfl. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Dobra predstavitev na maltešicem sejmu
jug^oslovanski paviljon
pa 32. mednarodnem gospo-
darskem sejmu na Malti je
vzbujal dokajšnjo pozor-
nost - ne samo med 140.000
obiskovalci, marveč tudi
0ied številnimi malteškimi
podjetniki in poslovneži,
pobuda Coflexa, jugoslo-
vansko-malteškega meša-
nega podjetja (lastnika Co-
flexa sta s 70% vloženega
kapitala zreški Comet in
¡ylalta Development Corpo-
ration, ki ima 30% kapita-
la), da naj bi se jugoslovan-
sko gospodarstvo po dese-
tih letih vnovič predstavilo
nekoliko bolj ambiciozno,
je bila, vsaj po rezultatih
sej sodeč, več kot upravi-
ćena.
Z jugoslovanske strani je
bila udeležba usklzyena s te-
ineljnim namenom sejma
- malteški sejem je namreč
izrazito namenjen potrošni-
ku. Vendar pa to ne pomeni,
da sejemski dogodld niso
priložnost za poslovne stike
in za pogovore o višjih obli-
kah gospodarskega sodelo-
vanja. Med 31 razstavljalci
jih je bilo 19 iz Slovenije,
preostali pa so bili iz Srbije
in Hrvaške, kar kaže naglasi-
ti. Nastop na malteškem sej-
mu je namreč sofinancirala
slovenska gospodarska zbor-
nica, s sodelovanjem poslov-
nega združenja Brus v Beo-
gradu pa je dobila celotna
akcija še zvezno »pokritje«.
Jugoslovanski paviljon je bil
torej predstavljen kot pavi-
ljon gospodarske zbornice
Jugoslavije.
Odločilen pa je bil delež
slovenskega gospodarstva,
še posebej nekaterih organi-
zacij s celjskega območja:
Comet, Unior, Steklarska šo-
la iz Rogaške Slatine, Ste-
klarna Boris Kidrič, Zdravi-
lišče Rogaška Slatina, Kors,
z mariborskega območja na
primer Impol, Vesna, Zlato-
rog, EMI in mnogi drugi, od
znanih slovenskih organiza-
cij še Smelt, IMP, Rašica itd.
Pisan sestav jugoslovanskih
podjetij je omogočil razstavi-
tev raznovrstnega blaga:
kozmetične, farmacevtske in
prehranbene izdelke, izdelke
domače obrti, tekstil, mine-
ralno vodo, akumulatorje,
sončni kolektor, razna oro-
dja in podobno. Čeprav so
minili časi klasičnih izvozno-
uvoznih poslov in v medna-
rodni gospodarski menjavi
prednjačijo višje oblike go-
spodarskega sodelovalna ali
pa so vs^j vsak dan bolj zaže-
lene, je malteški sejem ven-
darle pokazal na večje mož-
nosti jugoslovanskega izvo-
za na Malto. To je pomemb-
no že zato, ker je z Malte mo-
žen reeksport na trge, ki so
za Jugoslavijo več kot zani-
mivi, zlasti ES. Iz poslovnih
srečanj pa seje dalo razbrati,
da bo mogoče razmišljati
o novih mešanih podjetjih,
o transferu tehnologije in
o večjem interesu sloven-
skih organizacijah pri fi-
nančno zanimivih malteških
tendeijih za velike projekte.
S tega vidika je pomenil se-
jem novo afirmacijo jugoslo-
vanskega gospodarstva ne
glede na mmajhnost malte-
škega trga in na dejstvo, da
v zadnjih letih upada blagov-
na meiyava med Malto in Ju-
goslavijo.
Kot kažejo izkušftje Cofle-
xa in Cometa, pa se da z Mal-
Boris Šalamun, koordina-
tor za Malto v zreškem Co-
metu: »Če želimo oceniti
uspešnost predstavitve ju-
goslovanskega gospodar-
stva na 32. mednarodnem
gospodarskem sejmu na
Malti, na katerem je Jugo-
slavija sodelovala prvič po
letu 1979 z 31 razstavljalci,
moram najprej povedati, da
smo imeli dva cilja. Prvi,
kratkoročni cilj je bil, da
s prodajo spominkov, raz-
stavljenega blaga in kri-
stalnih izdelkov Steklarske
šole iz Rogaške Slatine po-
krijemo del stroškov jugo-
slovanske razstave. To nam
je v celoti uspelo. Na sejmu
smo prodali za okoli 10,000
dolarjev izdelkov. Drugi,
dolgoročnejši cilj pa je bil,
da bi povečali možnosti za
jugoslovanski izvoz na mal-
teški trg. Predvideva se, da
bo malteška vlada v nasled-
njih mesecih liberalizirala
uvoz za večino izdelkov. Za
naše izvoznike je postal zelo
zanimiv reeksport z Malte
v Libijo, saj je malteška
vlada sklenila sporazum
z Libijo o medsebojnih do-
bavah blaga. Na osnovi tega
sporazuma bo Malta opre-
mila in oskrbovala več su-
permarketov v Libiji. Mal-
težani nimajo na razpolago
širokega izbora izdelkov,
zato je bilo za naš paviljon
veliko zanimanja. Poslovne
kontakte smo imeli z več-
jim številom predstavnikov
izvozno-uvoznih podjetij, ki
vidijo perspektivo v izvozu
v Libijo. Garant za plačila
bo malteška vlada. Vendar
pa je bil naš nastop na sej-
mu priložnost še za druge
vrste pogovorov, tudi o raz-
voju višjih oblik gospodar-
skega sodelovanja. V času
sejma je namreč Malto obi-
skala jugoslovanska gospo-
darska delegacija. Čeprav
je Malta majhna, je za go-
spodarsko sodelovanje zelo
zanimiva. Zato bi morali
s tako udeležbo na sejmu
nadaljevati«.
to dobro poslovati. Coflex je
namreč s svojimi proizvodi,
to je abrazivnimi umetnimi
brusi in rezkalkami za metal-
no industrijo skor^ povsem
zasedel malteški trg. A ker
lahko na Malti proda le 2%
celotne proizvodnje, mora
veliko izvažati. Toda tak iz-
voz mešanega podjetja
v tretje države je olepšan z bi-
lateralnimi mednarodnimi
trgovskimi pogodbami, ki
jih ima domicilno država
mešanega podjetja. Coflex
uvaža nekatere proizvode, ki
jih sam ne dela, od matične
delovne organizacije, in jih
izvaža. Ker se mora mešano
podjetje prilagcùati gospo-
darskim tokovom, bodo pro-
izvodnjo posodobili, avto-
matizirali in začen proizvaja-
ti diamantne žage in rezkal-
ke, že nekaj časa pa je aktu-
alen načrt za brušenje kri-
stala.
Na malteškem mednarod-
nem sejmu je kristal iz Roga-
ške Slatine vzbujal veliko
pozornost. Med drugim tudi
zato, ker je Drago Korbar,
delavec iz Steklarske šole,
obiskovalcem vsakodnevno
praktično prikazoval vso
umetnost brušenja stekla
oziroma graviranja. Dimitrij
Stanko vic, direktor Coflexa
na Malti, je dejal, da je pro-
daja kristala na Malti še zme-
гад aktualen načrt. Oblikova-
li so svojo blagovno znamko
ROCCO (Rogaška, Comet,
Coflex) ter tudi zaščitili ne-
katere malteške motive, ki
jih brusijo ali tiskajo na kri-
stalne izdelke. Prodna je še
zmer^ prenizka, vendar mi-
sli na večji iztržek in na po-
stavitev brusilnice na Malti
še Tiiso opustili.
Jugoslovanski paviljon na
sejmu sta obiskala predsed-
nik malteške republike in
vlade. Poleg več kot 240 do-
mačih razstavljalcev je na
mednarodnem sejmu sode-
lovalo sedem držav. Malta
postaja zelo aktualna, ker se
hoče včlaniti v Evropsko
skupnost.
JOŽE VOLFAND
NOVE OBRESTI
Ljubljanska banka-Splošna banka Celje obvešča cenjene
stranke, da trenutno obrestujejo vpogledna sredstva v višini 76
odstotkov revalorizacijske stopnje. To pomeni, da znaša
mesečna obrestna mera z julij 22,6% in je trenutno najvišja
obrestna mera na vpogledna sredstva v Sloveniji.
UUBUANSKA BANKA-SPLOŠNA BANKA CEUE
>»MOS 89« - več trženja
»z obrtjo hitreje v Evropo 92«, to je ob znanem
sloganu Vse za obrt-obrt za vse, osnovni moto letoš-
njega obrtnega sejma v Celju.
Celjski center Golovec ga bo skupno z Zvezo obrtnih
združenj Slovenije pripravil od 8. do 17. septembra.
Letošnji sejem bo še ena priložnost, da obtniki poka-
žejo, kaj so sposobni izdelati, ostalo gospodarstvo pa
ПЕЦ bi ponudilo vse, kar so sposobni narediti za
uspešno obrtno proizvodnjo. Sejem se bo od prejšnjih
razlikoval predvsem v tem, da bo manj posvetov na
temo obrti ter več trženja in poslovnosti.
Zlatarna in Razvojni
center v iViaicedoniji
Razvojni center in celjska
Zlatarna želita skupno pre-
iti na višjo raven ponudbe
znanja. Skupaj sta zaenkrat
prevzeli kompletni inženi-
ring pri izgradnji nove to-
varne za predelavo zlata
v Makedoniji, razmišljigo
pa, da bi pri tem pridoblje-
no znanje skupno s kom-
pletnim inženiringom pro-
dajali tudi drugod v Jugo-
slaviji in tujini.
Razvojni center in Zlatar-
na sta prevzeli kompletni in-
ženiring od izdelave investi-
cijskega programa do redne
proizvodnje pri izgradnji no-
ve tovarne za predelavo zlata
v rudniku Bučim iz Radovi-
ša v Makedoniji, s katerim
Zlatarna sodeluje že deset
let. Posel so si razdelili tako,
da tehnološki del izdela Zla-
tarna, ki tudi usposobi potre-
ben kader in organizira mar-
keting, Razvojni center pa
opravi vsa ostala dela za re-
alizacijo investicije.
Celotna naložba je vredna
4,1 milijonov dolarjev. To-
varno naj bi zgradili do kon-
ca prihodnjega leta, v njej pa
naj bi zaposlili približno 120
delavcev.
Poleg sodelovanja v inže-
niringu nastopa Zlatarna še
kot združevalec sredstev za
razvoj manj razvitih, ki jih
sovlaga v izgradnjo tovarne.
Trenutno izdelujejo investi-
cijsko tehnično dokumenta-
cijo. Hkrati se RC in Zlatar-
na že dogovarjajo z delovno
organizacijo Filigran iz Pri-
zrena za razširitev obstoječih
zmogljivosti izdelave zlatega
in srebrnega nakita v Prizre-
nu, kjer je ponudba takšna
kot v Radovišu. Ker v obeh
celjskih organizacijah meni-
jo, da so pri izgradnji obra-
tov za izdelavo nakita ko-
pletni in dovolj kvalitetni,
razmišljajo o ponudbi celot-
nega paketa v Jugoslaviji in
tujini.
RP
Nov izvozni partner
v žalskem Ferralitu ocenjujejo, da je bilo polletno poslo-
vanje zadovoljivo.
Kljub temu so zaskrbljeni, s^ je rast stroškov, kar tri
četrtine teh pa v proizvodnji predstavljata repromaterial in
elektrika, hitrejša od inflacije. Ob tem se, podobno kot
marsikje drugje, srečujejo s težavami pri plačilih njihovih
izdelkov, kar bi lahko, če bi bilo potrebno v bodeče zaradi
tega niOemati kredite, pripeljalo tovarno v težave. Se bolj se
zato želijo navezati na tujino. Ob prekinitvi sodelovanja
s sovlagateljem iz tujine v začetku tega leta, so sed^ pred
sodelovanjem z drugim partnerjem, ki nudi Ferralitu izde-
lavo zanimive in stalne količine aluminijevih odlitkov.
Glede na stalne probleme z zasedenostjo zmogljivosti
v barvni metalurgiji je posel, kot ocenjujejo v Ferralitu,
zanimiv.
Aero Šempeter povečuje izvoz
v Aerovi temeljni organizaciji Kemija so v letošnjih
petih mesecih proizvedli 2190 ton izdelkov in izvozili za
nekaj manj kot dva milijona dolarjev.
Načrtovani izvoz so s tem presegli kar za 40 odstotkov.
Prodajo so v izvoz preusmerili tudi zaradi upadanja doma-
čega povpraševanja. Na tuje prodajajo predvsem samole-
pilne trakove, zato pripravljiOo tudi dolgoročni načrt razvoja
samolepilnih trakov. Z nekaterimi svetovnimi proizvajalci
se pogovaijíyo za njihovo skupno uv^anje.
Miicrovaiovne pečice iz Gorenja
Goreige je pričelo s proizvodnjo in prodajo mikrovalov-
nih pečic, novih izdelkov, ki naj bi jih letos prodali 10
tisoč.
Predvidevajo, da bi jih že prihodnje leto naredili dvakrat
toliko, čez tri leta pa neg bi proizvodnjo potrojili. Pri predsta-
vitvi pečice trgovcem so razen predstavnikov Gorenja
Gospodinjski aparati in Gorenja Commerce sodelovali tudi
seviseiji, ki bodo poskrbeli za kvaliteten servis novega
izdelka v družini Gorenjevih izdelkov.
Izvirni slog celjsiie šoie
Ob zlatarski razstawl vnta spnmUaJočIh prinilltew
Tudi letos Zlatarna pri-
pravlja veliko, že 22. zlatar-
sko razstavo z mednarodno
udeležbo in mednarodno
zlatarsko delavnico. Letoš-
nji prireditvi bosta organi-
zirani v sklopu Alpe Adria,
s podporo dežel Avstrije in
Italije. Zlatarska delavnica
no od 25. do 30. septembra,
razstava pa od 13. do 20. ok-
tobra.
Pokrovitelj zlatarske raz-
steve bo Gospodarska zbor-
nica Slovenije, kar samo po-
'^uje, da celjski zlatarji ne
zaman slovesa, ki so
ga dobra tri stoletja utrje-
vali z nakitom visoke kako-
vosti in umetniške vredno-
sti. Poleg ohranjanja izvirne-
ga sloga celjske šole, je cilj
zlatarske razstave tudi pri-
kaz п£ц novejših dosežkov
v oblikovanju nakita, tehta-
nje ustvarjalne moči obliko-
valcev, dajanje pobud pri
iskanju novih materialov za
izdelavo nakita.
Na razstavi bodo podelili
tudi nagrade najboljšim av-
torjem za umetniško obliko-
van nakit ter za komplete
zlatega, srebrnega in platina-
stega nakita. Pripravili bodo
še vrsto spremljajočih prire-
ditev.
Ob zlatarski delavnici, kjer
bo sodelovalo 15 vrhunskih
domačih in tujih ustviujal-
cev, bodo pripravili še okro-
glo mizo udeležencev Alpe
Adria, kongres o pridobiva-
nju zlata in razvoju proizvod-
nje, razstavo o zgodovini zla-
tarskih razstav v СеЏи, teni-
ški turnir za »zlati lopar,«
razstavo shk, prikaz posebno
atraktivnega nakita. V okvi-
ru komercialnih aktivnosti
bodo celjski zlatarji povabili
vse dosedanje in bodoče ku-
pce iz Jugoslavije in tujine.
RP
Gorenje iVIGA
se še širi
v Gorenju MGA spet ši-
rijo svoje zmogljivosti.
Zaradi pomanjkanja pro-
stora gradijo novo skla-
dišče.
To jim bo omogočilo, da
bodo v sedanjih prostorih
lažje rasporedili stroje in si
s tem ol^šali delo. Gradbe-
na dela, izvaja jih Vegrad iz
Titovega Velenja, naj bi
zaključili do letošr^jega ko-
lektivnega dopusta delav-
cev tovarne Malih gospo-
dinjskih aparatov. Tako bi
lahko vzdrževalci v treh
tednih prestavili stroje in
na novo uredili delovne
prostore.
Gorenje GA »najvišje« v Sloveniji
Na seznamu 300 »največjih« delov-
organizacij Slovenije, ki je bil
JJjavljen v zadnji številki Gospodar-
skega vestnika, jih je precej tudi
^širšega celjskega območja. Gorenje
»®spodinjski aparati se je s predlan-
osmega povzpelo celo na prvo
^esto, pa tudi med ostalimi je precej
^Snih, ki so v primerjavi s predlani
napredovali.
Gorenje gospodinjski aparati je tako
^ sedma po dohodku n^uspešnejša
3^izacija v Sloveniji, ki seje v en^-
^^n letih, odkar Gospodarski vestnik
ojavlja seznam, povzpela na najvišje
^^sto. četudi Gorenje GA v primerja-
la s predlani še zdaleč ni med tistimi,
jj bi svoj dohodek najbolj povečaU,
^ je uspel skok z osmega na prvo
mesto. Imeli so 167,8 milijarde dinar-
jev dohodka, kar je za približno 3 mili-
jarde več kot drugouvrščeno Železni-
ško gospodarstvo ŽTO Ljubljana in
8 več od tretjeuvrščenega Rudnika lig-
nita Velenje.
Sicer pa je med stotimi naguspešnej-
šimi z našega območja na 15. mestu
Cinkarna (predlani 21.) 26. Aero (26.)
45. Konus 91. Konjice 49. Železarna
Štore 40, 64. Unior Zreča (95) 65. Kovi-
notehna (81), 74. Zdravstveni center
(55) in 94 Ingrad (99).
Iz seznama so, predvsem zaradi po-
gojev gospodarjenja, spreminjajočih
se predpisov in organizacijskih oblik
izpadli Klima, ki je bila na 246. mestu,
Libela (215), Pivovarna Laško (299) in
Elektro Celje (279), medtem ko je novi-
nec na seznamu z 274. mestom in 18,4
milijardami dohodka Toper.
Rekordne skoke v primerjavi s pred-
lani so z našega konca naredili Gore-
nje Commerce, TE Šoštanj in Steklar-
na Boris Kidrič, rekorden padec pa
z sedemdesetega na 125. mesto Emo.
Izstopa še Elkroj, je med 19 uvršče-
nimi tekstilnimi organizacijami пгу-
bolj popravil svoj položaj, saj se je
povzpel za 35 mest.
Po ugotovitvah sestavljalcev sezna-
ma visoki skoki nekaterih dokazujejo,
da je tudi v hudih časih mogoče bi-
stveno povečati dohodek, seznam pa
tudi potrjuje, da je v Sloveniji dobro
biti trgovec: v klubu jih je namreč 43,
med njimi pet novincev, niti en pa ni
izpadel.	R. p.
sport & fashion
BUNNY
VEPLET & KIVIL
63331 NAZARJE, tel.: (063) 831-955
Za nedoločen čas zaposlimo
-	modelarko
z najmanj tremi leti delovnih izkušenj
-	več šivilj
z najmanj dveletno prakso
Nudimo odlične delovne pogoje, perspektivo, ter
visoke osebne dohodke.
Pisne ponudbe prejemamo na gornji naslov, do za-
sedbe delovnih mest.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JULIJ la,,
>>Če smo v zmoti, smo se pripravlleni opravičiti«
Krajani grozUo z blokado cesto, če ne bodo dobili odgovorov
Do konca julija pričakuje-
jo krajani Blagovne, Bu-
kovžlaka, Ogorevca in
Kresnik odgovore o oprav-
ljenih meritvah radioaktiv-
nosti na pregradi nove Cin-
kamine deponije Za travni-
kom, sicer bodo v začetku
avgusta zaprli cesto do
gradbišča.
Tako so sklenili na enem
zadnjih sestankov v zaselku
Ogorevc, kjer so se zbrali
skupžo s krigani Kresnik
v zvezi z govoricami o odla-
ganju radioaktivnih odpad-
kov v pregrado nove deponi-
je. Zahtevali so tudi globin-
sko vrtanje - sondiranje - na
Z namenom, da bi omogo-
čili celovito obveščanje jav-
nosti in odvzeli veter nepre-
verjenim domnevam in go-
voricam z jader vsesplošne-
ga nezaupanja in strahu,
kot so zapisali v vabilu, so
na celjski Socialistični zve-
zi včeraj pripravili novi-
narsko konferenco v zvezi
z deponijo Za travnikom.
Povabili so predstavnike
Cinkarne in izvajalcev del,
izvršnega sveta, inšpekto-
rata in postaje milice. Več
o tem prihodnjič.
treh mestih, kjer so krajani
videli izkopane velike jame.
Takšni so torej zadnji do-
godki v zvezi z пекгц meseč-
nim ugibanjem in govorica-
mi, da so v pregrado nove
Cinkamine deponije Za trav-
nikom vgradili sumljive od-
padke, nekateri so prepriča-
ni, da so radioaktivni. Med-
tem so o zadevi govorili tako
v skupščinskih klopeh kot
v inšpektoratih občin Celje
in Šentjur. Odgovori, ki so
na te dvome in vprašanja pri-
speli iz republiških inštitucij
in iz Nuklearne elektrarne
Krško, niso zadovoljili obča-
nov, prav tako ne meritve, ki
so bile opravljene, s£u bi mo-
rale biti bo^ strokovne,
z ustreznejšimi aparaturami.
Govorice niso potihnile, ne-
gotovost med ijudmi je vse
večja. Po vsem tem so neka-
teri še vedno pripravljeni po-
vedati, kag so videli, drugi pa
nočejo dćoati izjav ali pa trdi-
jo, da niso ničesar videli.
Tako pravi tudi Franc Sa-
mec iz Ogorevca, ki je pred-
stavnik za to območje pri
krajevni skupnosti Štore.
»Sam nisem videl jam, o ka-
terih ljudje govorijo, ker sem
preveč oddaljen od deponije,
vendar sem vpraš^a o tem
postavljal na različnih me-
stih, od кггцеупе skupnosti
do skupščine zemljiške
skupnosti, kjer sem delegat.
Ljudje so v začetku govorili,
da so jih miličniki ustavljali
na cesti mimo deponije in jih
preusmerjali, ko so se zvečer
vračali z dela domov. Govo-
rili so, da so videli vozila
s posebiümi oznakami za ra-
dioaktivnost, vozila z modro
lučjo in podobno. V začetku
so mislili, da ni nič nevarne-
ga, šele kasneje so začeli raz-
mišljati, še zlasti, ko so sliša-
li, da se je v Nuklearni
zmanjšalo število sodov z od-
padki. Vse to povzroča med
ijudmi sumniéerye, vendar
so ljudje zadržani pri iqavah,
ker se bojijo morebitnih po-
sledic. Sam imam takšno
funkcijo, da ne morem mol-
čati, pač pa posredujem ti-
sto, kar pravijo ljudje,« ugo-
tavlja Franc Samec.
Kljub temu, da zadnje se-
je šentjurske občinske
skupščine zaradi nesklepč-
nosti ni bilo, je delegat
z Blagovne prisotne sezna-
nil s sklepi občanov v zvezi
z govoricami o odlaganju
odpadkov na deponiji Za
travnikom. Občani zahteva-
jo, da do 30. julija pooblaš-
čena institucija opravi me-
ritve radioaktivnosti. Zah-
tevajo sondiranje in pre-
gled odpadkov, ki bi jih mo-
rebiti vgradili v pregrado
deponije. Zahtevajo, da je
treba ugotoviti vzroke za
zaprtje ceste Proseniško-
-Bukovilak in tudi, kdo je
dal soglasje. Hočejo odgo-
vor, ali je hrana na področ-
ju Blagovne zdrava ali ne in
zahtevajo sistematske prei-
skave zelenjave in perutni-
ne. Piritne ogorke pa naj
v bodoče prevažajo na grad-
bišče deponije v zaprtih
kontejnerjih.
Ko smo želeli slišati tudi
iqavo katerega od očividcev,
se je zapletlo. Med obiskom
v Ogorevcu in Kresnikah so
kngani večinoma govorili,
da niso nič videli. Nekatere
moti predvsem to, da oprav-
ljao razstreljevaiya na grad-
bišču brez opozoril in da so
eksplozije tako močne, da le-
ti kamelije na vse strani. An-
gela Hribemik iz Ogorevca
je pokazala razpoke na no-
vem dimniku in okno, ki je
zletelo iz stene ob eni takš-
nih eksplozij. Kdo ji bo povr-
nil škodo, ne ve.
Njena soseda Ana Kruleč
pravi, da je konec aprila ali
v začetku тгца videla skopa-
ne tri velike jame v pregradi
deponije, ki pa jih že nasled-
nji dan ni büo več. »O tem,
da so jame bile, sem povsem
prepričana in še vedno lah],
pokažem mesto, kjer sem^i
videla,« pravi Ana Kruleč j
dod^a, da so tudi drugi m^
sikiO videli, le da so sed^t
ho, ker se bojijo zamerÎ!
Cinkarni. Po vasi govorijo
da so nekateri dobili veljt
odškodnine.	'
V Kresnikah je ena izniej
кгадапк sicer povedala, dal
videla kako so aprila tedet
dni vozili s kamioni na deJ
nijo v spremstvu vozil z шо.
drimi lučmi, vendar ni biu
pripravljena dati uradne ijj.
ve, ker jo je že dala na sestal
ku. Povedala je, da je pre¿
dnevi o tem spraševal tui
miličnik.
Stane Soršak, načelni^
celjske Uprave za notranje
zadeve je potrdil, da oprav.
IjsÓo poizvedovanja na ter«,
nu, hkrati pa zanikal, da bi
imela katerakoli postaja пц.
lice v regiji zvezo z dogodi
na deponiji. »Modre luči pj
ima lahko katerokoli inter
vencijsko vozilo, ne le mili{.
niško,« je pojasnil Soršak.
Zadeva torej postna v«
bolj zapletena. Uradne inšti-
tucije skušajo ljudi pomirit
ti pa so prepričani, da resni
ce tako ne bodo nikoli iz\'e^
deli, čeprav nekateri priziu
Vigo, da se več govori, kot pi
je bilo v resnici. Sicer pa >
z govoricami vedno tako, di
se bohotijo, dokler im^o s
to podlago. Zaenkrat jih od
govorni niso znali (ali hoteB
ustrezno prekiniti, zato setu
di ne gre čuditi, da je dobil
zadeva takšen obseg. »Če s
bo izkazalo, da nismo imd
prav, smo se pripravljen
opravičiti in priznati svoji
zmoto, le dokažejo nam ji
пгп,« pravi Franc Samec, i
T.CVIRJ
Kanaliziran Kandoiov potok za potrebe nove deponije
Cinkarne Celje. V ozadju predstavniki občinskega inšpek-
toriata. Zavoda za ribištvo SBS, RD Voglajna in Cinkarne.
Bdeča nesnaga na cesti in nlivah
Za cinkarno le pristoina republika, ki ne ukrepa
Gradnja nove Cinkamine deponije
Za travnikom razburja okoliške pre-
bivalce, pa ne le zaradi govoric o od-
laganju radioaktivnih odpadkov
v pregrado depon^e. Krajani, ki živi-
jo ob cesti Bukovžlak-Proseniško, so
zaradi gradnje nove deponije vsak
dan deležni obilice rdečega prahu, ki
onesnažuje okolje zaradi nepravilnih
prevozov piritnih ogorkov celjske
Cinkarne.
Po številnih pritožbah in ogledu repu-
bliške sanitarne inšpekcije ugotavlja-
jo, da se stanje ni bistveno spremenilo.
Društvo za varstvo okolja je zato zah-
tevalo, da razrešijo vodjo inšpekcij-
skih služb v Celju in posamezne in-
špektoije, ki so problem poznali, niso
pa ukrepali.
S prevozi piritnih ogorkov s stare
deponije na gradbišče nove so pričeli
pred več kot pol leta, saj naj bi v pre-
grado vgradili 280 tisoč kubičnih me-
trov teh ogorkov. Dnevno opravijo 750
voženj v obe smeri, ki jih opravljata
Nivo in Ingrad. Ker pa so tovornjaki
odprti, odpadsuo pri prevozu odpadki
na cesto in bližijo okolico, voda pa jih
spira v zemljo in s tem onesnažuje.
Prizadeti krcani so se na takšno rav-
n^e pritožili že pred meseci in dose-
gli, da si je prevoz odpadkov ogledal
republiški sanitarni inšpektor. S pred-
stavniki Nivoja in Ingrada je bilo ta-
krat dogovorjeno, da je treba postaviti
protiprašno zaveso pri neuboü ogrože-
ni hiši, zmanjševati hitrost na tem od-
seku ceste, vlažiti ogorke, da se ne pra-
šijo in zagotoviti, da se tovor ne bo
sipal iz tovornjaka.
Deloma so te zahteve uresničili (pro-
tiprašna zavesa), vendar do bistvenih
izboljšav ni prišlo. Zato je celjsko dru-
štvo za varstvo okolja v začetku julija
predlagalo, da se prične postopek za
razrešitev vodje inšpekcijskih služb
v Celju in posameznih inšpektoijev, ki
so vedeli za problematiko, vendar niso
ukrepali. Društvo ugotavlja, da se
onesnaževanje nadaljuje že od lanske
jeseni, da je cesta, po kateri vozijo od-
padke, rdeča na razdalji več kilome-
trov in da s tem onesnažujejo kmetij-
ska zemljišča, ^ vsebujejo piritni
ogorki med drugim tudi težke kovine.
Na to zahtevo društva je odgovoril
inšpektorat s poročili posameznih in-
špektorjev, ki so pojasnjevali svoje
ukrepe v zvezi z novo deponijo. Tako
kmetijska inšpektorica Majda Šoster
pravi, da ^ub onesnaževanju kmetij-
•skih zemljišč nima pooblastil za ukre-
panje, s£Ò ustrezen zakon še ni izšel.
Lastnik zemljišč Hmezad pa bi lahko
zahteval odškodnino. Sanitarni in-
špektor Marjan Pahor ugotavlja, da
ima neposredni nadzor nad Cinkarno
republiška inšpekcija, ki je tudi pri-
stojna za onesnaževanje s piritnimi
ogorki. Enako ugotavlja vodnogospo-
darski inšpektor Ernest Cokan, grad-
beni inšpektor Igor Zupančič pa pra-
vi, da je bilo vgríqevarye ogorkov
predvideno s projekti, nadzor nad ce-
sto pa ni v njegovi pristojnosti.
Društvo ugotavlja, da bi se težavam
izognili, če bi v Cinkarni spoštovali
določila odloka o zazidalnem načrtu in
zgradili nov podaljšek Bežigrajske ce-
ste do navezave Bukovžlak-Proseni-
ško. Vendar tega niso storili, kar je
ugotovila tudi urbanistična inšpekto-
rica Meta Malgaj in obvestila republi-
ško inšpekcijo. Na osnovi vsega tega
načelnica inšpektorata Alenka Pečnik
ocenjuje, da so v občini inšpektorji
ravnali v skladu s pooblastili in da je
zahteva društva za razrešitev brez-
predmetna. Predlaga, da bi pristojni
republiški organi ustanovili komisijo,
ki bi na gradbišču ugotovila realnost
izdanih soglasij in predlagala njihovo
dopolnitev.
Vse to pa prav nič ne pomaga priza-
detim krajanom, ki тогдјо živeti
v takšnem okolju in vse pot^ežljivo
prenašati, medtem ko v občini ugotav-
ljajo, kdo je za кдј kriv oziroma pristo-
jen. Zato je povsem upravičeno vpra-
šarije, kdo bo naredil konec neodgo-
vornemu ravnanju Cinkarne. Če ne
drugega, v občini bi lahko vs^ pospe-
šili ukrepanje republiških organov.
T.CVIRN
Magister Meta Povi iz Zavoda za ribištvo SRS ugotavlja trenutno še prisoten
populacijski sestav rib v Dobrovskem potoku pod izlivom izcednega kanala
nove deponije - Kandolovega potoka.	Foto: FRANJO BOGADI
gfl. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Gordllskl vozel medsebojnih obtoževani
go problemi v domu za duSewno prizadete na ßolowcu nerešljivi?
gazlične ustanove za du-
ievno prizadete so vselej in
Povsod potisnjene na rob
Jružbe. »Normalni« v njih
pa brez javnega nadzora to-
liko lažje in hitreje zavozla-
jo takšne gordijske vozle,
pri katerih se na koncu ne
ye, kdo skriva meč, ki bi jih
]abko presekal. Delavci
Centra za varstvo in delo
Qolovec že pet let svoji di-
fektorici, ki je zd^ le vrši-
lec dolžnosti, očitajo vse
Ijolj čudne stvari, pri kate-
rih pa tudi sami niso brez
^ehov'. Nekaj pa so si jih
oabrale tudi pristojne ob-
¿ioske službe in širša druž-
ђепа skupnost nasploh.
Medsebojna obtoževanja
pravzaprav sploh ne bi bila
li javno prežvekovanje, če
ne bi slej ko prej slabo vpli-
vala na delo s tistimi, zara-
di katerih takšne ustanove
sploh obstajajo...
Lidija Hmčič-Tominšek
vodi center vse od ustanovi-
tve in njenemu poslovanju
delavci tudi danes nič resne-
ga ne očitдjo. Zato pa so že
leto dni po vselitvi v nekda-
njo Westnovo vilo očitali
slab odnos do sodelavcev in
varovancev ter premajhno
pozornost strokovnemu izo-
braževanju. Zak^ so se spori
Center za varstvo in delo
Golovec je bil ustanovljen le-
ta 1983. Opravlja domsko var-
stvo, nego in delovno terapijo
lažje, zmemo in težje prizade-
tih odraslih oseb celjske regi-
je. Za 77 varovancev (približ-
no polovica jih v domu tudi
tivi) skrbi 21 zaposlenih. Vi-
soko izobrazbo ima le direk-
torica, višjo izobrazbo ima
pet zaposlenih, trije so brez
iiobrazbe, ostali pa imajo
irednjo šolo.
sploh začeli, pravzaprav ni
mogoče ugotoviti-nekateri
menijo, da se je plaz sprožil
ob nestrinjanju o potrebno-
sti podrobnega opisa nezgo-
de pri kateri si je varovanec
zlomil nogo, drugi trdijo, da
je bila danes očitno precej
osovražena Lidija od začetka
preveč popustljiva in je poči-
lo, ko je zahtevala več disci-
pline, nemalo pa je tudi ta-
kih, ki mer^o, da je šlo za
ienski prepir...
Kakorkoh že, danes so de-
lavci prepričani, da Lidija ni-
posluha za skupinsko de-
lo. da je avtoritarna, da jim
onemogoča študij ob delu,
da dela ne zna organizirati,
da se noče pogova^ati z nji-
■ïii, da jih celo nacionalistič-
'»0 žali, da z zaposlenimi
-zlasti tistimi za določen čas
- manipulira... Najhuje pa
^ slišijo obtožbe, da ne mara
varovancev, da z r\jirni ne
^a delati, da je dvakrat na-
"lesto vzgojiteljev na pomoč
^klicala miličnike, da pre-
dirò prosi za pomoč zdrav-
stvenega delavca, ki d^je va-
[^ancem pomirjevala...
zvenijo, kot da bi bili
y^ti iz scenama kakšne psi-
hološke grozljivke, koliko so
^siiični pa je pravzaprav ne-
mogoče preveriti. Primerjati
l^možno le hudo nasprotu-
^^ si izjave... Ravnateljica
da ni nikomur oteževala
^'j'dija, da pa ni nihče prine-
Urnika predavanj - delav-
ki študirigo, pravijo da to
^ res. Pravi, da ni bila nikoh
^•■oü skupinskemu delu, da
je proti njihovim prepo-
^stim in brezplodnim se-
j^kom - delavci pa nav^a-
. Primer, ko so za skupine
kovancev izvedeU tri dni
J, odhodom na letovanje,
lJ^^lpine pa, da je Lidija obli-
w^ala povsem samovoljno,
p da so se pogovarjali še
ђ ^več, da pa žaljivi pogovo-
•^iniajo nobenega smisla
^____
-	delavci očitajo žalitve, celo
nacionalistične, lyej...
Plaz očitkov z obeh
stoani
»Varovanci me sprejemno
in vsak dan preživim пекгд
ur z njimi, čeprav tega ni-
mam v opisu svojega dela,«
pravi Hmčičeva, ki je v Cen-
tru edina defektologinja
-	delavci trdijo, da zato, ker
je vsem ostalim študij one-
mogočila. Posredovarye mi-
hčnikov se ji je zdelo potreb-
no, ker je obstajala nevar-
nost, da bo fant s pasom
z ostrimi zakovicami, za ka-
terim se je skrival tudi nož,
komu кад hudega storil, sa-
ma pa si v takih konfliktih
ne sme porušiti vse avtorite-
te. O zdravilih pa trdi, da jih
d^ejo le toliko kot jih pred-
- pišeta na svojih obiskih
zdravnik in psihiater. Izjave
postanejo seveda dosti bolj
enotne, ko gre za obtožbe, ki
jih starši na socialnem skrb-
stvu izrečejo na račun dela
predvsem samih vzgojite-
ljev, ki da varovance prete-
plo, vozijo na dom opravljat
tudi težka fizična dela, da jih
zaradi medsebojnih sporov
tudi vse bolj zanemaij^o, ter
da zato narašča število po-
škodb. Tako ravnateljica, ki
je za to vendarle najbolj od-
govorna, kot delavci o fizič-
nem obračunavanju nočejo
nič konkretnega povedati,
dokler starši svojih obtožb
ne bodo zapisali, zanemarja-
nje in poškodbe zavračigo,
ker lahko njihovo, neuteme-
ljenost dokažejo z zdravstve-
no dokumentacijo, o delu na
domu pa trdijo, da je bilo
vedno dogovorjeno in z ved-
nostjo ravnateljice. Ta doda-
ja, da od začetka res, lani pa
se je razširilo tudi delo brez
njenega soglasja. »S poseb-
no okrožnico sem to hotela
preprečiti, vendar je tisti, ki
jim ni bila po volji, pač niso
podpisali...« pravi odgovor-
na vršilka dolžnosti ravnate-
ljice.
Hudo očmjena Lidija pa si
Wjub vsem polenom, ki ji
-	upravičeno ali ne - letijo
pod noge prav nič ne žeh
oditi dnigam. »Po zakonih
nisem naredila nobene napa-
ke,« pravi. Toda tako ona kot
delavci im^jo na vesti kar ne-
' кгО primerov nespoštovanja
ne le zakonov, ampak tudi
lastnih pravnih aktov. Že sa-
mo dvakratno vedejevstvo
-	drugega so ji po trdih po-
tem, ko je povedala, da so ji
takšno rešitev priporočili na
občini - je proti zakonu, ob-
vezne disciplinske komisije
vse do pred kratkim niso
imeli, kot kaže pa tudi sedćg
ne deluje, prva razpisna ko-
misija je bila sestavljena
v nasprotju s statutom in so
morah imenovati drugo,
kljub prepričanosti v svoj
prav in v nerešljivost spora
se delavci niso obrnih na
družbenega pravobranilca
samoupravlj^a, sindikat
tudi ni izkoristil svoje pravi-
ce do sprožitve spora pred
pristojnim sodiščem... vse-
ga se pravzaprav ne da našte-
ti, o stvareh kot je delo varo-
vancev na domu pa tako bo-
lje da sploh ne govorimo.
Ogroženo normalno
delo '
Očitno je, da bi delavci
v teh sporih še kako potrebo-
vali pomoč širše družbene
skupnosti, ki pa se ni vmeša-
vala tudi zato, ker so delavci
zatrjevali, da bodo lastne
spore reših sami. Pa vendar
bi pristojni organi morali
ukrepati že kdo ve kdiO, saj
je bilo jasno, da ti problemi
lahko ogrozijo normalno de-
lo, že пекад časa pa je tudi
očitno, da jim delavci sami
ne bodo kos. Precej časa pa
je bil občutek delavcev, da
želijo »zunaryi« samo poma-
gati ravnateljici, verjetno do-
kaj upravičen, čeprav danes
vsi zatrjujejo, da jim je vse-
eno, kdo bo ravnatelj, samo
пад se razmere vendarle ure-
dijo ... Kako? Ida Divac, po-
močnica družbenega pravo-
branilca samoupravi] ai4 a, za
diganje izjav ni pristojna...
Vlado Kuštrin, predsednik
komiteja za družbene dejav-
nosti trdi, da so se njihove
pristojnosti skrčile na dsga-
nje mnenja za imenovanje
vršilke dolžnosti, ki je po
njegovem mnenju strokovno
in poslovno zelo uspešna,
vseh obtožb delavcev pa
sploh ne pozna. O tem ali bo
ravnate^ica vendarle morala
oditi, ni hotel ničesar reči,
zato pa na komiteju ocenju-
jejo, da bodo nekateri morali
oditi - kdo so ti, pa je zanj
preveč provokativno vpraša-
nje ... Podobnega mnenja je
tudi Irena Bončina, strokov-
ni tajnik občinske skupnosti
Delavci so z glasovanjem
dvakrat izrazili odklonilno
stališče do ponovnega imeno-
vanja Lidije Hmčič-Tomin-
šek. Prvič je bilo proti njej 11
delavcev od 18 prisotnih, dru-
gič jih je bilo proti njej že 14.
Ker pa so na tem drugem raz-
širjenem zboru zunanji dele-
gati glasovali zelo neenotno
in ker je za veljaven sklep po-
trebna večina glasov tako de-
lavcev kot delegatov, do odlo-
čitve zopet ni prišlo.
socialnega skrbstva, ki
o konkretnih imenih prav ta-
ko noče govoriti. Ravnatelji-
ci nimajo кад očitati, razen
tega, da ni vzpostavila dovolj
discipline.
Ña enem izmed sestankov
je Bončina predlagala, da bi
se pogovorih o vseh 15 očit-
kih, ki jih je navedel Sreten
Zelen, predsednik OO sindi-
kata, ki п£0 bi bil sed^j tudi
konkurent м ravnateJjičino
mesto, vendar pa je bü dia-
log nemogoč. Po гцепет
mnenju je пгцpomembnejše,
da se stvari razčistijo - kako
pa žal ne ve... Stane Ber-
glez, predsednik sveta star-
šev, je prepričan, da se ne-
urejeni medsebojni odnosi
kažejo tudi v odnosu do va-
rovancev. Prav na zahtevo
staršev je bil junija tudi se-
stanek na občinskem izvrš-
nem svetu, kjer so se dogo-
vorih, da пгц namestnica pra-
vobranilca samoupravljarya
poskuša rešiti spor... Ber-
glez je prizadet, ker mu de-
lavci očitajo brezrezervno
podporo ravnateljici. »Nika-
kor nam ne gre za konkretno
osebo,« pravi, »pač pa za to,
da se stvari razčistijo. Nujno
je ugotoviti odgovornost po-
sameznikov in potem ukre-
pati. »Meni pa, daje Hmčiče-
va za ustanovo mnogo stori-
la, dajo ekonomsko uspešno
vodi, da pa zaradi globokega
prepada med delavci svoje
funkcije ne more opravljati
naprej in da je tudi nihče od
Delovanje Centra financira-
jo socialna skrbstva vseh
osmih občin celjske regije, ne-
kaj sredstev pa dobijo tudi od
zdravstva. Za njihovo dejav-
nost je pristojen Komite za
družbene dejavnosti, njihovo
strokovno delo pa nadzira re-
publiška komisija za tovrstne
ustanove. Center je organiza-
cija posebnega družbenega
pomena, zato so možnosti od-
ločanja samih delavcev o in-
dividualnem poslovodnem
organu na različne načine pač
omejene.
zaposlenih v Centru ne more
nadomestiti. »Nabolje bi bi-
lo, da vodstveno funkcijo
prevzame nekdo od zunaj,
s£u nobena stran ni čisto ne-
dolžna,« meni.
Prepiri pokopllejo
resnico
v prepirih je resnica ved-
no že vnaprej izgubljena in
tudi v tem primeru je pravza-
prav nima smisla iskati - ko-
ristno pa bi vsekakor bilo, če
bi kakšna neodvisna komisi-
ja vs^ poskušala raziskati
k^ seje v Centru pravzaprav
zares dogajalo.
Ost^a dejstvo,-da je vehka
večina delavcev prepričana,
da pod vodstvom Lidije Hrn-
čič-Tominšek ne morejo nor-
malno delati - če so za to
utemeljeni razlogi je pravza-
prav drugotnega pomena.
Njihovo prepričanje je sča-
soma postalo objektivno dej-
stvo, ki ga dokazov£^a
o ryegovi neutemeljenosti ne
morejo odpraviti. Lidija bo
očitno morala oditi, poleg
nje pa še kdo, s^ ima očitno
kar пекцј vpletenih v zadevo
precej masla na glavi. Drugo
vedejevstvo se bo novembra
končalo... Kje in kako bodo
do takrat našli primernega
človeka, ki ne bo obreme-
njen z dolgoletnimi razprtija-
mi in ki bo premogel dovolj
sposobnosti in zn^a, da bo
stvari spet postavil na pravo
mesto, pa пцј ostane msghna
sladka skrivnost pristojnih
občinskih služb...
Na koncu je vendarle treba
poudariti še to, da je Center
za mnoge varovance nigbolj-
ša ah sploh edina možnost
življenja. Toda spori, če se ne
bodo hitro rešili, bodo navi-
dez še vedno idilično in ure-
jeno življenje v domu brez
rešetk in ograje, v katerem
za njegove stanovalce Idjub
vsemu še vedno kar dobro
skrbijo, slej ko prej pokva-
rih...
INES DRAME
BOŠTJAN VOLF
Kaj se dogaja za zidovi in okni nekdanje Westnove vile na
celjskem Golovcu, kjer je Center za varstvo in delo
duševno prizadetih mladih ljudi?
»Sejalci strahu In sovraštva«
»Jugoslavija doživlja največjo in n^hujšo krizo v med-
nacionalnih odnosih od vojske sem. Postavlja se vpraša-
rye, kdo krizo podpihuje, v čigavem interesu? Kdo je v tej
premišljeni norosti na tapeti in kdo se mora braniti, kdo so
napadalci, sejalci strahu in sovraštva, razkola in ločeva-
гхја?« se sprašuje beograjska Pohtika, ki so jo uradno
-	v Beogradu - razglasili za navpaški časnik.
Krivce je časnik hitro našel: »Ze od 8. seje CK ZK Srbije
v severnih razvitih republikah vodijo propagandno vojno
proti Srbiji, srbskemu narodu^ in vodstvu. V tej vojni do
danes niso izbirali sredstev - pomembno je bilo očrniti
Srbijo. V teh naših jugoslovanskih prostorih še nobena
republika, še noben narod in ryegovo vodstvo niso bili bolj
obmetavani z blatom, zanikani, podceryevani, razglašani
za vse in za marsik^. Srbe obtožujejo za unitarizem, cen-
tralizem, populizem, majorizacijo, celo za fašizem. Na
Hrvaškem in v Sloveniji so 8. sejo CK ZK Srbije, na kateri
sta bila ubrarxjena in okrepljena enotnost in prekinjen
oportunizem, svojčas pričakali na ostrino, razglasili so jo
za ,veliko čistko', za ,poboj srbskih knezov'... Od takrat je
rrmoge zamajal boj srbskega naroda in vodstva za pravične
cilje, za resnico in pravico, za enakopravnost Srbije in za
enotno Jugoslavijo, najprej voditelje zd^ že slovite nena-
čelne protisrbske in protijugoslovanske koalicije. Potem
pa še ryihove izvršitelje in podaljšane roke, in to ne le
v javnih glasilih na severozahodu.«
v tem slogu gre pisanje naprej, očitki se vrstijo: od tega,
da Sever ni dc^al podpore pregarOanim Srbom in Črnogor-
cem na Kosovu, nad katerimi izvajajo »genocid« (po slo-
venskem pravopisu: pomor); prek tega, češ da so severoza-
hodna glasila namerno zmar\jšala število udeležencev veli-
častne proslave na Gazimestanu ob 600. obletnici kosov-
ske bitke (vsa srbska glasila so pisala o dveh milijonih
ljudi, »severni« novinarji pa so v svojem pikolovstvu - po
uradnih podatkih o številu vozil in vlakov, ki so рореЏе-
vali udeležence - zanalašč zmanjšali število na n^več
700.000 - op. p.); govor Slobodana Miloševića, iz katerega
so »izžarevali mir, sloga in bratstvo«, so severnjaki razgla-
šali za govor razpora in napadalnosti (med drugim so
zapisali, da federativne Jugoslavije ni omenil niti enkrat,
prav tako ni spregovoril besedice o domorodcih, Albancih
-	op. p.); zlonamerno so poročali o izgredih četniško in
protititovsko navdahrxjenih Srbov v Kninu, saj »posamič-
nih izpadov ni mogoče posploševati«, je zapisala Politika.
Skratka, ugotavlja časnik, »Enotna, Enakopravna Repu-
blika Srbija ne ustreza tistim, ki so leta in leta nezainteresi-
rano opazovali dramo Srbov in Črnogorcev na Kosovu, ki
trdijo, da so Albanci drugorazredni državljani in ki še
naprej menijo, da so v Starem Irgu branih avnojsko Jugo-
slavie«. Za vse so torej krivi drugi. Zlasti pa ti grdi držav-
ljani na Severu Jugoslavije.
Nič novega pod soncem, bi lahko rekli.
V štirih urah do Dubrovnika
Zna se zgoditi, da bo kot protisrbstvo (s tem pa po
trditvah iz Srbije avtomatično tudi protijugoslovanstvo
-	op. p.) označena tudi ustanovitev delniškega podjetja, ki
naj bi omogočilo zgraditev jadranske avtoceste od italijan-
ske meje (v Sloveniji) prek Hrvaške (Reka in Dubrovnik),
Črne gore in Kosova do Skopja. S tem bi dosedanja
jadranska magistrala, ki je zaradi iztrošenosti in preobre-
menjenosti (zlasti v turistični sezoni) izredno nevarna za
voznike, odslužila svoje. Načrtovalci pravijo, da bodo voz-
niki po novi avtocesti potrebovali le štiri ure od Reke do
Dubrovnika (zdaj 16)- Napaka te avtoceste pa je v tem, da
bo potekala sicer po Enotni Srbiji (Kosovu), ne pa tudi po
nekdariji ožji Srbiji. To bi bila lahko podlaga za očitke, da
je Srbija podceryena, še zlasti zato, ker projekt (vodja
koordinacijskega odbora je inž. Ante Markovič) že zdaj
dosega tri milijarde dolarjev.
Sicer pa pustimo za polete skoraj preresne teme - vse-
eno smo prisiljeni živeti z ryimi, veUkokrat pa ne po lastni
krivdi - in poglejmo, kaj nas čaka na nekaterih področjih.
Kruh bo še drag
Po podatkih iz republik in pokr^in so doslej poželi
pšenico na 865.000 hektarih, štiri desetine t\jiv je ostalo še
nepožetih. Doslej so pobrah 3,63 mil^ona ton pšenice,
statistiki so za letos napovedovali, da jo bo 5,63 milijona
ton. Dosedar\ji povprečen hektarski donos je 4,2 tone na
hektar, kar je mary, kot so pričakovali kmetijski strokov-
rxjaki in kmetje. Nekaj je k temu prispevalo slabo vreme,
še več pa napake pri setvi, pomarykljiva skrb za rast
poljščin in poma^karye den^a za umetna gnojila.
Odkupljenega je že 2,31 milijona ton pšenice, v silose pa
bi jo moralo priti še miÚjon ton, da nam ne bi zmamkovalo
dragega kruha oziroma da nam pšenice ne bi bilo treba
uvažati.
Posojilo za šolske knjige?
če bomo že imeli denar za kruh, pa ga bo zmanjkovalo
za kaj drugega. Zlasti zdaj, ko je ZIS naredil konec ;^ač-
nemu ravn^u trgovcev in potrošnikov s čeki. Številni so
si pomagah na ta način, da so kupovali izdelke, jih odpe-
ljali, plačali pa s čeki, na katere so potem trgovci po
dogovoru pisah datume (nćo'večkrat v treh mesecih, v šti-
rih mesecih). Ker te javne, toda uradno nepregéiryane zvi-
jače ni več, ljudje pa so brez den^a, zdéo ZIS omogoča, da
trgovske in delovne organizacije dajejo trimesečna ali
šestmesečna posojila z ni^o obrestno rriero, kot je v ban-
kah. S takšnim ugodnejšim posojilom seveda ne bo
mogoče kupovati trajnih potrošnih dobrin, kot so avtomo-
bili, kmetijska mehanizacija, pohištvene gćirniture, mon-
tažne hiše ipd., zato pa bodo taka posojila mnogim prišla
prav, ko bo treba kupiti kurivo, ozimnico, obleko, celo
šolske kryige v številčnejših družinah.
Potrošniški krediti naj bi se po desetih letih spet pribli-
žali potrošnikom, potem ko si jih v zadnjih štirih letih
zaradi revaloriziranih in visokih obresti skoraj nihče ni
mogel privoščiti.
Da bi si pa lahko dobrine kupovali s plačo, na to še nekaj
časa niti pomisliti ne smemo. Žal.
6. STRAN ~ NOVI TEDNIK
Nič več
v brigade
Vsako leto odhaja na mla-
dinske delovne akcije manj
brigadirjev, v nekaterih obči-
nah pošiljajo svoje brigadirje
le še preko drugih brigad.
V	Moziiju niso imeli niko-
gar, ki bi odšel na delovno ak-
cijo, lani in tudi letos, kljub
temu da so po dolini obesili
preko sto plakatov. S podobni-
mi problemi se ukvarjajo tudi
v Smaiju in Šentjurju. Šentjur-
čani im^jo svojega predsedni-
ka za mladinske delovne akci-
je, pismeno so obveščali briga-
dirje, vendar je kljub vsem pri-
zadevanjem le pet interesen-
tov, ki bodo odšli v Sarajevo.
Letos je bil v Šentjurju mla-
dinski raziskovalni tabor, ki se
ga je udeležilo 16 študentov.
Zanim^e za ta tabor je mno-
go večje. Na občinski konfe-
renci ZSMS v Šentjurju so po-
tameli tudi o tem, da niso do-
bili nobenih plakatov za mla-
dinske delovne аксце.
V	šmarski občini so se odlo-
čili, da brigad ne bodo več
oblikovali, ker ni zanimanja
zarye. Letos seje prijavil samo
eden mladinec, ki bo 22. јиЦја
letos odšel v Sar^evo. Tudi na
ceijski občinski konferenci so
povedali, da im^o samo enega
kandidata, ki je odšel na akcijo
z vele^sko brigado. Mladi pa
se veliko zanimao za medna-
rodne tabore, ki poteklo po
celotni Evropi.
V	žalski občini pa se srečuje-
jo z drugačnimi problemi. Le-
tos je bilo petnigst mladincev
na mladinski delovni akciji
v Biogradu na morju, čeprav je
bilo še več zanimar\ja. Lansko
leto je na isto akcijo odšlo
dvajset mladincev, letos pa je
bilo nek^ težav v delovnih or-
ganizacijah v zvezi z dopusti.
PETRA ROTER
Šoferji in avtomeiianiici so
prosiaviii stanovsifi praznile
V spomin na 13. julij 1943.
leta, ko so v Žužemberku
ustanovili prve motorizira-
ne partizanske enote, praz-
nujejo 13. julij svoj praznik
slovenski šoferji in avtome-
haniki. Osrednja regijska
proslava je bila prejšnjo so-
boto v Celju, letošnji orga-
nizator pa je bilo celjsko
Združenje šoferjev in avto-
mehanikov.
Že popoldne je po celjskih
ulicah krenila povorka uni-
formiranih članov, ki so po-
ložili venec pred spomenik
na Šlandrovem trgu. Osred-
nja slovesnost je bila na av-
tomobilskem poligonu na
Ljubečni, kjer je zbranim
spregovoril predsednik re-
gijskih združenj, Alojz Čo-
bec. Govoril je o pomenu in
vlogi Združenj šoferjev in
avtomehanikov. Veliko vlo-
go odigravigo pri sami pre-
ventivi in vzgoji v cestnem
prometu in skrbijo za stalno
strokovno izobraževanje
svojih članov. Ob tem velja
poudariti, da Združenja do-
bro sodelujejo z občinskimi
komisijami za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu,
krajevnimi skupnostmi in
šolami ter postajami milice.
V zadnjem času so se združe-
nja aktivno vključila tudi
v vseslovensko akcijo v pro-
metu z naslovom Nünus de-
set odstotkov. Ta organizaci-
ja je dobro povezana tudi
s podobnimi v zahodno-
evropskih državah in se
vključuje v evropsko združe-
nje motornih vozil. Ne na-
zadnje je treba omeniti tudi
dejavnost avto šol, ki uspeš-
no delujejo v Celju, Sloven-
skih Konjicah, Titovem Ve-
lenju, Žalcu, Mozirju in Ro-
gaški Slatini. Vse avto šole
so opremljene s sodobnimi
učnimi pripomočki, pohvali-
jo pa se lahko tudi z dobrim
voznim parkom.
Na slovesnosti so podelili
tudi zvezna priznanja ter raz-
glasili rezultate delovnih in
športnih tekmovanj, ki so se
v celjski regiji vrstila dobre
tri mesece.
Zvezna priznanja oziroma
zlate plakete so prejeli Igor
Bele, Franci Vrbnjak, Marko
Brezigar in Alojz Čobec.
V športnih in delovnih tek-
movanjih pa so se n^bolj iz-
kazali Celjani, Žalčani in Mo-
zirjani. Številni člani, kakš-
nih 600 uniformiranih čla-
nov ter gostov, si je lahko
v soboto popoldne ogledalo
tudi radijsko vodenje avio
modelov, helikopterjev in
avtomobilov, izstrelitev
amaterskih raket ter radij-
sko vodenih letal.
JANEZ VEDENIK
V paradi Je sodelovalo več kot 600 uniformiranih članov ZŠAM.	Foto: ZORKO
Enajsto nadaljevanj;
Resnoben radio ^
Svet relejne radijske postaje v Celju je bil imeno,
van 3. decembra 1956. Zdaj, ko smo bili v sestavu
radia Ljubljana, smo se kar težko navadili na dolg
neroden naslov, ki so nam ga v LJubljani predpisali
Kaže, da so imeli posebno veselje do dolgih naslâ
vov, še daljšega in bolj »zvenečega« pa so skoval,
kasneje. Takrat, ko se je rodila televizija in je vsp
nazive podaljšala do te mere, da skoraj nihče ni vef
vedel, kam pravzaprav sodimo. Ampak to zdéó rù ve¿
pomembno, síú je končno le obveljal naziv, ki smo
vselej uporabljali - če ne drugače, pa zasebno - Radio
Celje.
Prva seja Sveta je bila v soboto, 12. januarja 1957 ob
10.00 v prostorih Gospodarskega kluba v Celju. To so
bili časi vsemogočih klubov in ko sobota ni bila prost
temveč delovni dan.
Iz zapisnika je mogoče ugotoviti, da so se prve seje
udeležili vsi, razen enega člana, dnevni red pa je obse-
gal štiri točke. Najprej seje Svet konstituiral, zatem je
razpravljal o pravilih in položaju relejne postne, pa
0	predlogu proračuna za tekoče leto in še o tekočem
programu.
O prvi točki dnevnega reda piše v zapisniku:
»Uvodoma je direktor Radia Ljubljana tov.Franc
Perovšek poudaril potrebo in pomen lokalne radijske
postaje ter njenega programa za področje, ki ga po-
kriva.*
Seveda je to bilo odveč, k^ti na seji je sedelo kar
пекад ljudi, ki so že dobri dve leti sodelovali pri razvoju
tega radia in žrtvovali domala ves svoj prosti čas za
uresničenje zastavljenega cilja - zagotoviti občanom
hitro in dobro informacijo, poleg tega pa jih razvedriti
tudi z glasbenim sporedom. Pa smo tudi to prestali, še
zlasti zato, ker smo malce kasneje obravnavali stati-
stični pregled oddiunih ur in pri tem ugotovili, da smo
od marca od konca leta 1956 imeli 4851 oddajnih ur, od
tega lastnega sporeda kar 290 ur! Imeli smo blizu 70 ur
informativnih odd^, dobrih 5 ur družbenopolitičnih
odd^j (kdo bi vedel, кцј neki je to bilo?), nekaj več kot
uro gospodarskih pregledov (glede na današnji položaj
gospodarskih pregledov (glede na današnji polož^
gospodarstva bi jih bilo nadvse zanimivo prebirati - če
bi se ohranili!), nadalje blizu 7 ur kulturnih pregledov,
1	uro pionirskih oddsu, dobrih 8 ur športnih in več kot
5 ur ostalih govornih odd^. Poleg tega smo imeh v tem
času še nek^ več kot 134 ur lahke glasbe, 11 ur
narodne glasbe in dobrih 45 ur resne glasbe. Po tem
zadnjem podatku bi lahko celo sklepali, da smo bili
nekoliko resnobni, čeprav danes ne vemo, k^ vse smo
uvrstili med resno glasbo.
Okvirni programski načrt za tisto obdobje je vsebo-
val vsak dan - razen nedelje - domače novice, poleg
tega pa ob ponedeljkih športni komentar, ob torkih
radijski feljton, ob sredah kulturni obzornik, vsak četr-
tek oddioo za gospodinje in vsak petek gospodarske
vesti ali mladinsko o ddajo.
Stanisiav Kužnilc
Laščani ga poznajo. Pred-
sednika turističnega dru-
štva, predsednika skupščine
*KS, predsednika skupščine
kulturne skupnosti, pod-
predsednika in organizacij-
skega vodjo laške godbe...
Vse to je Stanislav Kužnik.
Predvsem pa je Laščan, ki
mu je mnogo za svoje prebu-
jajoče se in obnavlj^oče me-
sto. Níybolj se veseli novega
Kulturnega doma, ki ga bo-
do dobili Laščani in kamor
bodo lahko povabili tudi
ustvarjalce iz najrazličnejših
koncev domovine in tujine.
V turističnem društvu snuje
misli o novem prospektu
z zemljevidom bližnje okoli-
ce, ki naj bi ga izdali. Pri
godbi na pihala si prizadeva,
da ne bi ryeni zvoki zamrli,
s^j ogrevajo srca vseh, ki jim
prisluhnejo, že пекцј častit-
ljivih desetletij. Ob Pivu in
cvetju, kjer je predsednik
programske komisije v okvi-
ru prireditvenega odbora, si
je kot vsako leto vzel teden
dni dopusta, da bi lahko po-
magal pri izvedbi te največje
laške prireditve...
Vsem prostočasnim ob-
veznostim navkljub pa se
vsako jutro odpelje v Celje,
kjer je zaposlen na Pokrajin-
skem odboru za zahodno
Štajersko. Še vedno se
s kančkom nostalgije spomi-
nja let, ko ie v Laškem služ-
boval na OS Antona Aškerca
najprej kot učiteh in kasneje
kot ravnatelj. »Solo pogre-
šam, vsaj tisto obdobje, ko se
je še dalo kaj narediti, potem
pa je vedno boij prevladova-
lo sestanka^enje...« In Sta-
nislav je šoli obrnil hrbet. Še
sed^ se spominja kako lepo
je bilo delati z učenci pri foto
in kino krožku. Tudi danes
bi še rad fotografiral, toda za
to ne niode časa. »Ko bom
v pokoju, bom fotografiral«,
in obogatil svojo zbirko
predvsem naravo prikazuj o-,
čih fotografij. Takrat bo več'
časa tudi za smučarje in pla-
vanje, za kar sedeu ne najde
časa. Le kako пгу bi ga, če
med tednom doma v glav-
nem le prenočuje, poje kosi-
lo in že hiti po opravkih.
Za svoje prizadevno delo
je letos prejel priznanje obči-
ne Laško, eno več v zbirki, ki
jo že ima. Laščan od glave do
peta je Stanislav Kužnik.
Odkrito je priznal, da mu je
bolj pri srcu delo v laški ob-
čini kot tisto, ki ga opravlja
na delovnem mestu. Toda
skrbi za to, da tega v službi
ni čutiti. Če mora k^ urejati
v zvezi s svojim krajem, vza-
me dopust. Mandati mu bo-
do tu in tam kmalu potekli,
toda še vedno mu ost^a kul-
tura, ki ji je zapisan s srcem.
In ni vrag, da si naš portreti-
ranec ne bi našel kakšne no-
ve zaposlitve, funkcije, da ne
bi videl česa kar še manjka
Laškemu... Ali ni bil Stane
I^žnik tisti, ki je zapisal:
»Življenje ni roman - je delo-
ven dan.« Ne, ne, pomešala
sem, toda lahko bi bil...
NATAŠA GERKEŠ
Velile praznile
¥ Založah odpiralo vodovod
V soboto, za Dan vstaje
slovenskega naroda, bo za
krajane Založ v KS Polzela
in delno za krajane Pod-
sevčnika v KS Andraž, ve-
lik praznik. Ob 16. uri bo
pred črpališčem v Založah
slovesna otvoritev vodovo-
da za 109 gospodinjstev.
Na to prireditev so krcani
čakali vrsto let. Tu do sedaj
ni bilo vodovoda, krcani so
si vodo dovažali s cisterna-
mi, ponekod pa so imeli kap-
nico. S podaljšanjem kriuev-
nega samoprispevka, z nese-
bično lastno udeležbo v de-
lu, materialu in denarju kra-
janov Založ, s finančno ude-
ležbo Tovarne nogavic Pol-
zela, DO Garant Polzela in
TZO Polzela, nadalje s sofi-
nanciranjem s strani občin-
ske samoupravne interesne
skupnosti in skladov materi-
alne proizvodnje ter seveda
strokovnim vodstvom DO
Komunala Žalec, jim je
uspelo pripeijati vodo v pre-
dele Založ in delno v Andraž
v pičlih dveh letih. V tem ča-
su je bil zgrajen primarni vo-
dovodni vod od naseija Oro-
va vas do Lovske koče v Za-
ložah in od tam do Podsevč-
Kmečlci praznik
v Ločali
v soboto bo v Ločah pri
Poljčanah 20. tradicional-
ni kmečki praznik. V so-
delovanju s pokrovitelji
Kovaško industrijo Uni-
or, Konusom in Kostro-
jem, ga pripravljajo člani
prosvetnega društva Mar-
jan Rap iz Loč. Prikazali
bodo stare kmečke običa-
je, na ogled bo razstava
ročnih del in likovnikov
konjiške občine, zvečer
pa bo seveda zabava, na
kateri bo igral ansambel
Metalurg iz Slovenske Bi-
strice.	ID
nika v Andraž ter dva odce-
pa v smeri domačije Korber
ter v naselje Domenik.
Skladno s projektom izgrad-
nje sta bila zgrajena tudi dva
65 kubična rezervoarja, ob
odcepu ceste na Lovsko ko-
čo-Preloge pa je bila zgraje-
na črpalnica za prečrpavanje
vode v višje ležeče rezervoar-
je. Vrednost je preko 1,5 mi-
lijarde, krajani pa so opravili
okrog pet tisoč prostovoljnih
ur.
Otvoritev vodovoda sodi
v sklop prireditev ob krajev-
nem prazniku. Glede na to,
da je objekt zgrajen, so se
odločili, da ga predčasno
predajo namenu ter tako za-
gotovijo vodo preko sto go-
spodinjstvom. Po otvoritvi
bo srečanje kr^anov Polzele
na Lovski koči. Slovesnosti
se bo udeležila tudi delegaci-
ja iz pobratene KS Paru-
novac.	T. TAVČAR
Delovno v Šeščah
V KS Šešče v žalski občini
praznujejo krajevni praz-
nik 4. julija vse od leta 1956,
ko je bil s pomočjo kraja-
nov, JLA in drugih zgrajen
most čez Savinjo.
Letošnje prazno vary e je
tríalo več dni, slavnostna
seja skupščine in družbeno-
političnih organizacij pa je
bila v nedeljo. Predsedmi
sveta KS Šešče Stanko Gi-
la všek je v govoru pouda^
da so od lanskega do letoi|
njega praznika veliko naif
dili.
Tako je bil zgrčen no«
most čez potok Koljo v
kah, enega pa so obnovili 0
razširili. Rekonstruirali ^
asfaltirali so dva odseka ^
jevnih cest v dolžini 1200is
nadaljevala se je gradnja nj
vega gasilskega doma v ^
čah, ki je trenutno v čelj
gradbeni fazi, dozidavajoj"
tudi prizidek gasilskemu d'
mu v Matkah. Mladi v
kah so dobili tudi večrian^
sko igrišče, v teku pa je
ja za novih 38 telefon^
priključkov. Nivo Celje j« j
pričel z izgradnjo капи^
drče na Savinji pri sešk«
mostu. Tam hamerav^jo^
levem bregu Savinje v P
hodnje zpaditi športno J
kreacij ski center, camp
Na seji so podelili
priznanja, ki so jih
GD Šešče, Bojan Vede^
Štefka Podobnik,
Kreps in Anica Romih- ^^
tednom so pripravili
nje krajanov, starih sed^
deset in več let, lokostre^
in nogometni turnir, teK^
var\je v šahu in za
praznovanja tradicion^^^
srečanje harmonikarje^
zabavo.
T.taVC^
Letos malo stanovani
v žalski občini bodo letos zgradili le 42 družbenih stano-
varîj. Gradijo jih v soseski V v Žalcu, gotova pa naj bi bila
konec oktobra letos. Od teh je 15 solidarnostnih, ostala pa so
odkupile delovne organizacije (Hmezad, Juteks VIO in
T.TAVČAR
gfl. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Ločanom zmanjkalo denarja In entuzlazma
0il poletnih prireditev Je ostal le še kmečki praznik
pDletne prireditve v Lo-
¡.¡h pri Poljčanah naj bi ie-
slavile 20. obletnico.
Vendar pa je o jubileju tež-
ko govoriti, saj so v zadnjih
letih preprosto zamrle. Vse
^аг je ostalo od nekoč kul-
(ЦГПО in zabavno bogatih
poletij, znanih po šimi Slo-
žniji» je kmečki praznik, ki
«a bodo organizatorji - pro-
svetno društvo Marjan Rap
iz Loč, priredili to soboto.
Kulturni zagnanci v Ločah
50 v zadnjih letih sicer dobih
nov kulturni dom, pri življe-
nju se nekako ohranjata pev-
ski zbor in dramska skupina
ter moški oktet, še vedno
kdaj poskrbijo za zabavo
krajanov - letos so na primer
priredih veseh večer v sode-
lovanju s skupino iz Gorenja
in gostovanje Martina S^-
neija-Dudeka in Vinka Si-
meka-Šraufcige^a. Vendar
pa nastopov tujih folklornih
skupin, kakršni sta bih na
primer iz Senegala ah iz Ru-
sije, ter nastopov zares zve-
nečih imen jugoslovanske
glasbene scene, s sedatimi
ostanki nekoč vehke priredi-
tve sploh ni več mogoče pri-
merjati. Prireditev, ki je ne-
koč trgala od začetka poletja
do konca septembra, večino-
ma na lepem prizorišču bhž-
njega gradu Pogled, na kate-
rega so zdsg skorsgda pozabi-
h, očitno propada.
Vzrok za to пдј bi bil pred-
vsem denar. Vendar pa so tu
tudi drugi razlogi. Vse kaže,
daje po smrti Martina Pukla,
nekdanje »duše« Loških pri-
reditev, članom, ki so v dru-
štvu še ostah,. zmanjkalo
nekdanjega entuzlazma in
da bi danes potrebovah
predvsem jedro zagnanih in
dobrih organizator ev, ki bi
se stvari znah lotiti na pra-
vem koncu. »Za propadanje
prireditve je krivo predvsem
pomanjkanje denarja, pa tu-
di naša zaspanost. Generaci-
ja, ki je bila dejavna pred le-
ti, vse bolj odh^a. Mladi so
se poročih, vsi želijo narediti
k£Ö sami zase doma, pod-
mladka pa nimamo«, pravi
Matjaž Štefanič, sedarxji
predsednik društva. »V se-
' danjem gospodarskem polo-
žaju pá je tudi vse težje pre-
pričati tovarne, da bi prevze-
le pokroviteljstvo nad prire-
ditvami. Zveza kulturnih or-
ganizacij tudi nima dovolj
denarja in mi tudi nismo edi-
no društvo, ki ga potrebuje-
mo«, pojasnjine finančno sti-
sko Štefanič. Cejprav se zdijo
razlogi prepričljivi, pa ven-
darle ostaja dejstvo, da Loča-
ni konjiški ZKO sploh niso
predložih kakšnega resnega
programa Loških poletnih
prireditev..,
Čeprav Štefanič meni, da
gre le za krizo generacije ali
dveh in da bodo Loška polet-
ja morda že naslednje leto
spet zaživela, pa to ni preveč
verjetno. Če ni pravega entu-
zlazma pri starih članih, ga
tudi pri novih ne bodo našh.
Časi so pač takšni, da si je le
malokdo pripravljen privoš-
čiti prostovoljno delo, ki je
vse manj cenjeno, za kultu-
ro, ki je tudi iz leta v leto bo^
zanemarjena, in to zastory,
'ko lahko v tem času s kakš-
nim drugim delom kak dinar
vsaj prihrani, če že ne za-
služi ...
INES DRAME
Par za olicet v Laškem
Ko je že vse kazalo, da
v Laškem in občini ni para,
ki bi se bil pripravljen po-
ročiti na ohceti v okviru
prireditve Pivo in cvetje,
sta zadnji trenutek to po-
pravila Jure Aškerc iz Seno-
žet nad Rimskimi Toplica-
mi in Božica Bezgovšek iz
Vodiškega, prav tako pri
Rimskih Toplicah.
Oba sta kmečkega stanu.
Jure, ki se bo priženil na nje-
no domačijo, je zaposlen kot
prometno transportni tehnik
na železniški postaji v Zida-
nem mostu. Božica pa je ku-
harica v Pivovarni.
Mimogrede kaže omeniti,
da je Jure sorodnik sloven-
skega pesnika Antona
Aškerca, ki bi mu bil mrzli
stric.
Ženin in nevesta sta prvo
preizkušnjo že opravila
s fantovščino in dekhščino
minuh petek v zdravihšču,
sedaj pa ju čaka še čisto za-
resna ohcet s prihodom po
nevesto, šranganjem, poroko
in svatovsko pojedino. Vse
v nedeljo, 23. јиШа na zadnji
dan praznika v Laškem s pri-
četkom ob 10. uri.
VLADO MAROT
Z mrežami v boj proti cvetenju morja
Proti letošrpim glavobolom dopust-
nikov in turističnih delavcev, ki jih
povzroča cvetenje morja, Bayerjevi
aspirini ne učinkujejo. Migrene bodo
morebiti pregnale zaščitne mreže, pa-
tentni izdelek Hidra Koper, ki jih ta
delovna organizacija izdeluje v sodelo-
v^u s TIM Laško, zasebnikom-pla-
stikom, Radom Hrastnikom iz Lahom-
na pri Laškem, in tovarno mrež Danilo
Štampalija iz Biograda na morju. Mre-
že so že napeljali na kopahščih v Pira-
nu in Strunjanu, nameravajo jih še
v Izoh, te dni pa napeljujejo mreže
v dolžini šestih kilometrov od Vrsarja
do Novigrada.
TIM Laško izdeluje za mreže plovce
iz stiropora in so jih proizvedh že okoh
16 tisoč od predvidenih 28 tisoč, med-
tem ko je zasebniK Hrastnik izdelal
Uni patentne sponke za plovce za mre-
že v dolžini 4 kilometre. Ker naročila
še neprestano prihajajo delajo tako
v Timu kot pri Hrastniku s polno paro,
pri slednjem celo ponoči, da bi zado-
stili potrebam tržišča. Povpraševanje
je namreč vedno večje, tudi zato, ker
so cene zaščinih mrež Hidra Koper
konkurenčne tistim, ki jih ima proiz-
vod Save (tu so namreč prav tako raz-
vili neke vrste zaščito pred cvetjem
morja). Zaščitna mreža ščiti kopahšče
pred plavajočimi odpadki, morskimi
travami, algami in meduzami, tudi pri
vetru, ki piha z močjo 80 km na uro.
Zaščitne mreže seg^o približno 2 m
pod gladino vode in 35 cm nad njo in
bojda omogočajo okoh 90 odstotno
zaščito kopahšč. V Hidru Koper priča-
kujejo, da bodo stike morebiti navezah
avgusta z Italijani, ki se precej neu-
spešno spopadlo s cvetočim morjem.
NATAŠA GERKEŠ
Gradiš gradi v Loki
Delavci Gradisa uspešno napredujejo pri gradnji novega
nastanitveno servisnega objekta ob Trubarjevem domu
upokojencev na Loki, med Radečami in Vrhovim. Dokon-
čah пгц bi ga do konca oktobra, ko bodo v tronadstropni
prizidek, ki bo funkcionalno povezan z obstoječim domom
upokojencev, lahko vsehh še 68 oskrbovancev. Za toliko
bodo namreč s to izgradnjo povečali nastanitvene zmoglji-
vosti doma. Gradisov celjski tozd je dela prevzel na ključ.
Projekte so pripravih v Razvojnem centru, investitor pa je
Dom upokojencev na Loki.
Odprta vrata tudi v nedeljo
v Košnici so krajani že vrsto let zaman čakah na samopo-
strežno trgovino, kjer bi lahko kupih n^nujnejše. Zadnji
mesec in pol pa so se jim želje izpolnile, saj je zasebno
samopostrežno trgovino odprla Stanka Höferle, ki je z obi-
skom potrošnikov zadovoljna. Zadovoljni pa so tudi krajani,
s£0 so vrata Stankine trgovine odprta vsak dan tudi do 20.
ure zvečer. V trgovini je naprod^ skorajda vse - od živil do
čistil. Ob nedeljah so vrata trgovine na stež^ odprta ves dan
in zato ni čudno, da tja zaidejo tudi Laščani in Celjani. Kruh
je naprodaj vsako nedeljo dopoldne, včasih pa ga кги ostane
tudi še za popoldanske ure. Stanka se ravna po željah
kupcev. Ima notes, v katerega zapiše želje strank in jih
skuša v čim krajšem času uresničiti. Že od prvega tedna
dalje nudi strankam tudi krmila in podobno, ponudbo
namerava v bodoče še nekoliko razširiti, bistvenih spre-
memb pa ne bo več.	q
Kako do počitniškega dela?
Večno vprašanje, ki zade-
la študente in dijake v času
počitnic je, kako in pred-
vsem kje dobiti ustrezno
počitniško zaposlitev. Mla-
<11 stremijo za delovnimi
l&esti, kjer bi najraje delali
bi bili za opravljeno delo
tudi ustrezno nagrajeni, kar
Pa je pogosto utopija.
Na Študentskem servisu
j'Celju dobijo vsak teden pa-
llet iskane delovne sile in če
"ла človek vs^j malo sreče,
^ko med deli celo izbira,
^godi se tudi, da kakšen dan
•^^ajo niti enega delovnega
pesta, ki bi ga lahko ponudi-
" inlademu človeku. Ravno
^adi te večkrat nastale su-
p 2 deh, mladi niso izbirčni
p radi primejo za vsako de-
j' če ga le dobijo. V primer-
z enakim lanskih obdob-
im^o na Študentskem
^^su na voljo precej manj
povpraševanje pa je sko-
^dvakrat večje kot lani.
^ Se vedno potrebujejo n^-
počitniške delovne sile
tovarnah, kjer gre pred-
za težka, fizična dela,
^ jih lahko opravljajo le
g^tje, stari več kot 18 let.
^Weta im^o na voljo čišče-
^^ delovnih in poslovnih
costoro v ter sanitarij, veh-
° Pa jih odide tudi v obmor-
ske počitniške domove, kjèr
delajo kot strežnice ali re-
ceptorke. V zad^em času se
med razpisanimi deh nsgdejo
tudi zelo zanimiva in kreativ-
na dela. Tako so minuh te-
den v kampu Menina pri Re-
čici iskah animatorja polet-
nega življenja, od kandidata
pa so zahtevah znanje nem-
škega jezika in sposobnost
organiziranja ter komunici-
ranja.
T^ti v Slovenskih Konji-
cah je ponudba del na Štu-
dentskem servisu podobna
kot v Celju, le da nudijo za-
sebniki več delovnih mest
kot podjetja.
S.KOJNIK
Krvodajalska
akcija v Rečici
Občinska organizacija
Rdečega križa Laško organi-
zira redno krvod^alsko ak-
cijo, ki bo v sredo, 26. julija
od 7. do 10. ure v sindikal-
nem domu Huda jama v Re-
čici pri Laškem.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JULIJ la,,
Novi prostori kot iZZiv za konzervatorje
Zavod za varstvo naravne In kulturne dediščine na Tomšičevem trgu
Iz utesnjenih in neprimer-
nih prostorov na Trgu svo-
bode se je celjski Zavod za
varstvo naravne in kultur-
ne dediščine pred dnevi
preselil na Tomšičev trg 1.'
S tem so prišli do ustreznih
delovnih pogojev, še pose-
bej pa je vseh 16 zaposlenih
delavcev Zavoda zadovolj-
nih, da so s konzervatorski-
mi posegi prostorom povr-
nili prvotni sijaj in lepoto.
Stavba na Tomšičevem tr-
gu 1 predstavlja primer celo-
vito ohranjene zgodrye rene-
sančne meščanske arhitek-
ture in je za Ceije posebej
dragocena. Tlorisna zasnova
stavbe ima štiri trakte, ki
oklepno notranje dvorišče
z arkadami. Notranjščina je
ohranila prvotno tlorisno
zasnovo ter arhitekturne ele-
mente in sestavine kot so ve-
že s križno-grebenastimi
oboki, zidano stopnišče s ču-
dovitimi kovanimi ograjami
z značilno renesančno for-
mo, kamniti portali... Zani-
miva je tudi fasada stavbe, ki
sega v leto 1891. Stavba je
imela vseskozi javno funkci-
jo in nekateri podatki kažejo,
da je bila v njej že v 17. sto-
letju lekarna.
Zaradi vsega naštetega je
bilo že v zazidalnem načrtu
predvideno, da mora biti
ftinkcija stavbe podrejena-
arhitekturi in čim bolj do-
stopna javnosti. Doslej temu
ni bilo tako, s£u so bili pro-
stori namenjeni stanova-
njem. Koje Zavod za varstvo
naravne in kulturne dedišči-
ne dobil prostore v drugem
nadstropju stavbe, je Is^ko
izpolnil oba pogoja: predsta-
vil vse arhitekturne sestavi-
ne in stavbo odprl za javnost.
Enakim zahtevam zadošča
tudi Kompas, ki ima prosto-
re v prvem nadstropju in ki
se prav tako loteva prenove.
Republiška kulturna
skupnost je zagotovila denar
za prenovo prostorov Zavo-
da, stanovanjska skupnost
v Celju pa je zbrala denar za
obnovo fasade. Zavod je lah-
ko z minimalnimi konzerva-
torskimi posegi predstavil
vse arhitekturne sestavine
kot so oboki, stebri, portali,
ohranil je stare lončene peči
ter rekonstruiral staro stavb-
no pohištvo in renesančni
parket v sejni sobi. Prenova
stopnišča je bil edini gradbe-
ni poseg. Dela je opravljal
Remont, ki je posebej uspo-
sobljen za obnovo starega
mestnega jedra. Hvaležni pa
so tudi Pokrajinskemu mu-
zeju, ki je iz svojih depojev
posodil kose stilnega pohi-
štva in s tem oboga^ repre-
zentančne prostore Zavoda.
T.CVIRN
Na dvorišču mestnega gradu v Celju bo drevi ni
21.30 uri projekcija filma Slobodana Šijana Maratoj?
tečejo častni krog v organizaciji KLjUBa in Кдпоћ
djelja Celje.	^^
V	atriju na Tomšičevem trgu v Celju bo v sobot
22. julija ob 22. uri violinski koncert Avguština Репјл'
in Tjaše Jakop ob klavirski spremljavi Irene
Izvajali bodo dela Händla, Bacha in Mozarta.
V	torek, 25. julija ob 20. uri pa bo v Atriju копсен
Savinjskega pihalnega kvinteta. V programu koncerS
bodo dela Brahms/Jolleya, Pvu-cella, Bacha in Susata
V	teh dneh gostuje na našem območju folklor^
skupina »Balaszi« iz Bekescsaba na Madžarskert?
Madžarsko folkloro bo skupina predstavila drevi oh
20. uri v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni, јц^:
ob 20.30 uri v Kristalni dvorani Zdravilišča Rogašb
Slatina, v nedeljo, 23. јиЦја bodo nastopili na dvoriš^!
osnovne šole v Strmcu v okviru tradicionalne foi
klome prireditve, ki se bo pričela ob 19.30 uri, zadnji
nastop pa bo madžarska folklorna skupina imeb
v ponedeljek, 24. julija ob 20. uri v hotelu na RogU.
V	okviru prireditev »Rogaško glasbeno poletje« prj
pravljajo v Zdravilišču Rogaška Slatina v soboto, 22
julija ob 20.30 uri na letnem kopališču plesno-zabavno
prireditev Rogaška noč, v ponedeljek, 24. julija ^
pričetek poletne glasbene šole za komorno-godalno
igro, ki bo do 5. avgusta, v torek, 25. julija pa bo
v KrisUlni dvorani Zdravilišča »Večer nepozabnih
melodij« s solisti iz Zagreba, ki bodo izv^ali operne in
operetne arije, evergreene in italijanske canzone.
V	atriju KSC v Titovem Velenju bo jutri glasbeni
večer »Od narodne do opeme melodije«, na katerem
bodo nastopili sopranistka Veronika Mihelič, basist
Aleksander Kovač, pianist Andrej Zupančič, program
pa bo povezovala in recitirala svoja besedila Mojca
Zupančič. Prireditev se bo pričela ob pol devetih
zvečer.
Kulturno društvo Franc Vrunč iz Dobja pri Planini
organizira letos že 17. tradicionalno prireditev Pokaži
kaj znaš na Dobju. Prireditev bo 30. julija, do 20. juUja
pa sprejemsgo prijave za nastop. K sodelovanju vabijo
instrumentalne skupine, harmonikaije, citraije,
ansamble ter manjše vokalne skupine.
V	Likovnem salonu v Celju je na ogled prva od
ciklusa razstav slikarjev mlajše generacije in sicer dela
Sama Perpaija. Njegova dela bodo na ogled do 25.
julija, 27. julija pa bodo odprli razstavo del Žeijka
Opačaka.
V	občasnem razstavnem prostoru v Muzeju revolu-
cije v Celju bo do konca avista na ogled razstava
»Celje skozi objektiv Foto Pelikana«.
V	avli hotela Dobrna je na ogled razstava plastik
Vilibalda Krajnca iz Celja. Njegova dela bodo razstav-
ljena do 7. avgusta.
Poiotni tabor v Titovem Veionju
v Titovem Velenju se je minulo so-
boto končala 5. poletna šola kitare in
komorne igre. Kot vedno, jo je tudi
letos organizirala Glasbena šola Fra-
na Koruna Koželjskega iz Titovega
Velenja, prvič pa ji je letos priskočila
na pomoč ludi Glasbena mladina
Slovenije.
Čeprav zanimanje za tovrstno šola-
nje iz leta v leto raste, so se organiza-
torji odločili tečaju kitare in komorne
igre dodati še seminar harmonike in
kulturne animacije. Skrb za mlade ki-
tariste sta prevzela Jerko Novak, pro-
fesor na ljubljanski Akademiji za glas-
bo, in Istvan Römer, profesor na za-
grebški Akademiji za glasbo. Komor-
ne skupine je vodil Tomaž Lorenz,
član Tria Lorenz in profesor za komor-
no igro na Sredryi glasbeni šoli v Ljub-
ljani, harmonikarje pa je poučeval
prof. Franci Žibert, ki sicer deluje
v ZRN. S Кдјо Šivic, predstavnico
Glasbene mladine Slovenije, smo
spregovorili nekaj besed o udele-
žencih:
»Letošnje leto je po udeležbi rekord-
no. Zbralo seje kar 50 mladih talentov
iz cele Slovenije, osem jih je s Hrva-
ške, dva pa celo z Madžarske. Zakaj
ravno z Madžarske? Gre za izmenjavo
štipendij; v zameno za madžarska štu-
denta bomo lahko poslali na ryihove
tabore, ki slovijo po izredni kvaliteti,
dva učenca iz Slovenije.
Tabor naj bi sicer spodbujal tiste, ki
se nameravajo z glasbo ukvarjati pro-
fesionalno, udeleži pa se ga lahko
pravzaprav kdorkoli, ker nam zaen-
krat še ni bilo treba opravljati pred-
hodnih preizkusov. Vendiir pa zanima-.
nje iz leta v leto raste, zato bomo v pri-
hodnje verjetno prisiljeni razmišljati
tudi o tem.«
Organizatorji torej že razmišljajo
o tehnični izvedbi prihodryih taborov,
ksg pa o kvaliteti letošnjega menijo
mentorji, nam je povedal prof. Jerko
Novak:
»Talenti se ali odkrijejo ali naredijo.
Na žalost smo jih v Sloveniji doslej le
odkrivali, saj za »delanje« nismo imeli
ustreznega kadra. V Sloveniji je veliko
obetavnih mladih ljudi, kar opažamo
tudi na taborih, kot je velenjski. Ven-
dar pa ti ljudje še do nedavnega niso
imeli nobene perspektive, s^j vemo,
da je bil celo študij kitare na ljubljan-
ski Akademiji za glasbo uveden šele
pred kratkim.«
POLONA PETEK
BARSKA MUHA
_★ ★ ★ ★_
VIDEO KLUB CELJE ★ ★ ★ ★ CANKARJEVA 13
Igrajo: MICKEY Rourke, Faye Dunaway
Režija: BARBET SCHROEDER
Naslov originala: BARFLY ir USA 1988 * drama ★ (721
Vsakdo, ki je gledal filme,
kot sta Wall Street in Working
Girl, se je najbrž soočil z ra-
hlim občutkom nelagoda, ki
ga vzbi^a do skrajnosti sko-
mercializirćin sistem vrednot,
v katerem se gibljejo junaki
teh filmov; osebni uspeh za
vsako ceno, pri čemer velja za
uspeh preboj v sam vrh bussi-
nesa, četudi je že vnaprej jas-
no, da le ta konec koncev služi
le abstraktni ekonomiji, ki se
je vzdignila nad človeka in de-
luje kot avtonomni mehani-
zem, kateremu je človek le pri-
tiklina, v katerem se vsa člove-
kova individualnost izrablja
v dobro imaginarne celote.
Prav ta vloga človeka v siste-
mu postvarelih smotrov, ki de-
la iz posameznikov »konkret-
na abstrakta«, skratka nekaj
protislovnega, vzbuja nelago-
dje, kot ga pač vzbuja vsaka
preteča zla usoda. Oba omenje-
na filma kajpak govorita, da ne
bo pomote, o tako imenova-
nem »american style of life«,
za katerega je, mimogrede po-
vedano, S. Freud dejal, da gre
za veliko pomoto človeštva,
s to pripombo, da oba omerye-
na füma tega ne problematizi-
rata, ampak, prej nasprotno,
nekritično pristajata na obsto-
ječe in v toliko o »ameriškem
načinu življenja« tudi ne pove-
sta kaj vsebinskega.
Film Barska muha seveda
tudi govori o Ameriki, vendar
iz bistveno drugačne perspek-
tive. V središče je postavljeno
boemsko življenje umetnika
Henryja Chinaskija (alias
Charles Bukowski), ki za razli-
ko od junakov prej omenjenih
filmov niti približno ne prista-
ne na uveljavljen sistem vred-
not. Kot boem, pijanec, ž»
skar in hkrati prefinjeni um»
nik-literat že s svojo pojan
v temelju zanika »americ«!
style of life« kot vreden stóf
dard. Iz ryegove perspektiv«
in iz načina kako se »nomi'
no« okolje odziva na rgegoj
način življerxja, se v veliko M
jasni luči pokaže resnica »n*
malnosti«, namreč, da je toto'
no nora, izpraznjena vsake?
pravega smisla in, kar je še bc,
pretresljivo, da je najvi^
vrednota - Svoboda - puhlic
za katero se v resnici skn^^
razosebljeni, razpoložljivi ^
postvareli posameznik,
v socialni, ekonomski in P^
tični prisilni jopič imeno\'
Svoboda.
Umetnik Chinaski (zahte^J
vlogo odlično zaigra
Rourke, ki ga poznamo iz
mov Devet in pot tednov,
gelsko srce, Greenw^ich VUlw
in Molitev za smrt), s svojo
emsko prijateljico (odigra
vedno odlična Faye DunaW'í
sicer zastopa nek specifi^^:;
morda kontraverzen odnos
sveta, poln umetniške obćutv
vosti in grobe neotesan«^
svetosti in zapitosti, ki sev^
ne more in tudi noče biti
na alternativa« splošno pri^
nemu svetu vrednot, veri^
pa to niti ni tako pomem^'
- vsaj iz tega očišč0 ne. ^^
pomenljivo je to, da je tijeé"^
pojavnost točka, na kate^
razkriva laž onega sveta ^
not, ob kateri privre ^^ ^
nevzdržna resnica veljaj
vrednot. Od tu gre najbrž ^^
meti, od kje krčevito zav^ j,
гхје takšne »alternative«.
poznana takorekoč v ^
družbah.
gfl. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
I
kplvocvetnl finale
uiDulo soboto je Laško oži-
Llo. Posrebreno Pivo in
cvetje je privabilo v Laško
¿{evilne obiskovalce, ki so
. številčnostjo prijetno pre-
eoetili celo organizatorje.
fe dni bo prireditev dožive-
la finale. Nocoj bodo celjska
trgovska podjetja pripravi-
jg modno revijo, v zabav-
nem večeru pa bodo nasto-
pili Alfi Nipič in ansambel
Vikend. Modno pivocvetno
rajanje se bo pričelo ob 20.
uri.
Jutri, v petek, pa bodo pri-
vabljale obiskovalce razsta-
ve gob, ptic pevk, ročnih del
invalidov, kmečkih praznič-
nih jedi na Štajerskem,
v preddverju osnovne šole
Primoža Trubarja v Laškem
pa bo na ogled razstava Lesk
srebra v razkošju rož.
Največ obiskovalcev se bo
v Laško zgrnilo gotovo v so-
boto na jubilejno rajanje
z Novimi fosih, za uverturo
pa bodo ob 21. uri pripravih
kanonado z možnarji. Tisti,
ki bodo pri močeh še zadnji
pivocvetni dan, pa bodo lah-
ko priče ohceti po stari
kmečki šegi, ki se bo pričela
ob 10. uri dopoldne. Jubilej-
no Pivo in cvetje bodo sklo-
nih v nedeljo ob 17. uri s pa-
rado, v kateri bo sodelovalo
okoh 600 ljudi. V paradi bo
med drugim 17 voz cvetja,
9 etnografskih skupin, 7 fol-
klornih, sodelovale bodo tu-
di Pivovarna, Tim in Zdravi-
hšče Laško, pa šolarji, pred-
stavniki razhčnih društev...
Ko se bo dan nagnil že v ve-
čer, pa bo ob zvokih godbe
na pihala na Aškerčevem tr-
gu Pivocvetna prireditev za-
prla svoja vrata.
Pivo bodo letos prodigah
po enotni ceni 10 tisoč dinar-
jev za vrček, pripravih pa bo-
do tudi družabno igro za Pr-
vi krigl Piva in cvetja. Gre za
merjenje moči v čim dalj tra-
jajočem držanju htrskega vr-
ča piva v iztegnjeni roki. Re-
kord ima že dve leti kmet
s sedmimi križi na plečih, iz
okohce Laškega, ki je vrč dr-
žal šest minut in okoh 40 se-
kund.
NATAŠA GERKEŠ
V Laškem dvorcu so odprli doslej najpreglednejšo raz-
stavo o zgodovini pivovarstva v Laškem.
Foto: EDI MASNEC
V	družbi
čebel
Gornji grad je bil minulo
soboto in^ nedeljo prizorišče
že 20. srečanja čebelarjev
Zgornje Savinjske doline.
Prireditev so pričeh z od-
prtjem novega muzeja, ki ga
je s starim kmečkim oro-
djem in izkopaninami opre-
mil domačin Janez Mavrič.
Mladi fantje iz Gornjega gra-
da in Luč so se pomerih
v prijateljskem mnogoboju
in v šahu, v Zadružnem do-
mu pa so na okrogh mizi
strokovnjaki čebelarji preda-
vah o boljšem, donosnejšem
pridobivanju cvethčnega
medu ter o varozi, ki v zad-
njem času ogroža čebele in
povzroča oporečnost medu.
V	nedeljo je po Gornjem gra-
du krenila povorka 19 voz, na
rgih pa so prikazah stare, še
ohrarxjene ljudske šege.
V sprevodu seje predstavil tu-
di lokostrelski klub iz Gornje-
ga grada. Toni Rifel paje potu-
jočo karavano pospremil s svo-
jim novim modelom Torija. Na
stojnicah je bilo mogoče po-
skusiti tudi med in medico.
Obiskovalce je najbolj priteg-
nilo vlečer^je vrvi za pokal str-
di in tekmovanje plesnih pa-
rov, ki so ga vodih in ocenjeva-
li čliini ansambla Petrič.
Osredrxja slovesnost je bila tu-
di pred mogočno gomjegraj-
sko baročno katedräo, kjer so
pred dnevi zaključiU s preure-
ditvijo notrarxjosti in obnovo
fasade.	S. KOJNIK
Cene so za tujce
še Itako ugodne
Na slovesnosti ob prazno-
vanju praznika šoferjev in
avtomebanikov v Celju smo
srečali tudi gospoda He-
inerja Kúpperja, mestnega
direktorja iz Grewenbroi-
cha v Zvezni republiki
Nemčiji. S svojo družino je
letos letoval na Braču, ob
povratku pa se je ustavil
v pobrateni celjski občini.
»Z dopustom na Braču
smo bih izredno zadovoljni
in reči moram, da nismo
imeh nobenih pripomb. Pr-
vič smo letovah v Jugoslavi-
ji. Po pravici vam povem, da
smo tokrat preživeli veliko
lepše počitnice kot prejšnja
leta, ko smo bih v Grčiji in
Španiji. Tam je turizem po-
sted industrija, pri vas pa se
še najdejo lepa in idihčna
mesta, kjer lahko človek uži-
va v neokrnjeni naravi.«
-	Kakšen je bil odnos tu-
rističnih delavcev do go-
stov?
»Prav to me je najbolj pre-
senetilo. Moram reči, da izre-
den. Nenarejena gostoljub-
nost in prisrčnost ljudi na
Braču in drugod, kjer smo se
ustavih, nas je očarala.«
-	Kaj bi lahko povedali
o cenah?
»Za nas so seveda ugodne,
saj je marka v Jugoslaviji
vredna skoraj osemdeset od-
stotkov več kot pri nas. Mal-
ce nenavadno se mi zdi, da
imate poleti višje cene za sto-
ritve. Konec junija smo za
kavo plačah osem tisočakov,
ko pa smo zajadrah v sredino
juhja, se je cena povišala za
sto odstotkov. Vem, da ima-
te probleme z inflacijo, ven-
dar za to povišanje ni kriva le
inflacija. Glede na vse narav-
ne lepote m to kar nudite, bi
morale biti predsezonske in
posezonske cene v primerja-
vi s sezonskimi precej višje.
Hočem reči, da ne znate iztr-
žiti tistega, kar vam ponuja
narava in vsa infrastruktura,
ki ste jo zgradih za vaš tu-
rizem.«
-	Boste v Jugoslavijo še
prišli?
-	No, sam sem bil že več-
krat. Res, da le v deleigacijah
ob obisku celjske občine. Ta-
ko sem spoznal dobršen del
okohce Celja in Slovenije.
Že zdaj pa smo se odločih, da
bomo prihodnje poletje spet
preživeh na Braču. Verjetno
na Bolu, ki je nekaj enkrat-
nega in to v vseh pogledih.
Mi vsi skupaj se bomo ob
vrnitvi v Zvezno repubhko
Nemčijo potrudih, da bomo
prijateljem in znancem po-
vedah, kako je bilo in da ni-
smo občutih nikakršnih ju-
goslovanskih problemov in
razprtij, JANEZ VEDENIK
Luče ponovno oživljajo
Kot vse kaže, si v Lučah
resno prizadevajo, da bi ta
^aj v Gornji Savinjski do-
lini zaživel bolj polno turi-
stično življenje.
O lepotah Luč in okohce ni
treba posebej izgubljati be-
sed. Številni tujci, ki so že
kdaj obiskali Luče, so bih
navdušeni. Tako pred krat-
kim tudi skupina nemških in
ameriških novinarjev, ki so
tam posneh več televizijskih
oddaj, vsi pa so bih mnenja,
da je kraj turistično še pre-
ndalo razvit.
V javni obravnavi je bil
predlog odloka o ureditve-
nem načrtu turistične cone
Srnica v Lučah. Gre pravza-
prav za nov korak v prizade-
vanjih za turistični razvoj te-
ga predela. Področje Šmica
je predvideno za turistično
rekreacijsko dejavnost.
Takšna je tudi opredehtev
v študiji dolgoročnega razvo-
ja turizma v občini. Uredi-
tveno območje Šmica obse-
ga področje severno od Ju-
vanovega jezu, med regi-
onalno cesto Luče-Solčava
in Savinja in obsega 1,65
hektara. Ta predel je že do-
slej služil za organizacijo raz-
hčnih javnih prireditev.
Zgornji del, kjer je tudi gozd,
naj bi bil namenjen kampira-
nju, v osrednjem delu načr-
tujejo izgradio osrednjega
gostinsko-turističnega ob-
jekta, igrišča za tenis in drsa-
hšče. Spodnji del pa bo služil
za vadišče za prireditve ga-
silcev in gozdarjev.
Predlog odloka o ureditve-
nem načrtu turistične cone
Šmica so sprejeh na zad^em
zasedanju zborov mozirske
občinske skupščine, pouda-
riti pa velja, da so za vsa na-
črtovana dela že pridobih
vsa potrebna soglasja.
JANEZ VEDENIK
Na sliki je del slavnostne povorke s prikazom ljudskih običajev, v ozadju pa je prenov-
ljena go^egrajska katedrala.	^oi MASNEC
Poletna mavrica za goste
v Zdravihšču Rogaška Slatina lahko domači in tuji
obiskovalci doživijo lepe in prijetne počitnice. Poleg
kopanja v bazenu, ñzioterapije, športne rekreacije in
razvedrilnih prireditev, so za njih pripravih t. i. infor-
mativne ure, katerih vsebino so določih že prej, lahko
pa program obhkujejo tudi gostje sami. Tako si bodo
že prihodnji teden z zdravihškim vodičem ogledali
Rogaško Slatino in njeno okohco, se odpravih na
kopanje v Atomske tophce in obiskali rogaško Steklar-
sko šolo, kjer jih bodo med drugim seznanili s postop-
kom oblikovanja visoko kakovostnih, ročno obdelanih
in v svetu zelo cenjenih kristalnih izdelkov.
Jutri bo v Kristalni dvorani večer Madžarske fol-
klore, v soboto, 22. julija prirejajo ples na odprtem
letnem kopahšču, prihodnji teden pa načrtujejo še
dvodnevni izlet v Portorož in Piran.
S. K.
Obletnica Šaleške planinske poti
o gospođaNIh planinskih komrolnlh točk
Velenjski planinci niso izbrali 21
kontrolnih točk Šaleške planinske
poti naključno. Vsem gospod^em
kontrolnih točk Šaleške poti, ki so jo
odprli leta 1974, je bilo treba takrat
razložiti zakaj gre, zakaj bi prav oni
hranili planinsko knjigo in kontrolni
žig ter da gre za častno nalogo. Pri
njih so se začeli ustavljati planinci iz
Šaleške doline, širše domovine in tu-
jine.
Mnogi so bih potrebni toplega čaja,
pozimi tople krušne peči, vehko so jih
tudi prenočih. Vseh 21 točk opravlja
svoje poslanstvo kot so se dogovorih
pred 15 leti, kar izpričujejo pohvalna
pisma in vpisi v knjige vtisov.
Preden se odpravite na pot, preberi-
te pregledno in zanimivo laijižico Dra-
gice Zevart »Vodnik po Šaleški pla-
ninski poti«. Poseben poudarek daje
avtorica NOB ter vehko pozornosti pr-
votni ljudski kulturi, ki jo ohranjajo
prav hribovski kmetje. Na vseh kon-
trolnih točkah se lahko okrepčaš, od-
počiješ, pa tudi pogovoriš z domačimi,
seveda če nimajo prav tisti hip kakšne-
ga večjega dela. Pred nekaj leti odprta
planinska pot XIV. divizije iz Sedlarje-
vega do Ljubnega poteka tudi čez ve-
lenjsko občino in se večkrat pokriva
s Šaleško potjo. Šaleško pot je preho-
dilo že bhzu 1600 potnikov, posamez-
ne točke pa im^o v vpisnih knjigah
tudi po 2 tisoč in več vpisov, ker jih
Veler^čani obiskujejo za konec tedna.
Ni in ne sme nam biti vseeno s kakš-
nimi vtisi odhajajo popotniki, ko zak-
ljučijo poti. Leta 1979 je na Paškem
Kozjaku vzniknila zamisel, da bi se
gospodarji kontrolnih točk srečevali
enkrat letno in nato so se nekajkrat
srečah v restavraciji velenjske Name.
Vsako srečanje je bilo prijetnejše, zato
so se v Planinskem društvu odločih,
da bodo priredih za gospodarje kon-
trolnih točk tudi izlete. Tako so nato
spoznah Gorenjsko, Primorsko, Hrva-
ško Zagorje, Ivanščico in Dolenjsko.
Na lanskem izletu na Valvasorjev grad
Bogenšperk so po planinsko poročih
zlatoporočenca Marijo in Miho Andrej-
ca v znameniti Valvasorjevi kr^jižnici,
ki je zda) poročna dvorana. Svatje in
priče so bih izletniki. Letošnje sreča-
nje gospodarjev kontrolnih točk bo
v koči na Paškem Kozaku, ki so jo za
40 letni jubilej planinskega društva
polepšah. Pogosti obiskovalci kontrol-
nih točk so tudi markacisti velenjske-
ga Planinskega društva, ki skrbijo za
134 kilometrov Šaleške in še 12 kilo-
metrov poti XIV. divizije. Letno opra-
vijo po 160 ur prostovoljnega dela.
Šaleška planinska pot in tudi pot
XIV. divizije sta povezali med seboj
gospodarje kontrolnih točk, markaci-
ste in mnoge planince, ki so ti dve poti
že prehodih, oziroma bo tudi tiste, ki
ju še boste.
JULIJANA HOČEVAR
TURISTIČNI NAMIG
Tokrat vabimo na Goro Oljko
Na lepo in zanimivo Goro
Oljko smo že skoraj pozabili,
vendar je to škoda, ker je to
izredno lepa izletniška točka
sredi Savinjske doline z zelo
lepim razgledom.
Na Goro ОЏко je več poti.
Najbolj znane so iz Šoštar^ja,
Šmartnega ob Paki, Polzele in
Andraža. Tokrat vam priporo-
čamo izlet z avtomobilom
s Polzele čez Podvin. S Polzele
do Gore Oljke je pribhžno pet
kilometrov, na vrhu pa stoji
dvostolpna božjepotna cerkev
Svetega Križa, ki je vidna da-
leč naokrog. V prvem povoj-
nem vodniku СеЦа, ki gaje na-
pisal profesor Janko Orožen
leta 1948 med drugim piše:
»Gora Oljka je zelo obiskana
razgledna točka in izredno pri-
ljubljena božja pot, saj nudi
prekrasen razgled, čeprav je
visoka le 734 metrov. Tik pred
cerkvijo je velika mežnarija.
Posebnost Gore ОЦке je pod-
zemeljska cerkev.« Popotniki
in planinci se lahko sedaj
okrepčajo v planinskem do-
mu, ki ga upravlja Planinsko
društvo Polzela, odprt paje ob
sobotah in nedeljah, ob prazni-
kih in dan pred prazniki. Tu je
tudi kontrolna točka Savinjske
in Šaleške plćininske poti, od
koder lahko v lepem vremenu
vidimo Pohorje, Uršljo goro.
Golte, Savinjske planine. Po-
savsko hribovje. Svinjo plani-
no v Avstriji in skoraj celotno
Savirysko dohno. Ko se boste
vračah z Gore ОЏке, vam pred-
lagamo, da se ustavite v enem
izmed naših najboljših gostišč,
pri Matjažu na Polzeh. Gostiš-
če je poznano po dobri kuhinji
in odhčni postrežbi.
ZORAN VUDLER
10. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JULIJ la,,
V Trnavi bo
vroče
v nedeljo, 23. јиЦја bo
v Hmeljarskem domu v Tr-
navi javno zborovanje vseh
kmetov Spodnje Savinjske
doline. V programu so
predvideli ustanovitev ob-
činskega odbora Slovenske
kmečke zveze. Na zborova-
nju bodo spregovorili tudi
o socialni politiki, proble-
matiki prodige in odkup-
nih cen mleka ter hmelja.
Kmetje bodo medse po-
vabili tudi predstavnike
ostalih že ustanov^enih po-
družničnih organizacij ter
seveda vse ostale občane.
Med drugim bodo kmetje
razpravljali še o finančni in
organizacijski krizi, v kate-
ri se je v zadnjih dveh letih
znašlo žalsko in nasploh
spodryesaviiysko kmetij-
stvo.	S. K.
Odkup se šele začenia
v teh dneh v silosih Mer-
xove Mlinsko predelovalne
industrije na Hudinji odku-
pujejo letošnjo pšenico.
Ugotavljajo, da prvovrstne-
ga zmja ne bo, saj je pšenica
izredno vlažna - ima tudi
več kot 18 odstotkov vlage
in jo morajo umetno sušiti.
Sicer pa kljub nekoliko
manjšim hektarskim pridel-
kom načrtujejo, da bodo
s pogodbami zagotovljeno
pšenico v celoti odkupili. Iz
Slovenije bo to 8 tisoč ton
pšenice, iz same ceijske regi-
je pa 1500 ton iz družbenega
in 1200 ton iz zasebnega sek-
torja. Odkupna cena je v celj-
skih silosih 4450 dinarjev.
Pričakovali smo sicer, da
bodo nsgvečji del pšenice od-
kupili zadnji konec tedna,
vendar pa je to preprečilo
slabo vreme, kmetje pa so
verjetno tudi upoštevali na-
svet, ri^ zaradi vlage z žetvi-
jo ne hit^o. Naravno sušena
pšenica je namreč kakovost-
nejša, kot če jo morajo umet-
no sušiti. Prejšnji teden so
tako v silose na Hudiriji spra-
vili le približno 79 ton pšeni-
ce kmetov celjske zadruge
ter 25 ton zmja iz Sevnice.
V družbenem sektorju z že-
tvijo prejšr^i teden še niso
začeli. V Mlinsko predeloval-
ni industriji pa menijo, da
bodo večino pšenice ta teden
vendarle odkupili, če seveda
ne bo spet ponagajalo vre-
me, in v silosih so v ponede-
ljek že začeli z dvoizmen-
skim delom. S tem naj bi
preprečili preveliko gnečo
pri odkupu.
Zaenkrat bodo odkupovali
predvsem pšenico iz Slove-
nije, pšenico iz Vojvodine in
Slavonije pa bodo prevzema-
li vse do konca leta, ker ni-
majo dovolj skladiščnih
zmogljivosti, nove pa bodo
dogregene do oktobra. Z od-
kupom te pšenice pa čakajo
tudi zato, ker nimajo dovoij
finančnih sredstev, s^ še
vedno ne vedo kako bo z le-
tošnjimi krediti za odkup.
ID
Obvestilo konlerelcem
Rejce kobil A rodovnika in zainteresirane obve&
čamo, da bo na območju ZŽV Celje redni letni preglej
kobil, triletnih žrebic in letos rojenih žrebet n!
naslednjem razporedu:
Petek, 28. 7. 89 - 8.30 Slov. Konjice, 9.30 Šentjur pfj
Celju (vet. postaja), hladnokrvnjaki, 10.30 Šentjur dj.;
Celju - haflingerji, 12.30 Socka (Šeško) - si. toplo!
krvna, 14.30 ŠkoQa vas (konjeniški klub), 15.30 Lopatj,
(pri Brežnik).	^
Torek, 12.9.89 - 9.00 Gaberke (Ob. T. Velenje), U.qq
Mozirje (sejmišče), 15.00 Luče.
V omenjenih rokih bo selekcijska služba pregledo.
vala žrebne kobile, in njihova žrebeta obeh spolov
Odbirali bodo moška žrebeta za razplod in evidentirali
žrebičke v A rodovnik. Vsi rejci triletnih žrebic (д
rodovnik) so po pogodbi dolžni pripeljati živali na
pregled. Takrat bodo opravili sprejem v A rodovnijj
(žigosanje - kladivo, planika, lipov list, stiliziran H)
Rejci kobil пад s seboj prinesejo lanski in letošnji
pripustni list in rodovniški izpisek matere oz. potrdilo
o poreklu žrebeta. Vsi rejci, ki bodo pripravljeni tri leta
vzrejati letos rojene žrebice - potomke A rodovniških
kobil in priznanih žrebcev ter jih triletne voditi po(j
priznane žrebce, bodo upravičeni do vzrejne premije
v znesku 820.000.- din. Ta jim bo izplačana po podpisu
pogodbe v KZ decembra letos.
Pregled triletnih žrebic B rodovnik in sprejem
v B rodovnik bo v jeseni. O mestu in času pregleda
bodo rejci obveščeni preko pospeševalne službe v KZ-
jih. Premija za žrebeta B rodovnik je za leto 1989
510.000.- din in bo izplačana decembra. V poštev pri.
dejo vse letos rojene žrebičke potomke kobil v tipu
slovenske hladnokrvne pasme in priznanih noriških
ali slovensko hladnokrvnih žrebcev.
Pregled kobil, ki ga opravi selekcijska služba pri
Biotehnični fakulteti je priložnost, da zainteresirani
vidijo skupaj populacijo когц na ryihovem območju in
eventuelno sklenejo kupčijo. Tudi letos bosta v Slove-
niji dva plemenska sejma - 8. 9. 1989 v Ptuju (slov.
hladnokrvna pasma) in 28.9.1989 na hipodromu v Les-
cah (haflinger pasma). V Ptuju bo 8. 9. 1989 ob 9. uri
tudi razstava konj (premovarye), ptujskega okoliša, ki
slovi po kvalitetnih noriških in slovensküi hladnokrv-
nih koryih.
EDI STAROVEŠKI
ZŽV Celje
Obeta se dobra letina Jabolk
Na plantažah Hmezadove
delovne organizacye Sadjar-
stvo Mirosan imćgo 110 ha
površin sadnega drevja, пгд-
več od tega jablan. V polni
rodnosti je dobra polovica
sadovnjakov, ostali so na za-
četku rodnosti ali v obnovi.
Po prvih ocenah, do obiranja
jabolk za ozimnico je še dva
meseca, bodo nabrali 150 va-
gonov, obeta pa se, da bodo
del tega tudi izvozili. Kako
izgledajo sadne plantaže se-
daj, je povedal ing. Vid
Korber:
»Letos kažejo naši nasadi
dobro, predvsem po zaslugi
dobre zaščite v prvih mese-
cih, to je marca in aprila. Le-
tošnje leto je bilo namreč ze-
lo težko, kar zadeva škrlup,
nasade smo pred njim uspeš-
no zaščitili, tako da je pride-
lek kvaliteten, pokvari ga
lahko samo še toča, ki se je smo se bali hujše pozebe, ne-
močno bojimo. Spomladi kaj škode v nižjih nasadih
nam je naredila slana, nekaj
malega pa je tudi pozeblo.
Moram reči, da je bilo tudi
v času cvetenja vreme zelo
neugodno, tako da računa-
mo na pridelek, ki bo nekaj
pod povprečjem kar zadeva
količine, bo pa odlične kvali-
tete, seveda, če ne bo toče
kot sem že omenil. Kar zade-
va prodigo, mislim, da bo te-
kla normalno, s^ letos
kmečkih jabolk ne bo dosti,
s^ jih je uničil cvetožer in
bolezni, tako da bo večina
sadja za ozimnico s plantaž-
nih nasadov.«
Ker bo letos tudi v Evropi
pridelek znatno nižji kot
v lanskem, rekordnem letu,
računajo, da bi lahko izvozili
150 ton jabolk sorte jonagold
in elstar, ter po znatno nižji
ceni idared, sicer pa bodo
prodno za domači trg izpe-
ljali tako kot vsa leta do
sedaj.
TONE TAVČAR
Inž. Vid Korber med pregledom sadnih plantaž.
Novi silosi na Hudlnll
Mentova Mlinsko prede-
lovalna industrija na Hudi-
nji gradi 4 nove betonske si-
lose, v skupni zmogljivosti
11 tisoč 500 ton zmja. Do-
grajeni naj bi bili oktobra,
njihova posebnost pa bo ra-
čunalniško vodenje.
To bodo prvi tovrstni silosi
v Jugoslaviji. Računalniško
vodenje bo omogočilo redno
spremljanje dogajanja v silo-
sih, pravočasno bo opozarja-
lo na napake in tako omogo-
čilo večjo kakovost uskladiš-
čenih žit. Za pšenico, na pri-
mer, je namreč izredno po-
membno, da jo takoj ohladi-
jo na 10 stopinj ter da je ta
temperatura in pa stopnja
vlage vedno enaka. Računal-
niki bodo takoj opozorili a
morebitne spremembe ii
ker bodo lahko tudi takq
ukrepali, bo možno pšeničra
zrnje ohr^ati na ustreza
kakovostni ravni tudi tri If
ta. Novi sistem bo omogoàl
tudi takojšen izračun odda-
ne količine in kakovosti žiti
s tem pa tudi hitrejše plačik
kmetom.
Z gradryo so pričeli preji-
nji mesec, dela opravlja Bfr
ton iz Zagorja skupaj s k^
operanti, za računalnike pi
bo poskrbel ESO iz Titovep
Velenja. Naložba je vredm
20 milijard dinarjev, dft
sredstev pa je Merx zagoto-
vil iz naslova republiških rt
zerv.	II
gfl. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 11
jemeljna listina
Slovenije 1989
.j^java Predsedstva OK
¿SMS Žalec
predsedstvo OK ZSMS
Žalec je na svoji 4. seji, dne
,2 7. 1989 obravnavalo TE-
ilELJNO LISTINO SLO-
VENIJE 1989. Ugotovili
giTio, da se z nekaterimi na-
deli, ki jih omenjena listina
vsebuje, strinjamo. Po drugi
strani pa opozarjamo na
predvsem dve gesli, ki vse-
binsko oddaljujeta temeljno
listino od majniške deklara-
cije:
_ v prvem členu, drugi
stavek; »vladavina dela« ne
sodi v temeljno listino, kajti
gre za v praksi neuresničen
politični obrazec. Po našem
mnenju bi zadostovalo »vla-
davina prava«.
- v drugem členu, zadnji
stavek; besede »v takem sa-
moupravnem sociahzmu« ne
sodijo v listino. ВоЏ primer-
ne bi bile besede »v taki dr-
žavni ureditvi«. Plurahzma
si ne moremo predstavljati
Icot sociahstični pluralizem,
ker tako okrnjeni plurahzem
ni več plurahzem. Plurali-
zem. Plurahzem pa po vsebi-
ni ne more predstavljati več
različnih variant ali oblik. Po
drugi strani pa je pohtični si-
stem nujno zlo in bi bilo nje-
govo vnaprejšnje definiranje
in določevanje v nasprotju
z našimi prizadevanji za de-
mokratično preobrazbo
družbe.
Sodimo, da Slovenci po-
trebujemo predvsem Usta-
vo, ki bi vsebovala takšne
usmeritve, ki jih najdemo
v majniški deklaraciji in te-
meljni listini in vseh drugih
iistinskih in deklaracijskih
izjavah, ki jo zdaj nadomeš-
čajo. Zato menimo, da v du-
hu nekaterih načel, za katera
se zavzema demokratična
slovenska javnost ne potre-
bujemo listin in deklaracij
teh ali onih političnih struk-
tur, organizacij, ki so na
oblasti oz. zvez in organiza-
cij, ki so v t. i. opoziciji. Listi-
ne in deklaracije s stoterimi
in tisočimi podpisi potrebu-
jejo omenjene te ah one poh-
tične strukture za svojo legi-
timizacijo. Pri tem se noče-
mo izogniti vprašanjem ma-
nevrskega prostora in si-
stemskih možnosti, ki je
v našem pohtičnem prostoru
za te skupine različen. Slo-
venci potrebujemo izraz
vseh struktur in sil družbe,
potrebujemo plurahzem
enakih možnosti. Legitim-
nost oblasti, potrditev pri-
padnosti idejam in aktivno-'
stim .posameznih pohtičnih
organizacij pa lahko dajo sa-
mo neposredne in demokra-
tične volitve.
GREGOR VOVK
OK ZSMS Žalec
Temeljna listina
^ temeljita
prevara
Temeljna listina Slovenije ni
ustina državljanov Slovenije,
femveč zgolj slovenske vlada-
joče poUtike (ZKS, SZDL, bor-
cev in državnih sindikatov), ki
na ta način žeh pridobiti le-
^timnost. Vladajoča (komuni-
^ična) oblast državljanom ne
Ponuja svobodnih vohtev, po-
•^ЦЈа jim svobodno podpisova-
nje brezvrednega papirja.
Bebavo je spraševati držav-
Чапе, èe žeUjo živeti v demo-
^atični družbi utemeljeni na
Človekovih pravicah in držav-
^anskih svoboščinah itd., kajti
Prav to formalno že imajo, da
^Џ dejansko nimajo, pa je
^va vladajoča oblast, ki je
^ svojim štiridesetletnim vla-
^jem dokazala, da tega kar
razglaša dejansko ni spo-
^опа zagotoviti. Zgolj takšni.
Jih Cmkovič imenuje INTE-
¡¡•EKTBUTALCI, lahko veija-
j/^Jo, da je ta listina odgovor
^ Vse izive, ki jih situacija in
čas prinaša. To je osnovna
zmota socializma, kajti nič ni
mogoče zapisati enkrat za
vselej.
Ta listina ni niti iskrena niti
uresničljiva! Če bi oblast (opo-
zicija se je listini odrekla) is-
kreno želela preveriti voljo
svojih državljanov, bi razpisala
referendum, na katerem bi se
državljani i^asnili v kakšni dr-
žavi (družbi) želijo živeti. Do-
volila bi, da bi se državljani re-
ferendumsko odločali med več
alternativnimi ustavami. Raz-
pisala bi izredne splošne, jav-
ne, in tigne volitve. Oblast tega
ne namerava storiti. To kar v li-
stini razglaša, namesto da bi
realizirala (ima na razpolago
vzvode političnih odločitev),
v bistvu niti ne more realizira-
ti. Kajti, če v več kot štirideset-
letni vladavini ni zmogla vzpo-
staviti demokratičnega siste-
ma z spoštovanjem človekovih
pravic, ne vidim nobenega raz-
loga, da bi ji s podpisom listine
ryjen mandat podaljševah. Kaj-
ti z listino si želi oblast pridobi-
ti legitimnost, ki je nima. Legi-
timnost naj si pridobi z zmago
na svobodnih vohtvah.
V drugi točki je oblast zvito
podtaknila opredehtev za »sa-
moupravni socializem«. Kam
nas je le-ta pripeljal vidimo in
vemo vsi. Podpisovanje bodo,
poleg SZDL, organizirah v DO
tudi državni sindikati, in s tem
po trdih staro dejstvo, da so
zgolj zato, da so v službi komu-
nistične oblasti.
Ta hstina ni in ne more biti
resnični izraz volje državljanov
Slovenije in jih zato tudi ni ni-
čemer ne obvezuje. Prav tako
v ničemer ne zavezuje oblasti.
Sedarle zato, ker ima vso mož-
nost, da bi to kar razglaša reali-
zirćda pa tega očitno ni storila,
prihodrvje zato, ker ta listina ni
ryihova.
Brane Piano in uredništvo
NT ima vso pravico podpirati
in podpisovati hstino. Etične
in moralne obveznosti pa jim
nalagajo, da mor^o. bistvo h-
stine pojasniti svojim bralcem.
Vsak posameznik ima vso pra-
vico podpisati hstino, vendar
mora vedeti, daje v tem podpi-
sal »bianco menico« sedanji
oblasti, medtem, ko je ona ta-
ko cinična, da mu ne omogoča
niti tega, da bi si svoje pred-
stavnike lahko izbiral sam in si
tako krojil svojo pohtično in
ekonomsko usodo. Ker se na-
rodova (državljanska) volja
preverja na drugačen način, te
hstine ne nameravam podpi-
sati.
BOŠTJAN VOLF,
Celje
Nesporazum na
poti z Olševe
v lepem sobotnem jutru
dne 10. 6. 1989 sva se s prija-
teljem namenila iz Solčave
na Olševo, od tam preko Po-
točke zijalke do vasi
Sv. Duh. Na poti z vrha Olše-
ve ob U.30, uri sta naju usta-
vila graničarja - pripadnika
JLA in zahtevala osebne do-
kumente. Po pregledu doku-
mentov sta pojasnila, da se
morava priglasiti v graničar-
ski karavh na Sv. Duhu;
zgolj zaradi formalnosti po-
pisa osebnih podatkov itd.
Skupaj smo sestopih v kara-
vlo, kjer so se za naju, nič
hudega sluteča planinca, pri-
čele neprijetnosti. Dežurni
komandir stražarnice je po
popisu osebnih dokumentov
(s seboj sva imela osebne iz-
kaznice in planinske izkazni-
ce) zahteval še dovoljenje od
ustreznega občinskega orga-
na za vzpon na Olševo in do
Potočke zijalke. Tega seveda
nisva imela, saj na strani 20
vsake planinske izkaznice,
izdane po letu 1984, piše, da
se smejo državljani SFRJ in
celo tujci gibati v posamez-
nih delih mejnega pasu brez
dovoljenja, podnevi vse leto
Od ene ure pred sončnih vzo-
hodom in eno uro po sonč-
nem zahodu z navedinimi re-
lacijami Sv. Duh-Potočka zi-
jalka-Olševa. Povedano na-
ma je bilo, da morava poča-
kati dežurnega mihčnika iz
Luč, kateri naju bo zaslišal.
Za vsak primer je osebne do-
kumente zadržal.
Nobene prošnje in pojasni-
la niso več pomagala. Po pri-
hodu mihčnika s službenim
avtom in legitimiranjem, se-
stavo poročila itd., je mučna
situacija trajala 3 in pol ure.
Pripominjam, da sva se dr-
žala markirane poti, da sva
ljubitelja planin in gora ter
da je bil odnos pri^dnikov
JLA, mihčnika in^Äjin ko-
rekten in da sicer popolno-
ma razumejo neprijetno sta-
nje, vendar imajo svoja na-
vodila za ukrepanje.
Ob neposrednem vhodu
v stražarico pa je v pojasnilo
na tabli navedeno, da je do-
stop do Olševe in Potočke
zij^ke dovoljen, vendar pri-
poročajo planincem, da se
javijo v «tražamico.
V imenu vseh ljubiteljev
gora, da bi se v bodoče izog-
nih takšnim neprijetnostim,
prosim ustrezne organe SOb
Mozirje, JLA, UNZ itd., da
se med seboj sporazumejo
oziroma uskladijo kriterije
za vzpon na Olševo v smislu
Ur. hsta SFRJ štev. 5 od 1. 2.
1980, kajti nobenih proble-
mov nisem imel ob podob-
nih vzponih na Peco, Stol,
Gohco itd.
DANIJEL SMODE
CELJE
Sporočilo
javnosti
- kakšno?
Na sporočilo javnosti Zavo-
da za socialno medicino in hi-
gieno, ki ga je v 27. številki
Novega tednika podpisal ma-
g. Ivan Eržen, nav^ćimo slede-
ča dopolnila in dejstva. Ni slu-
čajno, da stoji Cinkarna v Ce-
lju, ni slučajno, da je bil njen
direktor kandidat za Šlandro-
vo nagrado, ni slučajno, voditi
občinski' komite za urejarye
prostora in varstvo окоЦа Jurij
Sadar in Marjan Ašič. Tudi ni
slučajno, da je načelnica in-
špekcijskih služb Alenka Peč-
nik, da daje sporočilo v imenu
ZSMH mag. Ivan Eržen in da
je izvršni svet Celje odsvetoval
objavo poziva na samozaščito
Celjanov, ki jo je pripravilo
aprila celjsko društvo za var-
stvo okolja.
Mag. Ivan Eržen ni zaprosil
za podatke o rezultatih analiz
Zavoda za živinorejo in veteri-
narstvo Celje, ki je pooblaščen
za živila živalskega izvora.
Prav tako ni zaprosil za podat-
ke društvo za varstvo okolja
Celje, kljub temu, daje ryegov
član in so mu podatki stalno na
razpolago. Podatke je dobil od
občinskega inšpektorata, kjer
take stvari večkrat založijo, iz-
gubijo ah izginejo. Zavod za
socialno medicino svojih po-
datkov praktično nima, ker se
jim doslej ni zdelo pomembno,
da bi se s tem ukvarjali, ampak
so denar porabili v druge na-
mene, čeprav so zadolženi za
živila rastlinskega izvora in za
ocene njihove primernosti.
Mag. Eržen ne navaja za-
strupüenosti živil s klorbenze-
ni in fluoijem, ne nav^a anluz
sočivja iz leta 1979, kjer je že
zelo jasno vidno, da živila niso
primerna za prehrano ljudi.
Prav tako izpušča celo vrsto
anahz: pšenice, koruze, krom-
pirja, regrata, jabolk, hrušk,
češer\j... Cela vrsta živil ni pri-
merna niti za živah, k^ šele za
ljudi. Določene količine stru-
pov presegajo normalne vred-
nosti tudi do 800-krat. Tudi ne
navaja fazanov, kjer je 70 od-
stotkov neužitnih. Izpušča po-
datke, ki jih je 5. julija objavil
občinski inšpektorat, ki govo-
^o o bistveno drugačni oceni
jajc, mesa in drobovine kot jo
navaja mag. Eržen.
Komu v dobro je potrebna
takšna objava za javnost?
Ljudski rek pravi: »Bog nas
obvaruj takih gospodov, ki se
peč^o s politiko,« primeren pa
bi bil tudi za takšno presojo
okolja.
ZSMH pozivamo, da pove,
v čigave imenu mora služba, ki
je za to plačana, prikrivati
v škodo zdravja ljudi.
JANEZ ČRNEJ,
predsednik DVOC
12. STRAN - NOVI TEDNIK
шшт

Logarska dolina je ena
izmed najbolj obiskanih le-
deniâkih dolin pri nas.
S svojimi lepotami in ne-
okrnjeno naravo privablja
številne turiste. Toda - tu-
kaj se stvar zatakne, kajti
že dolgo časa vemo, da je
sama narava za zahtevne-
ga turista mnogo premalo.
O tem problemu in še o šte-
vilnih drugih težavah smo
se pogovai^ali z nekateri-
mi turističnimi delavci, ki
si prizadevajo za popestri-
tev turistične ponudbe
v dolini.
že ob samem vstopu v do-
lino smo naleteli na pred
kratkim odprt dom, ki je
last celjske Kovinotehne.
Dom je sicer že odprt, ven-
dar potekajo še zadt^ja dela,
goste pa pričakujejo v roku
enega tedna. V sosedrgem
Planinskem domu smo sre-
čali upravnico Kovinoteh-
ninega doma, domačinko
Dragico Plesnik, kije pove-
dala nekaj več o samem do-
mu in tudi o turizmu v doli-
ni. Dom ima apartmaje, sej-
no sobo, jedilnico s kuhiryo.
Ker je Dragica podpredsed-
nica turističnega društva
Solčava, nam je nekaj pove-
dala tudi o turizmu. »Logar-
ski turizem upada. Mislim,
da je vzrok v tem, da se Lo-
garska dolina v zadrvjih ne-
кгц letih ni nič obnavljala.
Kapacitete, ki so na voljo,
so za današnje potrebe pres-
kromne, nimamo nobenega
objekta prve kategorije...,«
je razmišljala in dodala, da
v Logarski dohni primary-
кцје tudi športnih igrišč,
dodatne ponudbe...
O nadaljnjih načrtih za
ponovno pridobivaixje zah-
tevnih gostov, o novih pri-
dobitvah in o številu letoš-
ryih gostov pa smo povpra-
šah predsednika turistične-
ga društva v Solčavi - Stan-
ka Gržino, ki je povedal:
»Ravno v teh dneh končuje-
mo gradryo novega avto-
campa, ki bo že v tej sezoni
sprejel prve goste. Letos je
pri nas ma^ gostov, zlasti
stacioniranih, k čemur je
pripomoglo tudi slabo vre-
me. V zadrgem času razmi-
šljamo o tem, da bi dohno
nekje na дјепет začetku
(pri domu Logarjevih se-
ster) zaprh. Tam bi bilo moč
kupiti razne spominke in
dobiti informacije o sami
Logarski dohni.«
Iz Izletnikovega doma
smo odšh višje v dohno. Na-
rava je tam čudovita, ista
struga, v kateri skoraj ved-
no lahko vidiš samo prod in
pesek, je bila tokrat napol-
дјепа z vodo. Prišh smo
v dom rekreacijsko turistič-
nega centra Golte. Malo
smo posedeh in medtem
srečali zanimive obiskoval-
ce. Bih so štiije, dva od ryih
pa prihajata iz Tel Aviva
v Izraelu. Zakonca Grin-
berg sta za Slovenijo izve-
dela v svoji dežeh iz nkega
prospekta. Pri nas sta bila
že lansko leto, v Čateških
tophcah, kjer sta se spozna-
la z Anico in Konradom
Orožnom iz Celja. Letos so
vsi skupaj tri tedne gostje
v Dobrni. Na vprašanje, kaj
vse sta si ogledala, sta Issac-
har in Yaffa Grinberg
v nemščini povedala: »Obi-
skala sva Bled z gradom,
grad Mokrice, Rogaško Sla-
tino, Zagreb, Topolšico, Ti-
tovo Velenje, videla sva tu-
di Bohinjsko jezero. Hudi-
čev graben... danes pa sva
tukaj, v Logarski dolini.«
Vse te lepote sta jima razka-
zala zakonca Orožen, ki ju je
včasih sram pokazati na
umazano stranišče, na...
Nas pa je zanimalo tudi po-
čutje Grinbergovih pri nas
in možnost nakupa spomin-
kov. Bih smo prijetno pre-
senečeni, ko sta hitela z od-
govorom; da je pri nas do-
bra izbira spominkov, da so
ijudje zelo prijazni, daje tu-
di osebje v hotelu prijaz-
no... Zaželeh smo jim pri-
jetno bivanje, sami sebi pa
vehko takšnih ljudi, kot sta
Anica in Konrad Orožen...
Upravnik doma planin-
cev, Ivan Dajčar, je potar-
nal najprej nad slabim vre-
menom, potem pa nam je
hitro začel razlagati, da pri-
pravljajo štiri nove razgled-
nice, da razmišljajo o novih
prospektih, pa o tem, da bi
bih ljudje, ki se ukvarjajo
s turizmom, čimbolj prijaz-
ni, da bi to delal z vese-
ljem ... V bhžini doma nam
je pokazal dva planinska ta-
bora, v katerih taborijo pla-
ninci iz Krškega in Radeč
ter iz Titovega Veleria.
Kdo bi mislil, toda v Lo-
garski dolini smo srečah tu-
di Sphtčane, ki so čisto po
»morsko« odgovorih na
vprašarxje o tem, kako se
v dohni počutijo, z nasmeja-
nimi obrazi: »Odhčno, toda
pričakovali smo sneg!«
Mi pa smo po vseh teh po-
govorih ugotovih, da ljudi
osrečile narava, in se od-
pravih v Robanov kot.
Vijugasta makadamska
cesta nas je vodila do narod-
nega parka Robanov kot.
Ker cesta ne vodi po dohni,
smo »z višine« lahko opazo-
vah kmetije, ki se bohotijo
v sami dohni. Večina teh
kmetov nudi kmečki turi-
zem. Prišh smo do Robano-
ve domačije, kjer se dogaja
marsik^.
skem p<a
Francija 1
vodi kmn
je veUko
»Naša
hektarov j
vine, kij¿,
na planih
hodka pri
leto ga Po
bičnih na
Sprehod
ni in prišli
šarije, kje:
in ostali
čijo pravo
dove ali I
Robanova
leti na pij
tudi sir, k
redkost..]
Ob kond
le še pova^
morda zal
r\je v Zg.a
Foi
Izraelca Issacbar in Yaffa Grinberg sta drugič v Slo-
veniji in prvič v Logarski dolini, kjer jima je zelo
všeč.
Dragica Plesnik
.Stanko Gržina
Ivan Dajčar
Robanova Marija pripravlja na рЈц
sir.
»Nageih obußa s plesom spomin na domovino
Tako kot se gorenjski
nagelj vije in krasi okna
prenekatere slovenske
hiše, tako se vije že tride-
set let folklorna skupina
Nagelj iz Toronta, ki sku-
ša svojim rojakom v dalj-
ni Kanadi približati lice
domovine. Vsakih pet let
pa hrepenenje po domo-
vini postane premočno in
folkloristi se odpravijo
čez veliko lužo koreni-
nam naproti. Letos, ko
praznujejo tridesetletni-
co plesnega ustvarjanja,
so se odločili, da Sloveni-
jo zopet obiščejo, prazno-
vanje pa bodo zaključili
oktobra v Torontu.
Na povabilo celjske fol-
klorne skupine France
Prešeren so se ustavih tu-
di v našem mestu. Nasto-
pili so na Dobmi, v Dobju,
zopmi dež pa bi jim skoraj
preprečil nastop pred Ce-
ljani, toda mladi kanadski
Slovenci so nam predsta-
vo pripravih v soboto do-
poldne, ko je nebo odstra-
nilo sive oblake.
Oče plesne skupine Na-
gelj iz Toronta je Ciril Sor-
šak, ki ga je pred tremi
desetletji mladostna vi-
hravost ponesla k stricu
v Toronto. Takoj se je pri-
družil Slovencem, ki so se
zbirali v župnišču in kma-
lu pričel tkati mish o usta-
novitvi folklorne skupine.
Najprej pa je ustanovil,
mladinski klub, ki je štel
že prvo leto 350 članov. Po
enem letu se je izmed le-
teh izoblikovalo 56 parov,
ki so končah pred mati-
čarjem.
»Nagelj« se je pri prvih
korakih srečeval s težava-
mi, ker takrat ni bilo do-
vođeno dobivati materiala
.iz Slovenije. »Po posredo-
vanju nekaterih prijate-
ljev in Tončke Maroltove
pa smo dobih vse kar smo
potrebovah. Noše smo iz-
delovah sami, denar pa
smo pridobih z nastopi.
Danes imamo le gorenj-
sko, belokranjsko in prek-
mursko narodno nošo,
ker je med nami največ
Slovencev iz teh predelov
Slovenije,« je povedal Ci-
ril Soršak. Le-ta je plesno
znpije nabiral še v dija-
ških letih v Mariboru, pri
učitelju Simončiču. »V
današnji sestavi folklorne
skupine pleše že tretja ge-
neracija otrok. Otroci ču-
tijo, da ne pripadajo Ka-
nadi, da so njihove kore-
nine drugje. Zato se neka-
teri z neizmerno voljo vo-
zijo tudi več kot 40 km da-
leč, da se lahko udeležijo
vaj,« je pripovedoval v te-
koči slovenščini Ciril.
V Slovenijo so letos dopo-
tovah s starejšo skupino
in mlajšo, kjer so otroci od
sedmega do osmega leta.
Slovenska beseda večini
še kar lepo teče, čeprav se
pogosto med sabo spora-
zumevajo angleško. Do-
ma pa - kakor kje - pone-
kod govorijo otroci angle-
ško, starši slovensko, po-
nekod slovensko, drugje
zopet angleško.
Stiriindvajsetletni Tone
Komljanec, ki mu sloven-
ska beseda gladko teče, je
izdal celo učinkovito sred-
stvo za ohranjanje materi-
nega jezika: »Doma sem
dobil klofuto za vsako an-
gleško izgovorjeno bese-
do.« Pri tem se je široko
smejal in niti v sanjah mu
ni prišlo na misel, da bi
bilo v tem kaj napačnega.
So mu starši záto priskuti-
h slovensko besedo? Če-
prav rojen v Kanadi, za-
nosno pravi: »V Kanadi
ima vsak svojo kulturo.
Tu so Portugalci, Itaijani,
Kitici... Vsak se drži
svoje tradicije. V Ameriki
je nekohko drugače, tam
postaneš Amerikanec.
V Kanadi obdržiš koreni-
ne. Jaz rad takole rečem:
po rojstvu sem Kanadčan,
kri in srce pa sta sloven-
ska! Ponosen sem, da
imam slovenske koreni-
ne.« O Sloveniji in Celju
pa: »Krasna je, krasna! Pa
tudi Celje je tako lepo
- Center je za promet za-
prt, najbolj pa me navdu-
šujejo gore, zato se vedno
rad vračam v Slovenijo.
Saj bi lahko šel kam dru-
gam, ampak...«
Ja, hribi so tisti, ki so jih
tudi drugi člani skupine
najpogosteje občudovah.
Je to hrepenenje, ki so jim
ga v portretiranju domo-
vine vcepih starši? Ali pa
vendarle obstaja nekaj,
čemur pravimo, da je za-
pisano v naših genih, kar
smo prinesli na svet? Je
mogoče da khc domovine
seže tako daleč čez vehko
lužo in sega tako globoko
do najtanjših korenin? In
kot prebhsk šine skozi mi-
sh pogled na pisano druš-
čino fantov in deklet iz
Toronta, ki so pri kosilu
na celjskem starem gradu
dajah vtis kot da so del
pokragine,!
dovah z mi
zanimarya
Da, morebj
pomembni
besedah i
v dobrih ta
vetih na 01
h Slovena
iščejo sebii
di, l^er sel
re tudi рв^
vencev. Ini
slovenski
ki se razliji
leč proč OČI
marsikat^
zashši ton
domovine!
kej še pa ij
v srcu vi
Slovencev
NATi
Foto: EDO
Ciril Soršak ie trideset
let neguje slovenske ple-
se v daljni Kanadi, kma-
lu pa bo vodstvo skupine
prepustil mlajšim.
Na Starem gradu v Celju, ki ga obdaja v zgodovinsko kopreno zavito hrepenenje,
so mladi Slovenci iz Toronta v dlan poizkušali ujeti Celje.
Tomšičev trg je v soboto oživel pod folklornimi koraki m lajše^*
skupine Nagelj iz Toronta. '
___^
NOVI TEDNIK - STRAN 13
iJtr	- >-	f -	I^h >> -	i ^ p" Ë r ^ 1	Ч Д V
Križem-kražem po letališču Levee
¿e bi vas v minulih dneh
po naključju zanesla do
UjUišča Leveč, bi malce za-
čudeni pogledali prikolice, ki
^ se senčile pred letališko
.pravno stavbo. Avtomobili
, nemško registracijo, pes,
pieiana družba moških in
ieosk - ja hudiča, saj to je
veoar pomota! Smo v kampu
na letališču? Začudenje se
je bitro poleglo, ko so prijazni
^tje Aero kluba Leveč po-
ujnili, da gostijo športne pi-
iz zahodnonemškega Gre-
veobroicha.
Tritedenski kamp
pilotov Iz
firavenlirolcha
Pobratimstvo Celja in Gre-
venbroicha je obrodilo letos
sadove tudi v zraku. Športni
piloti iz Grevenbroicha so na-
mreč tri tedne preživeli na leta-
lišču Leveč in ga tokrat zame-
[yali za Francijo, kamor so za-
hvali običigno. Svojega letališ-
ia штгцо, zato se vozijo v od-
daljeno vojaško, kjer pa smejo
leteti le ob sobotah in nede-
ljah. Zato je pri njih postala
ustaijena praksa, da organizi-
rajo poletne kampe. Nad Lev-
cem in Ceijem ter okolico, so
bili vsi navdušeni. Da so si lah-
ko temeljito ogledali lep koš-
iek Slovenije, jim je pripomo-
glo vreme, ki je bilo tiste dni
preradobamo z dežjem. Zato
so ure, ki jih niso mogli izkori-
stiti za leter^je, zamenjfdi za
ogled znamenitosti. Doris
Tietz, ki je še lani tudi sama
letela, letos pa je v Levcu
spremljala le moža, je bila nav-
dušena nd slovensko pokraji-
no in je nestrpno pričakovala
Itirinajstdnevni počitek ob na-
si obali, kamor sta se z možem
nameravala odpraviti. O Levcu
je imela vrsto pohvalnih besed
inje prepričano zagotovila, da
se bodo še kdaj odločili za po-
letni kamp na tem letališču.
Državno prvenstvo In
paradižnik
Medtem, ko je pred letališko
upravno stavbo nastajal večer,
gostje iz ZRN so se odpeljali
na večjerjo na grad Laško, je
bilo v pisarni Aero kluba Le-
več vroče. Drago Glinšek, ki
nadomešča vocßo letališča, je
podpisoval in izpolr\jeval
obrazce za štiri celjske športne
pilote, ki so se odpravljali na
(Irtavno prvenstvo v jadral-
nem leteryu v Subotico. Te-
^or Mimik je na pot že odšel,
^ Pižom, letošr\ji republiški
prvak, Tomaž Berginc in
^c Peperko, pa so urejali še
^diye formalnosti. Kljub te-
И1Ц sta Tomaž in Žan utegnila
^ hip poklepetati.
.fantje, ki so letos zasedli pr-
^ pet mest na republiškem
Pfvenstvu v Murski Soboti, so
•^ој uspeh pripisali ugodnim
imenskim razmeram v prvih
®^ecih letos, ko so lahko na-
^teli precej ur. Njihovi rezul-
iz Subotice pa so do sedaj
vzpodbudru. O načinu
^Kniovanja v jadralnem lete-
^u se je Tomaž Berginc razgo-
?nl: »N^večkrat letimo v dis-
'Радаћ imenovanih hitrostni
j^^leti. Glede na vremensko
J^^acijo določenega dne tek-
movalna komisija qutraj na se-
J^ku s tekmovalci določi
r^videno smer leterya. Tek-
l^valçi poletij o P vnaprej do-
l^enem vrstnem redu in ko so
J v zraku, komisija odpre
Startati je mogoče v in-
u yalu dveh ur, čas štarta pa
jl'^^ÍÍo s pomočjo fotograf-
posnetka ure, ki je na
in vsako minuto spre-
o^a Svojo kodo. Tekmovalci
Vçi^^'ijo določene točke - naj-
^'trat je to prelet v trikotni-
Iq. ® Povratkom na izhodiščno
(jjj^P - obstaja o pa tudi druge
(^y'Pline. Kdor prvi pride na
^•Je zmagovalec. Tisti, ki ne
dosežejo cilja, so ocergeni
z marg točkami glede ña razda-
ljo, ki jim jo je uspelo preleteti.
Tekmovalci morajo konkretne
točke posneti, na posnetku pa
mora biti jasno viden center
točke, posnet s pravega kota.
Ker se pri državnem prvenstvu
skuša doseči čim večja objek-
tivnost rezultatov, traja le-to
več dni.«
V štirinajstih dneh kolikor
traja letošr^e državno prven-
stvo, celjski jadralci prebivajo
kar pod šotori na letališču
v Subotici, sami pa si tudi ku-
hajo. Če boste Zana Pižoma
vprašali, ali morajo jadralci je-
sti hrano posebne vrste, vam
bo duhovito odvrnil: »Najboije
letimo na paradižnik!« Iz ne-
uradnih virov pa smo izvedeli,
da so fantje pravi izvedenci
v pripravljar^u sataraša, nato
pa njihove kulinar;jčne moj-
strovine odpovedo. Me bodo
demantirali?
»Malo mešano«
o Aero klubu Leveč
Lani so z letalskim mitin-
gom v Levcu proslavili 60. let-
nico kluba. V teh letih so izšo-
lali že vrsto pilotov in ni jih
malo, ki so se kasneje s piloti-
r^em pričeli ukvarjati profe-
sionalno. Letno izšolajo v Lev-
cu približno štiri mlade pilote.
Letošr^jo novo generacijo čaka
v teh dneh še praktični del šo-
larja. Deset jih je, ki bodo sedli
v jadrilice. Deset tistih, ki so
uspešno prestali teoretični del
že v zimskih mesecih ter
zdravriiške teste spomladi,
tretja selekcija pa jih je čakala
na letališču, kjer so si z delom
v delavnici nabirali točke, s ka-
terimi si pridobijo pravico do
letenja. V Levcu po besedah
Draga Glinška skrbijo za pod-
mladek, vendar vedno znova
razočarani ugotavljajo, da je
osip precej velik.
V	Lecu se lahko pohvalijo
tudi z lepim številom letalskih
značk, s katerimi se vrednotijo
letalski rezultati. »Začne se pri
tistih osnovnih A, B in C, ter
nad^uje pri srebrnem, zlatem
in diamantnem C. Letos ima-
mo v našem klubu že tri dia-
mantne C, zadrtih deset let pa
nismo imeli niti enega. Tako
imamo že -tri kompletne in se-
dem preletov, ki so glavni po-
goj za diamantni C. Nekaterim
pilotom manjka le še drugi,
méiry zahtevni pogoj, kar bo-
mo, upam, v bližnji prihodno-
sti izpolnili in dosegli visoko
zastavljeni с1Ц,« je povedal To-
maž Berginc.
Srebrna C značka: višina
1000 m nad odpenjanjem, tra-
janje 5 ur v enem letu, prosti
prelet 50 km; zlata C značka
- višina 3000 m nad odpenja-
njem, trajanje 5 ur v enem le-
tu, prosti prelet 300 km; zlata
C s tremi diamanti - višina
5000 m nad odpenjanjem, pre-
let s ciljem 300 km, prosti pre-
let 500km.
V	popoldanskih urah je na
letališču Leveč vedno živahno.
Gotovo je tiim kdo izmed okoli
150 članov kluba, ki poleg pilo-
tov združuje tudi mlade mode-
larje - osnovnošolce, ki se lah-
ko kasneje odločijo za šolarje
za jadralne pilote, pa starejše
člane, ki ne letíjo več, vendar
so še vedno aktivni v klubu.
Ženske so sicer bolj redke la-
stovke v klubu, toda fantje so
gentlemani od glave do peta in
kramljanje z njimi je prav pri-
jetno, tudi če o letalstvu ne ve-
ste skoríóda ničesar. Če pa se
vam ponudi še priložnost, da
z ryimi poletite pod oblake,
lahko visoko nad zemijo, daleč
od ponorelega sveta, razmišlja-
te in vsaj približno razumete,
kako lahko letalstvo zasvoji
človeka in zakaj je zaradi tega
vredno žrtvovati prenekatero
uro prostega časa za delo na
letališču.
NATAŠA GERKEŠ
Tomaž Berginc
Žan Pižom
Tomaž Berginc v jadrilici in Žan Pižon poleg nje se pri-
pravljata na državno prvenstvo. Mimogrede, ali ste
vedeli, da je jadrilico mogoče razstaviti v pičlih 15 minu-
tah in jo zložiti v transportni voz?
Foto: EDO EINSPIELER
Delovalo skoral sto društev
Ob koncu prejšnjega sto-
letja je bilo politično, kul-
turno, v veliki meri pa tudi
gospodarsko življenje v Ce-
lju najtesneje povezano
z društvi, ki niso opravljala
le funkcij današnjih profe-
sionalnih ustanov (npr. Mu-
zejsko društvo je opravljalo
strokovne naloge na po-
dročju muzealstva, spome-
niškega varstva in arhivske
službe), temveč so imela ne-
precenljivo vlogo tudi
v družabnem življenju.
Po obnovi ustavnega živ-
ljenja in zlasti po sprejemu
liberalne decembrske ustave
1867, se je tudi v Celju usta-
novilo пекдј društev, ki so
pomembno prispevala k raz-
bijanju mrtvila na družab-
nem področju. Njihovo šte-
vilo sicer ni presegalo av-
strijskega povprečja - še
v času Bachovega absolutiz-
ma ustanovljenima Kazini
(1857) in Moškemu pevske-
mu društvu (185'D sta se leta
1862 pridružili Čitalnica in
Tumarsko društvo - pa ven-
dar so že od vsega začetka
razvila tako reizgibano dejav-
nost, da so z lahkoto pokri-
vala potrebe Celjanov po za-
bavi in druženju. Pri tem ne
gre prezreti dejstva, da vse
do konca sedemdesetih let
prejšnjega stoletja družabno
življenje v Celju ni bilo naci-
onalno ločeno in je bila veči-
na društev (razen političnih)
nacionalno mešanih.
Deset let kasneje nam nu-
di dogajanje v СеЦи že bi-
stveno drugačno sliko. Do
skrajnosti zaostreni naci-
onalni odnosi, ki so prvič
kulminirali ob ustanovitvi
celjskega Sokola 1890 (napa-
di nemških razgrajačev na
Sokole), so povzročili, da se
je tudi družabno življenje
v mestu ostro diferenciralo.
To je bil tudi eden izmed raz-
logov, da so začela v Celju
kot gobe po de^u rasti nova
društva, ki so bila strogo
enonacionalna.
Poleg številnih športnih
(nemško in slovensko kole-
sarsko društvo, nemško in
slovensko teniško društvo.
Sokol, Tumarsko društvo,
nemško drsalno društvo,
nemško atletsko društvo,
strelsko društvo), strokov-
nih (slovensko in nemško
učiteljsko, zdravniško, od-
vetniško, trgovsko in uradni-
ško društvo; Muzejsko dru-
štvo, Veterinarsko društvo),
političnih (Nemško društvo.
Slovensko politično društvo
Naprej), narodnoobrambnih
(Ciril-Metodovo društvo,
celjski krajevni skupini
Südmarke in nemškega šul-
ferajna), dobrodelnih (Dru-
štvo za podporo revnih dija-
kov, Dijaška kuhinja. Katoli-
ško podporno društvo, po-
družnica Rdečega križa) in
kulturnih društev (sloven-
ska in nemška pevska dru-
štva, nemško glasbeno dru-
štvo, Celjsko godbeno dru-
štvo, Dramatično društvo),
so prevladovala društva, ki
so jih ustanovili zaradi neke-
ga ozko zastavljenega cilja,
bistveno тадј pa je bilo dru-
štev z izključno družabnimi
nameni.
Seveda pa se je nemaloka-
tero društvo, kije sicer razvi-
lo omembe vredno dejav-
nost, ггџе ukvíirjalo s prireja-
njem plesov in veselic, kot
pa s svojo v statutih določe-
no aktivnostjo.
Tako je Narodni dnevnik
ob dviOsetletnici Sokola
(1910) upravičeno zapisal, da
je bilo v prvem desetletju
društvenega obstoja »notra-
nje društveno delovanje kar
se telovadbe tiče, jako sla-
bo«, da pa je na drugi strani
Sokol »izdatno pripomogel
k razvoju družabnega življe-
nja v Celju«. »Prirejal je izle-
te v okolico, imel jour-fìxe
vsak teden v raznih gostil-
nah in sodeloval pri različnih
zabavah in veselicah«. In da-
lje: »Telovadba se je v vseh
teh letih nekoliko zanemar-
jala ... Neprekosijiv pa je bil
Sokol v prirejanju raznih re-
prezentacijskih slavnosti«.
V uradnem popisu celjske
mestne občine iz leta 1893
najdemo 32 društev, 15 let
kasneje je delovalo v Celju
že nad 80 društev najrazlič-
nejših profìlov in namenov,
v okoliški občini, ki je kot
nekakšen slovenski obroč
oklepala »nemško Celje«,
pa še dodatnih petnajst.
Podobno kot Sokol so skrbe-
la za zabavo svojih članov tu-
di druga društva. Aktivnejša
med njimi so poleg rednih
mesečnih sestankov in pre-
davanj organizirala tudi t. i.
sobotne večere, na katerih so
se zbirali društveni člani
s svojimi soprogami in prija-
telji in na ta način potrjevali
svojo pripadnost določene-
mu društvu. Obvezno pa so
prirejala tudi pustovanja,
miklavževarya, božičnice in
silvestrova^a in nek^krat
na leto krajše ali daljše izlete
v okolico. Društva, ki so ob-
stajala bolj na papirju, pa so
se zadovoijevala z rednimi
letnimi občnimi zbori in spo-
radičnimi sestanki društve-
nega odbora. Kljub temu pa
so tudi ta vsaj enkrat na leto
priredila kakšno zabavo ali
veselico, saj je bil to edini
način, da so napolnili dru-
štveno blagajno in zagotovili
obstoj društva.
Prihodnjič:
Za vsako dejavnost po
dve društvi
Celjski Nordpolklub 1876.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
JOJUUjj.
Radovedni pionirji razisicaii Žiče
Po slikovitih Žičah v Dra-
vinjski dolini se je pred
dnevi potepalo 22 mladih
raziskovalcev.
Tja so prišli iz Murske So-
bote, Maribora, Novega me-
sta, Ljubljane, Titovega Ve-
lenja, Celja in vseh central-
nih osnovnih šol konjiške
občine. Zbrali so se na letos
že 7. raziskovalnem pionir-
skem taboru, ki ga vsako le-
to pripravlja Zveza prijate-
ljev mladine Slovenske Ko-
njice v sodelovanju s sloven-
sko Zvezo za tehnično kultu-
ro oz. gibanjem Znanost
mladini ter občinsko razi-
skovalno skupnostjo. Letos
so se lotih etnologije, zgodo-
vine, geografije in ekologije,
načrtovani računalniški in
biološki krožek pa sta zaradi
»objektivnih okohščin«, kot
se temu grdo reče, padla
v vodo...
Mladi zagnani geografi, so
pod vodstvom Stanke Bo-
rovšak, statistično obdelali
starost, izobrazbo in kar je še
takih značilnosti prebival-
stva, ter raziskali kje Žičane
níOboli čevelj žuli - se pravi
probleme telefonije, asfalti-
ranja cest in ureditve kanali-
zacije. Zgodovinarji so ob
pomoči Metke Sire v red
spravih vse mogoče zapise
o Žički kartiziji in raziskah
nekdanje bralno društvo
v Žičah. Pri brskanju po sta-
ri Žiški kroniki pa jim je zav-
zeto pomagal tudi župnik iz
Žič. Etnologi, ki so po kraju
pod budnim očesom Jane
Varga in Andreja Mraka br-
skah za kakšnimi zanimivi-
mi primerki starega orodja,
so bih zlasti veseh ob najdbi
starega »krevlja«. To je oro-
dje za razkopavanje gnoja.
kakršnega tudi etnološkega
znanja polna mentorja nista
še nikjer opazila. Ekologi, ki
jih je na pohodih vodila Ta-
nja Koželnik, pa so napove-
dah vojno divjim odlagahš-
čem odpadkov.
Poleg resnega raziskoval-
nega dela, je bilo na taboru
seveda tudi dovolj časa za za-
nimiva srečanja s krajani. Pi-
onirjem bo v prav posebno
lepem spominu zagotovo
ostal večer na Vezenškovi
kmetiji, kjer so jim pripravih
doma pečen kruh, žički pev-
ski zbor pa jim je odpel ne-
kaj zares starih ljudskih pe-
smi, ki jih je sicer le redko
shšati. Lepo doživetje pa je
bilo tudi srečanje s profesor-
jema Emilom Ulago, nekda-
njim direktorjem ljubljanske
šole za slušno prizadeto mla-
dino in seveda njegova poh-
vala, da se mu še sanjalo ni
kaj lahko mladi radovedneži
koristnega naredijo.
Na koncu so pionirji razi-
skovalci svoje rezultate spra-
vih v znanstveno obliko gra-
fikonov in tabel in jih prika-
zah na razstavi, ki so si jo
ogledali starši in krajani. Na
tej sila pomembni prireditvi
pa so krajevni skupnosti, ki
jih je tako lepo sprejela in ki
ji bodo ugotovitve mladih še
kako prav prišle, podehh
lastnoročno izdelano plaketo
Lipov hst. Z razvajanjem
s svojimi slastnimi dobrota-
mi si je to plaketo prislužila
tudi prijazna kuharica Stan-
ka, pa še marsikdo, ki je ti-
stih kar prekratkih sedem
dni skrbel za uspešno delo in
lepo počutje bodočih znan-
stvenikov.
INES DRAME
Mlade geografínje Je očitno zanimala tudi ureditev smero-
kazov na cestah v Žičah, kjer so sicer proučevale starost in
izobrazbo prebivalcev.
Keramična industrija Liboje
Po sklepu delavskega sveta razpisujemo
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo osnovnih sredstev
1.	Kombibus - proizvodnja IMV Novo mesto, tjr,
1600, letnik 1981, neregistriran, v voznem stanju
Izkiicna cena ie 5.000.000, din.
2.	Počitniška prikolica - BRNiCA, IMV Adria Sqq
iato nabave 1978
Izklicna cena je 15.000.000 din.
Interesenti, ki želijo sodelovati na licitaciji, morajo
pred pričetkom licitacije vplačati varščino v viéj^j
10% od izklicne cene pri blagajni delovne organiza,
cije Keramične industrije Liboje ali na žiro račun it
50750-601-19714, pri SDK Žalec.
Licitacija bo 10. 8.1989, s pričetkom ob 10.00 uri na
dvorišču Keramične industrije Liboje.
V ceno ni vključen prometni davek, ki se obračuna
po kupoprodajni pogodbi. Ogled osnovnih sredstev
bo možen dve uri pred pričetkom licitacije.
Licitacijska komisija
IVIladi biologi na Šmoiiorju
Društvo prijateljev mladine je organizira
štiridnevni biološki raziskovalni tabor ц
Šmohorju od 3. do 6. juhja. Predviden je bi
v dveh izmenah, izveden v eni, ker je bilo 5
drugo izmeno premalo prijavljenih kandidj
tov oziroma so se odjavili. Raziskovalne?
tabora so se lahko udeležili učenci od peteg
do osmega razreda, ki imajo poseben intere
za biologijo in raziskovalno dejavnost, neglj
Pri raziskovalnem delu so učence usmti
jali trije pedagogi-biologi: Boian Kmecl,|
je bil vodja tabora, Marinka Slogar in Zli
ka Ogrizek.
de na učni uspeh. In kaj so mladi bioloj
počeli? Raziskovah so izmenično v treh sle
pinah. Preučevali so rasthnska barvila inp^
mente ter jih ločevah s pomočjo papirne kr
matografije. Obravnavah so tudi živali i
gozdnih tleh, še posebej pa so se ukvai^
z metulji. Spoznavah so tudi rasthne značiS
za to področje.
K. LEH
gfl. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
Ф Tudi tatovi imíyo več-
jjrat smolo, Ludvik F. in
franko M. iz Platinovca
y šmarski občini pa sta
y noči s sobote na nedeljo
jjTiela kar dvojno. Ker ima
Ludvik doma poškodova-
nega Yuga, sta se odpravila
v Laško na Pivo in cvetje
pO - rezervne dele. Prvi
vlom jima je uspel in
ulcradla sta rezervno kolo.
pri drugem poskusu pa je
Ludvik, ki je bojda stro-
Ijovrvjak za te reči, ravno
zlezel pod Yuga, da bi z že-
lezno palico odprl pokrov
motorja, ko seje vrnila last-
nica avtomobila s prijate-
ljem. Ludvik seje potuhnil,
lastnica pa se je še nek^j
¿asa zabavala s prijateljem,
potem pa - odpeljala. Od-
peljal se je tudi Ludvik, le
da neprostovoljno in pod
avtomobilom, ker so se mu
hlače in suknjič zapele za
podvozje. Po nekaj metrih
se mu je z vehko sreče
uspelo reSiti, izpod avto-
mobila pa je prišel precej
opraskan in z raztrgano
obleko. Ker se jima je zde-
lo, da je v Laškem preveč
nevarno, sta jo Ludvik in
Branko mahnila v Celje in
poskusila pri hotelu Celeia.
Ravno, ko sta vlamljala, ju
je čakala druga nesreča
- miličniki. Tako se je гци-
na vlomilska kariera precej
neslavno končala.
•	Prejštijo sredo zvečer
je v gostilni Ljubljančan na
Teharski cesti v Celju raz-
grajal Drago R. iz Kompol.
Drago, ki je precej agresi-
ven, če preveč popije, je
prišel v spor z lastnikom
gostilne, ki mu ni hotel več
točiti pijače. Ko je začel
razgrajati in razbijati, je
lastnik pokhcal mihčnike.
Drago se ni prestrašil in mi-
ličniki so imeh precej te-
žav, da so ga spravih v pro-
store za trezr\jerúe.
•	V soboto dopoldne so
na Anskem vrhu snemah
reklamni film za Aero. Eki-
pa studia Formitas iz Ljub-
ljane pa je med snemargem
zašla na vikend Toneta S.
in mu temeljito očistila na-
sad jagod in malin. Ker obi-
ranja jagod in malin ni bilo
v scenariju, pa tudi lastnik
ni nič vedel o tem, je pokh-
cal mihčnike, ki so pregnah
vsiljive Ljubljančane.
S. Š.
Nekoliko varnelše ceste
število prometnih nesreč na našem območju se Je
v prvem polletju zmanjšalo
Prometna varnost na cestah na na-
šem območju se je v prvem polletju
vendarle nekoliko izboljšala; število
hujših prometnih nesreč se je zmanj-
šalo za 7,2 odstotka, manj je bilo tudi
mrtvih in huje ranjenih udeležencev
v prometu. V primerjavi z lansko pr-
vo polovico leta je bilo manj nesreč
predvsem v zadnjih dveh mesecih,
medtem ko so spomladi statistike
precej slabo kazale.
Mihčniki so v prvih šestih mesecih
obravnavah 25 prometnih nezgod,
v katerih je življenje izgubilo 26 ljudi
oziroma 27,7 odstotkov manj kot lani
v istem obdobju. Največ - 335 - je bilo
nesreč, v katerih.se je ranilo 428 ljudi
(za 7,6 odstotkov manj), 84 pa je bilo
nesreč, pri katerih je nastala samo več-
ja materialna škoda.
Skoraj četrtina (106) nesreč seje pri-
petila v celjski občini, sledita pa žalska
in šmarska občina. Število prometnih
nesreč se je povečalo v laški, mozirski
in konjiški občini, število smrtnih žr-
tev pa samo v šmarski občini.
Največ nesreč povzročijo vozniki
osebnih avtomobilov, ki jih je tudi naj-
več na cestah, na drugem mestu so
mopedisti, za njimi pa kolesarji, vozni-
ki motornih koles in pešci. Med žrtva-
mi pa so najpogosteje vozniki osebnih
avtomobilov, za njimi pa so ns^bolj
ogroženi pešci in sopotniki v vozilih.
Največ nesreč se je pripetilo zaradi
neprimerne hitrosti. Čeprav celjski
prometni mihčniki zelo vehko delajo
z radarjem, vse kaže, da premajhne
kazni za prekoračene hitrosti ne vph-
vajo dovolj na voznike.
Na drugem mestu med vzroki ne-
sreč je vožrya pod vphvom alkohola,
kar 83 voznikov je povzročilo nesrečo
potem, ko so pregloboko pogledah
v kozarec. Tudi odkrivanju vinjenih
voznikov mihčniki namenjajo vehko
časa, pa vendarle seje alkohol povzpel
na lestvici vzrokov za prometne nesre-
če. Med pogostejšimi vzroki za pro-
metne nesreče so še izsiljevanje pred-
nosti, vožnja po sredini ah po levi stra-
ni ceste in nepravilno prehitevanje.
Pri akciji »minus deset odstotkov«
se ocenjuje prometna varnost tako,
da se upošteva povprečje števila pro-
metnih nezgod v zadnjih dveh letih
in se primerja s tekočimi statistika-
mi. Po teh kriterijih je slika promet-
ne varnosti na našem območju precej
slabša, saj se je število prometnih
nezgod zmanjšalo samo za 1,63 od-
stotka, kar je še zelo daleč do cilja
- za deset odstotkov manj nesreč.
Najbolj nevarna je cesta Celje-Z^e-
sovnik (proti Ljubljani), na kateri je
letos umrlo že pet ljudi, takoj za njo pa
sta magistralni cesti Celje-Rogatec in
Celje-Vrhovo ter regionalna cesta
Šentrupert-Logarska dohna.
S. ŠROT
Zaspal na tirih
v ponedeljek zjutraj so
v celjsko bolnišnico prepelja-
li huje ranjenega 20-letnega
Draga Tovornika z Laškega.
Tovornik se je proti jutru pre-
cej vinjen vračal s Piva in cvet-
ja, potem pa zaspal med dve-
ma tiroma v kraju Modrič. Za-
del ga je tovorni vlak, ki je pe-
ljal iz Rimskih Tophc proti La-
škemu.
Oporečne malice
Prejšnji četrtek je imelo
precej delavcev Steklarne
Boris Kidrič, Tozd Dekor
Козуе prebavne težave, n^-
verjetneje zaradi malic.
Zdravniško pomoč je iskalo
šest delavcev, štirje pa so ostali
na bolniški. Obstaja sum, da so
bile malice v tem tozdu opo-
rečne. Sanitarna inšpektorica
je ugotovila nekatere po-
manjkljivosti v kuhinji in zah-
tevala, da prostore temeljito
razkužijo, zaposleni pa morajo
na živilski pregled.
Umrl pešec
v soboto zjutraj, malo po
polnoči je po desni strani ma-
gistralne ceste v Drešinji vasi
hodil 55-letni Mijo Kuzminski
iz Vranjela pri Ivancih. Za
ryim je iz celjske smeri pripe-
ljal z osebnim avtomobilom
25-letni Roman Poteko. Ker je
bila slaba vidljivost, pešec pa
tudi ni nosil kresničke, ga je
prepozno opazil; Kuzminske-
ga je zadel s prednjim desni
delom avtomobila, tako da ga
je vrglo na pokrov motorja in
v vetrobransko steklo, od ko-
der je padel na cestišče. Mijo
Kuzminski je dobil tako hude
rane, da je umrl na kraju ne-
sreče.
Nesreča na prelioilu
za pešce
v petek dopoldne, približno
ob 11. uri se je pripetila hujša
prometna nesreča v Štorah.
Tam je 66-letni Stanislav Jošt
iz Štor po prehodu za pešce
hotel prečkati cesto, takrat pa
je s tovorrxjakom pripeljal 33-
letni Dragutin Murič iz Muri-
čevcev na Hrvaškem. Voznik
tovornjaka je pešcu dajal zna-
ke, zaviréd in se umikal v levo,
vendar je vseenO prišlo do ne-
sreče, v kateri je Stanislav Jošt
dobil tako hude rane, da je
umrl na kraju nesreče.
Prestrašen mopedlst
Prejšnji četrtek se je
v Šmarju pri Jelšah huje ranil
14-letni mopedist I. S. iz
Šmarja, ko je na magistralni
cesti hotel zavijati v levo. I. S.
je pravilno nakazal spremem-
bo smeri in se tudi pravilno
postavil ob sredinsko črto, po-
tem pa pogledal hazaj in za sa-
bo opazil osebni avtomobil.
Takrat se je prestrašil in hitro
zavil na desno. Voznik osebne-
ga avtomobila, 28-letni ^ojz
Senica iz Ponikvice pri Šent-
jurju je to opazil, zato je močno
zavrl in zavil v desno na avto-
busno postajo, vendar nesreče
ni uspel preprečiti.
Huje ranjena
v soboto je 20-letni Borut
Črešnar.s Planine na Pohorju
vozil z osebnim avtomobilom
iz Titovega Velenja proti Arji
vasi. V Črno vi je zapeljal s ce-
ste in bočno trčil v drevo. V ne-
sreči se je huje ranila sopotni-
ca, 17-letna Jasmina R. iz Tito-
vega Velenja. Prepeljah so jo
v celjsko bolnišnico.
Zapeljal s ceste
V nedeljo zjutraj je 26-letni
voznik osebnega avtomobila
Roman Rančigaj iz Tabora
vozil z Vranskega proti Žalcu.
V Prekopi je prehitro zapeljal
v levi ovinek, tako da ga je za-
neslo v desno na bankino, kjer
je trčil v kilometrski kamen,
nato pa je drsel še naprej in
trčil najprej v zaščitno ograjo
ter nato še v vrtno ograjo pri
stanovanjski hiši. V nesreči se
^ huje ranil sopotnik, 19-letni
^tefćin Kuserbary z Vranskega.
Celjskim poklicnim gasilcem
je bilo prejšnji teden trikrat kar
precej vroče; najbolj v ponede-
ljek, ko so se mučili s požarom
v gostišču Koper v Celju. Vnele
so se obloge v zračniku in nastala
je precejšnja škoda, gasilci pa se
lahko pohvalijo, da so preprečili,
da bi se požar še bolj razširil.
V sredo zjutraj je zagorela večja
kopa sena v Gajih, četrtek trinaj-
stega pa je bil nesrečen dan za
avtoklepaija v Tmovljah - pri
varjenju se je vžgal osebni avto-
mobil, skupaj z gasilci pa je
ogenj uspešno ukrotil.
Zaradi starih in dotrajanih dvi-
gal v (nekaterih) celjskih stano-
vanjskih blokih so gasilci postali
že pravi mojstri reševanja iz teh
dvigal. Tako tudi v torek in v pe-
tek niso imel večjih težav, ko sta
se zataknili dvigali v Podjavor-
škovi in Opekamiški ulici, zaprti
stanovalci pa so imeli kar precej
časa, da so modrovali, kako se
včasih peš pride dlje kot z neza-
nesljivim dvigalom.
Brez pozabljivcev tudi pretekli
teden ni šlo, zato so se gasilci
dvakrat šli tudi flegalne) vlomil-
ce - v Plavi laguni in v Zlatarni.
Da obvladajo precej poklicev,
so gasilci dokazfdi v torek, ko so
bih tudi gozdni delavci - po naro-
čilu Zveze slepih so v Uhci 29.
novembra podrli drevo.
Ob vseh delovnih pa še en pla-
ninski uspeh: trije gasilci iz celj-
skega Zavoda so se zelo povzpeli
- prvič so zlezli na vrh Triglava.
Eiektrosignai v
dobo informatike
Celjski Eiektrosignai
je v bistvu regijsko po-
djetje, ki se v osnovi uk-
varja s projektiranjem
in montiraigem instala-
cij šibkega in jakega to-
ka, zadnja leta pa s tem
zajemajo vse potrebe po-
časi razvijajoče se infor-
macijske družbe.
Tudi na njihovem po-
dročju delovanja, podob-
no kot v gradbeništvu, je
konkurenca iz dneva
v dan ostrejša, z ugodno
izobrazbeno strukturo
125 zaposlenih - med ryi-
mi je recimo kar nek^ in-
ženirjev in 20 tehnikov
- pa vendarle uspevajo
pridobivati dovolj posla.
Se vedno sicer opravljajo
zahtevne montaže indu-
strijskih sklopov, trenut-
no recimo v Zdravstve-
nem centru СеЦе ah Cin-
karni, montirajo transfor-
matorske postaje, vse več
pa se ukvarjajo z računal-
niškimi mrežami, telefo-
nijo, video nadzorom,
protipožarnimi napelja-
vami, varovalnimi sklopi,
vse več pa je tudi projek-
tov za male hidroelektrar-
ne. Delavci se preusmer-
jajo tudi za dela na po-
dročju avtomatizacije
v industri, vendar zaen-
krat še ni tohkšnih potreb
po tovrstnih uslugah.
V Elektrosignalu žele raz-
širiti sodelovanje s tujimi
partnerji, saj imajo dobre
izkušnje z avstrijsko fir-
mo Gesig. Na tržišču ob-
časno nastopajo skupaj
s celjsko Klimo, pred-
vsem pa so zadovoljni
s sodelovanjem z malimi
podjetji kakršna sta v Ce-
lju recimo Vizija in Sin-
teza.
Njihova trgovina in ser-
visna dejavnost zajemata
vse manjši delež delova-
nja. S celjskimi Zlatarna-
mi sodelujejo v programu
za zobozdravstvo, sicer
pa postavljajo še vedno
tudi cestno signalizacijo
in javno razsvetljavo.
Skušah se bodo vključiti
tudi v izgradnjo kabelsko
razdelilnega sistema
v СеЦи.
V prihodnje bodo svojo
organiziranost prilagodili
Zakonu o poi^etjih in
s tem zmanjšali stroške,
v kohkor pa se bodo do-
govorih s kakšnim tujim
partnerjem, pa tudi ne iz-
ključujejo možnosti, da
bodo poštah mešano po-
djetje.
Delavci celjskega Elektrosignala pri montaži novega
rentgena v celjskem Zdravstvenem centru.
Čelade niso predpisane zaradi muhavosti
zakonodajalca, ampak zaradi varnosti
^raj četrtina voznikov motorjev In mopedov se še vedno vozi brez čelad_
v ponedeljek so celjski
"Miličniki skupaj s kolegi iz
I"'ornetne postaje milice
pripravili poostren nadzor,
katerim so ustavljali
Jfedvsem voznike koles
J Motorjem; prvič odkar je
J začetku tega meseca začel
«Uati predpis, da morajo
IJJi mopedisti nositi če-
У dveurni akciji je sodelo-
11 miličnikov s celjske
J°staje in 6 prometnih mihč-
ustavih pa so 193 mo-
^istov. Zaradi tega, ker ni-
l^osih čelad, so jih kazno-
^.44, za druge prekrške pa
g izrekh še 12 mandatnih
JJ^ni. Najpogostejši izgovor
ladih voznikov, ki so se vo-
brez čelad je bil, da nima-
u üenarja, da bi jo kupih.
I so seveda morah naprej
ob mopedu, ker za pešce
predpisana čelada.
Ižkazalo se je, da mopedi-
sti tudi sicer pogosto kršijo
prometne predpise, zato bo
osem voznikov moralo še
k sodniku za prekrške: štirje,
ker so bih brez potrdila
o zna^u cestno-prometnih
predpisov, trije, ker so sedh
na mopede vinjeni in eden,
ker je peljal čez križišče pri
rdeči luči na semaforju. Za
manjše prekrške so mihčni-
ki opozorili še 35 mopedi-
stov. Poostren nadzor so pri-
pravih na večjih križiščih
v Celju in tudi v parku, ki je
sicer namenjen pešcem,
a mopedisti kaj radi zavijejo
tja.
Mihčniki so ustavih tudi
26 voznikov motorjev; brez
čelad jih je bilo pet, napisah
pa so tudi 6 predlogov za
k sodniku za prekrške, med
njimi za dva voznika, ki sta
vozila vinjena.
To je bil prvi večji poo-
stren nadzor, odkar morajo
tudi mopedisti nositi čelade
(prometni mihčniki so ga ne-
kohko kasneje pripravih še
v Žalcu). Čeprav bodo mope-
diste ustavljali tudi med red-
nim delom, pa bodo пекад
podobnih akcij še pripravih.
Janko Kolar, pomočnik ko-
mandirja Postaje milice Ce-
lje: Še vedno je precej vozni-
kov, ki ne uporabljajo varnost-
ne čelade, še več paje sopotni-
kov brez čelad, zato bomo pri-
pravili še več takšnih poostre-
nih nadzorov, ko bomo v glav-
nem ustavljali le mopediste.
Žal so kazni premajhne, da bi
takšne akcije imele tudi dovolj
velik preventivni učinek.
Ivan Prelog, miličnik: Mo-
pediste sicer ustavljamo vsak
dan med rednim delom, tokrat
pa smo še posebej in v večjem
številu preverjali, če upošteva-
jo novo določilo, ki je po-
membno z vidika prometne
varnosti. Menim, da predvsem
zaradi prenizkih kazni še ved-
no veliko voznikov ne uporab-
lja čelad, čeprav bi se po drugi
strani morali zavedati, da je to
v njihovo dobro, ker so tako
bolj varni na cesti.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
JLÜlÜl«»
Talenti so, le pomagati Jim Je treba
v šmarski občini na področ-
ju telesne kulture posvečajo
največ pozornosti množično-
sti, razvoju tekmovalnega
športa, čimboljšim strokov-
nim kadrom in gradnji, obno-
vitvi ter vzdrževanju športno
rekreacijskih površin. Tako
pripoveduje predsednik
skupščine TKS Šm^e Rado
Jurjec, znan športni delave^
učitetlj telesne vzgoje na OS
Marije Broz v Bistrici ob Sot-
li ter trenutno tudi zelo uspe-
šen trener nogometašev Odre-
da iz Kozja.
V šmarski občini je zanimi-
vo, da sicer imajo dovolj stro-
kovno usposobljenih kadrov
tako za delo v ŠSD, Partizanu,
krajevnih skupnostih in dru-
štvih, žal pa je njihov osip iz-
redno velik, ker za to delo niso
ustrezno nagrajeni. Tako se ne-
malokrat zgodi, da dobri kadri
odidejo v druge, finančno bolj-
še sredine ali pa se od športne-
ga dela enostavno poslovijo. In
prav temu področju bo treba
v naslednjih mesecih posvetiti
vso pozornost ter te ljudi vrniti
v športno dejavnost, od česar
bodo največ imeli prav mladi,
med katerimi je v šmarski ob-
čini izredno veliko talentov, ki
pa žal zaradi teh in tudi ostždih
vzrokov (oddaljenost od večjih
sredin ali nezanima^e le-teh
zarye) ostanejo neizbrušeni.
Žal je vse manj ljudi, ki so pri-
pravljeni leta in leta dajati iz
svojega žepa denar in tu bodo
potrebni premiki, če bodo ho-
teli tudi boljše rezultate.
Glavni športni centri v šmar-
ski občini so glede tekmoval-
nega športa v Rogaški Slatini,
po množičnosti pa prednjačijo
v Kozjem, ki so bili lani naj-
boljša vaška krajevna skup-
nost v Sloveniji. Dobro delijo
v Podčetrtku, Smaiju in še kje,
medtem ko so druge možnosti
mćinjše, v treh krajevnih skup-
nostih pa so zaenkrat še brez
osnovnih športno rekreativnih
površin. To so predvsem Roga-
tec in Vinski vrh, medtem ko
naj bi v Mestinju, kjer so z deli
začeli, večnamenska ploščad
verjetno kmćdu gotova.
V občini želijo več različnih
športnih površin in panog zla-
sti v turistično zdraviliških
centrih, kot sta Rogaška in
Atomske, s^ danes ne obisku-
jejo teh krajev samo »bolniki«,
ampak tudi ostali, katerim je
poleg zdravilne vode in lepe
okolice treba ponuditi še kéó
več. To pa so različne možnosti
za šport in rekreacijo. Med de-
lovnimi organizacijami na po-
dročju dobro orgćinizirane re-
kreacije predrgačijo v Steklar-
ni, steklarski šoli in Dekorju
Kozje. »Želimo, da bi vse večje
delovne organizacije imele
profesionalca za to področje in
da bi čimboij aktivno izkoriš-
čali delovne odmore, da bi laž-
je in boij sproščeno nadaijevali
z delom,« meni Rado Jurjec.
Poleg košarke, nogometa, pa
atletike, v zadnjem času stopa-
jo v ospredje predvsem vse
bolj popularni borilni športi
s sedežem v Rogaški Slatini ter
sekcijama v Šmarju in Koz-
jem. Tako dva iz Kozjega na-
stopata za ekipo v Trbovljah,
ki je postala republiški prvak
in bo nasled^o sezono nasto-
pala v zvezni ligi. Sicer pa je
žeija telesnokulturnih delav-
cev v šmarski občini, da bi za
svoje »vodilne« panoge vzgoji-
li čimveč športnikov doma, ne
pa uvažali in ustvarjali umet-
nih ekip, ki se ne obnesejo,
»odnesejo« pa denar.
V šmarski občini, kjer je pra-
vi izvir talentov za najrazHč-
njejše športne panoge, so zago-
vorniki vzgoje mladih in za si-
stem selekcij od najmlajših do
članov. Vse to je treba dopol-
njevati z dobrim strokovnim
delom. »Mi po šolah in Partiza-
nu do 14. leta naredimo veliko,
damo jim osnovo, napišemo
celo, kaj n^ delajo doma. Po-
tem pa bi jih morali prevzeti
v svoje roke pravi strokovnjaki
Letos bodo končali ^ortno
rekreacijski center v Šmarju
in Kozjem. Zlasti sledmi bo
med tovrstnimi objekti med
najlepšimi v Sloveniji, na no-
vo pa bodo začeli graditi at-
letsko stezo z nogometnim
igriščem v Podčetrtku. Ob
tem bodo skrbeli za obnovo
obstoječih objektov. Ker za
vse denarja iz rednih virov ne
bo, bo tako kot vedno potreb-
na pomoč krajanov in delov-
nih organizacij, predvsem pa
veliko prostovoljnih ur. Naj-
večja želja pa je, da enkrat
dobijo v Rogaški Slatini so-
doben večji športno rekre-
acijski objekt v korist kraja-
nov in vseh gostov, ki tja vse
bolj množično zahajajo.
za posamezna področja. Žal pa
strokovnjaki so, vendar iz me-
sta na podeželje zelo malo za-
haj^o, zato se veliko talentov
tudi po nepotrebnem izgubi,«
je kritičen predsednik skupš-
čine TKS Šmarje.
TONE VRABL
Celjski atleti
uspešni v Bolgariji
v stari Zagori v Bolgariji
je bilo mladinsko balkan-
sko prvenstvo v atletiki,
kjer so jugoslovanske barve
zastopali tudi Celjani: Miro
Kocuvan, Jerneja Pere, Ma-
ja Radmanovič, manjkala
pa je Renata Strašek, ki je
že zanesljiva udeleženka
evropskega mladinskega
prvenstva, ki bo avgusta
v Varaždinu.
Jugoslavija je v Bolgariji
osvojila kar 26 kolajn, pri če-
mer so pomemben delež pri-
spevali slovenski atleti. Ce-
ljan Miro Kocuvan je zmagal
na 400 m ovire z rezultatom
52,52, Perčeva paje v soboto,
ko je bil prvi tekmovalni
dan, tekla na 100 m z rezulta-
tom 12,43 in se uvrstila na
sedmo mesto. Večji uspeh je
imela v nastopu štafete
4 x 100 m, ki je osvojila prvo
mesto. Progo so pretekle
s časom 46,19 kar je novi
mladinski jugoslovanski re-
kord. V skoku v daljavo paje
СеЦапка Radmanovičeva za-
sedla 6. mesto. Prvemu me-
stu v teku na 400 m ovire je
Kocuvan dodid medaljo še iz
štafete 4 x 400 m, kjer so Ju-
goslovani zasedli prvo mesto
in z rezultatom 3:13,07 dose-
gli nov mladinski državni re-
kord. Naslednje večje tek-
movemje, kjer bomo imeli
svoje predstavnike tudi Ce-
ljani, čaka mlade atlete
v drugi polovici avgusta, ko
bo v Varaždinu evropsko
mladinsko atletsko prven-
stvo.	N. G.
Pionirji na Lučkinem
memorialu
v Trbovljah se je na Lučki-
nem memorialu v plavaryu po-
merilo kar 430 pionirjev in pi-
onirk iz 15 klubov, med ryimi
tudi Celjani. Nabolje seje uvr-
stil Kolčan, ki je na 100 m prs-
no zasedel prvo mesto.
N.G.
Ob tenisu
matematika,
fizika in kemija
v celjskem teniškem klubu
Zlatarne Celje v zadryih letih
resnično načrtno del^o z naj-
mlajšimi kategorijami, zato tu-
di prvi rezultati zlasti v katego-
rijah do 12 oz. 14 let. Med naj-
bolj obetavnimi je prav gotovo
po postavi še majhen Boštjan
Doberšek, sicer učenec 7. raz-
reda COŠ F. Roš v Celju. S te-
nisom se je začel ukvarjati že
z sedmimi leti, ko ga je v klub
včlanil oče, ki igra tenis zgolj
rekreativno. »Z mamo me ni-
sta imela kam dati, pa sta me
vzela na teniško igrišče in tu
sem še danes, pravzaprav vsak
dan, razen morda pet do šest
dni v letu,« zgovorno in trezno
pripoveduje mali Boštjan.
V šoli so mu naj boij všeč
predmeti matematika, fizika in
kemya in ko bo teniški lopar
obesil na zid, se bo po vsej ver-
jetnosti posvetil eni izmed teh
učenosti. Sicer pa kakšen je
delovni dem tega mladeniča, ki
še ni končal osnovne šole?
»Dopoldne šola, po kosilu
dve do tri ure treninga vsak
dan, ob sobotah in nedeljah
tekme, turnirji, potovarya.
Zvečer učer4e, če je še čas ma-
lo televizije, pa v posteljo po
počitek.«
Kako uskleouješ šolske ob-
veznosti in šport?
»Veliko mi pomagajo sošolci
in starši, pa tudi v naši šoli
imajo izreden posluh za mlade
športnike.«
Je že kdaj razmišljal, da bi
lopar obesil na zid?
»Sem, pa so me pregovorili.«
Boštjan ob tenisu in skrbi za
šolo rad zaigra nogomet in ko-
šarko, lepo mu je v vseh krajih,
kjer tekmuje, vendar prizna,
da je doma najpf^etnejše. Si-
cer paje svoje n^večje uspehe
dosegel v mlajši kategoriji do
12 let, ko je osvajal tudi naj-
boljša mesta. Pokale in meda-
lje ima lepo razstavljene v svoji
sobi, pisna priznarya v predalu
miznice.
Njegov trener je zdaj Tomaž
Volk, ki o Boštjanu meni: »Je
izredno nadarjen, eksploziven,
dobro dela in je talent.«
T. VRABL
Foto: EDI MASNEC
NA KRATKO
Ceilski atleti
v Zagrebu
Minuli vikend je bilo v za-
grebškem Maksimiru odprto
prvenstvo Hrvaške, kjer so
nastopili tudi atleti in atleti-
nje iz Slovenije. Celjanka Na-
taša Erjavec je zmagala v metu
krogle (14,18 m), Kristina Jaz-
binšek pa v metu kopja (54,36).
Nastopil je tudi Božiček, ki je
zasedel z rezultatom 15,27 na
110 m ovire 3. mesto, enako pa
se je uvrstil tudi v teku na
400 m. V skoku ob palici je bil
član celjske Kovinotehne
Kladivar Kraje, drugi
s 4,70 m, Erjavčeva pa je prve-
mu metu v metu krogle dodala
še prvo mesto v metu diska
(46,28).	N.G.
Plavalci-kadeti
v Kruševcu
V	Kruševcu je bilo minuli
vikend državno prvenstvo
v plavanju za kadete, ki so se
ga udeležili mladi plavalci iz
35 klubov.
Dosegli so tudi nekaj držav-
nih rekordov, žal nobenega iz-
med njih, Celjani. V prvem
tekmovalnem dnevu je bil na
400 m kravi Celjan Košar 7., na
100 m prsno pa Gorenak 4., Ko-
šar je v drugem tekmovalnem
dnevu plaval še na 200 m kravi
in bil 8. Gorenak je na 200 m
prsno zadryi tekmovalni dan
zasedel 4. mesto.
N.G.
Med maratonci tudi
Tešovič
V	prvih dneh septembra se
bo pričelo svetovno prven-
stvo v maratonskem plava-
nju. Zvezni kapetan jugoslo-
vanske reprezentance v mara-
tonskem plavarxju, Vinko Šo-
Ijan, je med tekmovalce, ki se
bodo tega prvenstva udeležili,
uvrstil CeÖana Dejana Tešo-
viča.	N.G.
Zaključna
tekmovanja
jadralcev v Subotici.
Državno prvenstvo V ja-
dralnem letenju, ki se te dni
izteka v Subotici, poteka
predvsem v znamenju precej
slabega vremena. Kljub temu
jadralci meryo moči, med nji-
mi pa tudi štirje člani aero klu-
ba Leveč. Po prvih treh tekmo-
valnih dneh je v skupni razvr-
stitvi vodil Žan Pižom iz aero
kluba Leveč, po 4. tekmoval-
nem dnevu, pa je vodstvo
prevzel Ljubljančan Maks Ber-
čič, Pižom in Stariha pa si deli-
ta drugo mesto. V četrtem tek-
movalnem dnevu, ki ga je
spremljalo neugodno vreme;
je edini, ki mu je uspelo prile-
teti na cilj, bil Celjan Franc Pe-
perko, vendar pa ni zmagal za-
radi počasnosti. Uvrstil se je
na 2. mesto. V 4. tekmovalnem
dnevu so ostali Celjani zasedli
naslednja mesta: 12. Pižom,
13. Berginc in Mimik. Po štirih
tekmovalnih dneh je bil torej
Pižorn 2., Peperko pa 7.
N.G.
Pevec republiški
prvak
v soboto je bilo na Komendi
še zadrye Konjeniško tekmo-
varye republiškega prvenstva,
v katerem se član KK Gotovce
Pevec sicer ni najbolje uvrstil,
zaradi dobrih rezultatov minu-
lih tekmovanj pa je v skupni
razvrstitvi prvi. Tako je postal
mladinski republiški prvak,
medtem ko je člćinica istega
kluba Maja Novak peta. Gre za
tekmovanja v mladinski kon-
kurenci. Clan celjskega KK
Merx, Herman, pa je na istem
tekmovaryu za mlade konje za-
sedel 6. mesto.
N.G.
20 ekip v malem
nogometu
Sindikalnega tekmo vary a
v malem nogometu v občini
Žalec, pri mlajših in starejših
članih se je udeležilo 29 ekip.
Pri mlajših čliinih je v finalu
ekipa Juteksa Žalec premaga-
la Elektro Šempeter 1:0 in
osvojila prvo mesto, tretja pa
je bila Gradnja Žalec. Pri sta-
rejših članih je v finalu ekipa
SIP Šempetra premagala Ga-
rant Polzela po streijaryu se-
demmetrovk 3:1, tretja je bila
ekipa Komunéile Žalec.
T.TAVČAR
Nagrada
v Kranjsko goro
Prispelo je 59 odgovorov, od
tega 34 pravilnih. Pravilni od-
govor je bil: Albin Planine. Na-
grade je izžrebal Franček
Smeh, predsednik komisije za
šport in rekreacijo Cinkame
Ceije.
1. nagrada: Franci Kraše-
vec. Koroška 11, 64280 Kra^-
ska gora, 2. nagrada: Vikica
Pinter, Lipa 22, Frankolovo, 3.
nagrada: Denis Brežnik, De-
lavska 8 a, Celje.
Skrivnostni gost v oddaji je
bil Boris Strel. Odkrila ga je
Majda Ramšak, Škapinova 14
Celje. Vse nagrade so v oglas-
no-naročniškem oddelku No-
vega tednika - Radia Celje. Na-
rajenci jih lahko osebno dvig-
nejo v 30 dneh.
gfl. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
šaleški fantje, ki letos
slavijo 20. obletnico delo-
vanja, nekoliko zamujajo
5 praznovanjem in novo
l^aseto. Vzrok za to so ka-
drovske spremembe, saj
imajo dva nova člana, ki
sta prišla od ansambla
Trend. To sta pevec Rudi
Natek ter basist in barito-
fiist Bojan Klemenčič
f Majda Petan je posnela
^seh deset skladb s črn-
sko duhovno tematiko za
gvojo drugo kaseto
Ф Dobje pri Planini bo
v nedeljo popoldne zopet
odmevalo v glasbi in pet-
ju, saj tamkajšnje kultur-
no društvo pripravlja že
tradicionalno prireditev
Pokaži kaj znaš. Prijavlje-
nih je že lepo število an-
samblov, skupin in posa-
meznikov, vendar pravijo,
da se danes in jutri še lahko
kdo prijavi • Prireditev
Večer evergreenov, kije bi-
la zadiya leta na Vranskem,
bo letos zadnjo soboto v av-
gustu v Mozirskem gaju
v Mozirju • Hćirmonikar
Jože Križnik z Vranskega
se bliža svojemu tristotemu
javnemu nastopu, ki ga bo
proslavil v hotelu Prebold,
^er vsak teden zabava go-
ste iz Nizozemske.
Dober gostitelj in muziicant
člani kluba ljubiteljev
narodno-zabavnega ansam-
bla bratov Avsenik iz Rim-
skih Toplic so pred dnevi
obiskali rojstni kraj Slavka
Avsenika v Begunjah ter
njegovo na novo urejeno re-
stavracijo Avsenik, bolj
znano kot gostilno pri Jo-
šovcu.
Slavko jim je s ženo Brigito
pripravil topel sprejem.
Ogledah so si tudi galerijo,
kjer Slavko hrani vsa prizna-
nja, ki jih je prejel v 37 letih
svojih nastopov doma in po
svetu. Ravno v tem času so
pri Avsenikovih gostih vse
pare letošnje slovenske
kmečke ohceti, ki so jim
bratje Avsenik zaigrah naj-
bolj priljubljene pesmi po iz-
boru njihovega vodje. Tako
so tudi ljubitelji teh viž iz
Rimskih Tophc lahko pri-
sluhnili, pestri glasbeni revi-
ji Avsenikovih uspešnic.
Klub prijateljev ansambla
Avsenik iz Rimskih Tophc,
ki šteje preko 50 čldnov, de-
luje dve leti. Ustanovih so ga
v gostilni Viktorja in Marije
Draksler, ki nudita vsem tu-
di majhen prostor, kjer se
člani zberejo vsaj enkrat te-
densko. Ob tem seveda red-
no obiskujejo Avsenikove
koncerte, spremlj^o njihove
uspehe in navezujejo tesnej-
še sodelovanje z ansamblom.
S.KOJNIK
RADIO CELJE
Četrtek, 20. 7.: 8.00 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
14.15 Aktualni trenutek,15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RU) 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 2\. 7.: 8.00 Poročila, 8.30 Petkov mozaik, 10.00 Poro-
čila, 10.10 Žveplometer, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored:
14.00 Napoved 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, osmrtnice. 18.00
Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 22. 7.: 8.00 Poročila, 8.30 Kuharski kotiček, 10.00
Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Zaključek; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.15 Lestvica zabavnih melo-
dij, 18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 23. 7.: 8.00 in 9.00 poročila, 11.00 Žveplometer
(ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.30 Iz domačih logov,
13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek spo-
reda.
Ponedeljek, 24. 7.: 8.00 Poročila, 8.30 Športno dopoldne,
10.00 Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, osmrtnice', 17.15 Lestvica domačih viž, 18.00 Glasbeni
predvečer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 25. 7.: 8.00 Poročila, 8.30 Iz sveta glasbe, 10.00 Poro-
čila 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15
Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika in osmrtnice,
18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 26.7.: 8.00 Poročila, 8.30 Počitniške razglednice, 10.00
Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 čestitke in poz-
dravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
Radio Celje oddaja na FM frekvenci 100,3 MHz in na SV
frekvenci 963 KHz.
Harmonikarll po
domače
Ljudski muzikanlje, takš-
ni, ki jih ljudje že poznao in
takšni, ki so prvič stopih na
oder, takšni, ki zn^o igrati in
takšni, ki se trudijo, tako iz-
gleda prireditev harmoni-
karjev v Matkah. Letos se jih
je zbralo 20 in prenekaterega
je verjetno zagrabila trema,
ko je videl pred sabo skoraj
tisoč poslušalcev. Kvahteta
nastopajočih se seveda ne
more primerjati z tisto na
Ljubečni, so pa prišh na svoj
račun tako nastopajoči kot
poslušalci in še posebno do-
mači glasilci, ki so znah pri-
reditev spretno in odhčno iz-
peljati. Srečar^e je zelo do-
bro vodil Boris Kopitar. Na
sliki: Anton Basle iz Bra-
slovč je tudi nastopil
v Matkah.
EDI MASNEC
18. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JULIJ la,,
Metka brez dolgov in s kupom načrtov
Preusmerlanle y modnost posebne Izdelke In Izvoz
Po osmih mesecih družbe-
nega varstva v celjski Met-
ki so uspeli pokriti izgube,
sprotno poslovanje pa je
vse bolj uspešno. Zdaj se-
stavljajo program razvoja,
ki bo usmerjen predvsem
v izvoz, privabili pa naj bi
tudi tuj kapital.
Letos bodo v Metki izdela-
li 4 tisoč 600 metrov blaga,
v svojem obratu v Kogem pa
nadaljujejo s šivai;jem po-
steljnine in konfekcije s pu-
hom. Čeprav izgub več ne
pridelujejo, pa se vendar, ta-
ko kot vse gospodarstvo, sre-
čujejo s težavami ob zagotav-
ljanju sprotne likvidnosti.
TYend zapuščai4a Metke se
je med strokovnimi kadri za-
ustavil, nasprotno, z zaposli-
tvijo nekaj diplomiranih in-
ženirjev tekstilne usmeritve
so celo uspeli zapolniti neka-
tere vrzeli v svojih vrstah.
Tudi osebne dohodke zlago-
ma povečujejo, še letos pa
žele v podjetju zagotoviti
takšno poslovanje, da bo
povprečna plača, po zd^š-
njih razmerjih, окоИ 5 milijo-
nov dinarjev. V zadnjega pol
leta so zmanjšali število za-
poslenih za 35 delavcev, tako
da jih je zdaj v vsej Metki
okoli 850, tehnoloških vi-
škov pa im^jo še vsaj za 30
delovnih mest. Ker so bi-
stveno zmanjšali zaloge, se
poletnih mesecev, ki so sicer
manj uspešni za vso tekstil-
no industrijo, ne bojijo, sep-
tembra pa se tako ali tako
spet prične dobra prodana
sezona.
Bodoči razvoj Metke je si-
cer šele v povojih, nekateri
osnovni obrisi pa so že znani.
Tako bodo skušali Metko
spremeniti v modno tovarno
s proizvodnjo modnih tka-
nin in izdelovanjem oblačil
v manjših serijah. Posteijni-
na njg bi v prihodryih letih
predstavljala le še okoli 30
odstotkov celotne proizvod-
nje, tkanine za oblačila 60,
ostalo pa пад bi bile takoime-
novane tehnične tkanine in
proizvodnja oplemenitenih
tkanin. Sledr\jega se lotevioo
predvsem zato, ker je pri viš-
ji stoprgi obdelave tkanin
več vloženega znanja in last-
nega dela, s tem pa je večji
tudi ostanek dohodka. Seve-
da ne opušč^o že utečenih
puhastih programov in pro-
gramov izdelkov za znane
firme. Zato bodo jeseni
v Koqem pognali povsem
novo tovarno za katero so že
postavili proizvodno dvora-
no, zdsO pa čakajo le še na
dostavo stroja za polnjenje
puha, avtomatsko likalno
mizo, postavili pa so že tudi
novo skladišče. Tako bodo
za razliko od Celja v Koqem
zaposlili še nekaj delavcev.
V Ko^em bo puhasti pro-
gram zavzemal polovico vse
proizvodrye, ostalo pa pro-
grami znamk Contrast, Bik
Bok in Poco Loco.
Seveda pa v prihodnjih na-
črtih Metke kot bistven osta-
ja program izvoza. Zaenkrat
namreč осепјцјејо, da je 20
odstotkov vse proizvodrye,
kije izvozijo, premalo. Zado-
voljni niso niti s strukturo,
siO izva^o predvsem klasič-
ne tkanine in posteljnino, pri
teh izdelkih pa je konkuren-
ca ogromna. Ne le tuja, tem-
več tudi domača, s^ je slo-
venska tekstilna industrija
že zdavnaj svojo kakovost in
cenenost prilagodila svetov-
nim trgom. Metka naj bi
v prihodrye izvažala pred-
vsem modne izdelke, ki bi
bili vedno izdelani v manjših
ser^ah. Čeprav imajo zase-
daj dva tuja poslovna part-
nerja, v Italiji in Zvezni repu-
bliki Nemčiji, iščejo v tujini
še nove partnerje, ki bi bili
pripravljeni z Metko sodelo-
vati tudi poslovno tehnično
in po možnosti tudi vlagati
v Metkin razvoj. Ker so na-
mreč pri opremljanju s so-
dobnimi stroji vezani зкоггу
izključno na uvoz z zahoda,
zdaj precejšen delež prislu-
ženih deviz namenijo nalož-
bam. Pravijo, da bodo na-
slednjih pet let vlagali iz-
ključno v modernizacijo
strojev, da bi tako moderni-
zirali proizvodryo, humanizi-
rali delovna okolja in sç^
posredno zmanjšali
zaposlenih. Že zdaj nac^
vedo, kako bi lahko код^
v te namene uporabili
milijonov zahodnoneti^
mark. Ob tem bodo v O
vodnjo uvajali tudi infoj^
tiko, da bi Metka nekoi^
stala kompjuterizirana
vama.	''i
Metka, pravijo, mora
stati družbeno
- modno, tržno usmeSS
s precejšnjim izvoj
S tem pa bi delavcem la¿
zagotavljali tudi dober ^
ni standard in jih motivj:
k dobremu delu. ^
gfl. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JULIJ la,,
^ JULIJ 1089
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK

gfl. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
20. JULIJ la,,
Nalvečli kos
torte
Gostja sobotnega prome-
nadnega večera laškega piva
in cvetja je bila tudi meter in
pol dolga, pol metra visoka
in ravno toliko široka čoko-
ladna velikanka. Torta, ki sta
jo spekli in okrasili Silva Po-
žamik ter Silva Plahutnik iz
hotela Evrope, je tehtala na
tanko sto kilogramov, za pri-
pravo pa sta porabili tisoč
јадс, petdeset kilogramov
moke, petniOst kilogramov
čokolade in kar 120 zavitkov
margarine. V okusno slašči-
co je prvi zarezal direktor Pi-
vovarne Laško, Tone
Turnšek.
S K
Foto: EDI MASNEC
Bodice
^iHHHHHHBHBB
Politična scena vse
bolj spominja na lut-
kovno gledališče.
Težnja po pranju mož-
ganov je najlepši do-
kaz za umazano dušo.
MARJAN BRADAČ
Dokler nam komar ne bo dal miru, ne bomo igrali.
Gobla poleđina
Gobarska družina Bisernica iz Celja, sekcija Polzela, je pripra-
vila minulo soboto srečar\je gobarjev ceijske regije pri gostišču
Matjaž na Polzeli. Najprej so odšli v bliíbxje gozdove v okolici
Polzele, nato so vsi gobe oddali in pripravili razstavo, predava-
nje in razne gobje jedi. Kot je povedal mikolog Anton Poler iz
Maribora, so nabrali kar 77 vrst gob, seveda je bilo med ryimi
tudi nekaj strupenih, ki so jih po pregledu izločili. Ta dan so tudi
v tem gostišču imeli razne jedi z gobanu. TONE TAVČAR
Slovenska čbela 1850
Leta 1845 so se v Celi po izgledu nemških šol nedel-
ske šole s trem klasami osnovale. Veliko ukaželnih
otrok je začelo te šole obiskati, tako deje v letu 1846
njih število 270 bilo. Tolika ukaželjnost slovenske mla-
dine je pa tudi misel sprožla, slovensko bukvarnico
v Celi vtemeliti, de bi otroci ino odrašeni tudi doma
svoj uk imeli. Kakor hitro seje to po fari razvedlo, tak
so fanti ino dekleta v katkim času 67 fì.21 kron srebra
razložili s katerimi so se perve slovenske bukve naku-
pile. Prav z veseljem preberejo zdaj otroci ino odrašeni
te bukve ino še vsako leto nekaj krajcerjev zlagajo, de
se nove bukve ino novine proti kupujejo. Tako se
celska farna bukvarnica od leta do leta množi ino ima
zdej že čes 300 knig.
Pa ne le v Celi, ampak tudi po več drugih farah okol
Cela imajo%voje bukvarnice, katire veliko za omiko
Slovencov perpomorejo. Ali ne bi bilo dobro, de bi
povsod po Slovenskim duhovni ino drugi prijateli
našigo naroda take bukvarnice vtemeliU?
nice šele v 18. stoletju, so bi-
le porodnicam v pomoč iz-
kušene ženske - babice. Ja-
lo vka je bila lahko po prepri-
čanju moških, le ženska. To
je bila lahko zaradi zvez s hu-
dičem, zaradi tega ker jo je
zacoprala kakšna nevoščljiv-
ka ali zato plačana babura.
Mrtvorojen otrok je lahko bil
žrtev »urokov« kakšnega ča-
rovniškega pogleda, lahko je
prišel vrag ponj pred kr-
stom, ker je bil peklenščku
zapisan, za kar je bila lahko
kriva mati ali tudi hebanka
- babea. Zapeljivke, namigu-
še, metrese, tajne ljubice in
priležnice so bile v večji ne-
varnosti kot široki javnosti
znane cipe. Začarani soprog
je bil seveda nedolžno jag-
nje, pa naj ga je z ovadbo
obrekljivost.
Ker razpoložljivi vir
preteklosti naše ožje dc
vine ne vsebujejo ravno
ko podatkov o tem, bi za
jo predstavo lahko sk
navedba nekaterih zelo
čilnih primerov iz h
krajev in dežel v Evropi.
•	V Ротогацји v sei
Poljski je bila 1652. let
grmadi sežgana deseti
deklica, kije med mučei
»priznala«, da je rodila«
dičem dvoje otrok in da
jega nosi pod srcem.
•	Leta 1583 je bila nal
naju sežgana sedemdese
na ženska Eliza Pleinaa
ki da je začarala svojo va
njo, iz katere so 14. avg
istega leta izgnali 12.652
dičev. Kdo neki je te hui
Zakaj med žrtvami največ žensk?
Kot že povedano je leta
1487 nastala ena n^strašnej-
ših in za človeško kulturo ter
civilizacijo najsramotnejših
knjig »Kladivo čarovnic«. To
je bil nekak učbenik o zloči-
nih čarovnic in s popisom
teh zločinov. V tej knjigi so
bila s posebnim poudarkom
opisana namišijena ljube-
zenska razmerja s peklenšč-
kom. Da bi se krvni sodniki
lahko odločali na osnovi po-
dobnih primerov in da bi
v tej smeri tudi vodili pre-
iskave in zaslišala, so v tem
»učbeniku« najbolj nesmi-
selne in neumne izmišljoti-
ne, pri čemer so seveda bolj
opisovane čarovnice kot ča-
rovniki. Tudi listina papeža
Inocenta VIII. je veliko bolj
sovražna ženskemu kot mo-
škemu spolu.
Dejstvo, da se ženske bolj
nagibno k coprništvu kot
moški, v omenjeni knjigi
utemeljujejo dobesedno:
»Kaj je ženska drugega kot
uničenje prijateljstva, neiz-
bežna kazen, nujno zlo, pri-
rodna skušnjava, požeijiva
nesreča, hišna nevarnost,
dražestna škodljivka, narav-
no zlo - prebarvano z lepimi
barvami?«
Usoda žensk je bilo njiho-
vo naravno poslanstvo - ro-
jev^e, s tem v zvezi pa njen
socialni položaj osredotočen
na ogr^išče, vzgojo otrok, na
posteljo. Ogromna večina
žensk ni imela nikakršne izo-
brazbe razen nun, pripadnic
višjega plemstva in zelo bo-
gatih meščank.
Od nekdaj je bil za ženske
velik problem zaželeno in
nezaželeno rojstvo, zanosi-
tev kot sreča ali obup. In za-
to so se, spet od nekdaj in
predvsem, prav ženske uk-
varjale s preprečevanjem za-
nositve in odpravo plodu. In
ker so prve znane porodniš-
reševala ljubosumna sopro-
ga, ali naj se je iz škandala
izmotaval sam.
Naposled, kdo ve, če ni
ženskega prvenstva v čarov-
niških procesih in usmrti-
tvah kriva tudi ženska zgo-
vornost, zaupljivost pa tudi
preštel, a vendar je takol
polnoma razločno zapisđ
•	V Lindheimu (Nemi
je od 1661 do 1664 bilo u«
veliko žensk zaradi čard
štva. Med njimi babica, Ï
priznala, da je ubila ott
mlinarice RosenbacM
Prijeli so še šest dr4
žensk, ki so prav tako
mučenjem priznale, da
ga otroka izkopale iz i
da bi iz njega delale ma*
svoje čarovniške polete
•	Ko so leta 1669 v mj
cu Morau sežgali 62 žen»
hkrati postavili na goref
made 15 otrok po načela
čarovnica rodi, je huDJ
otrok.	,
In še en razlog je bil-^
zitorji, rabiji, njihovi M
so bili pogosto moralno»
ženi moški. Veliko žei^
bilo med zasliševariji ^
nih, to pa je bilo spet do'
da so morale umreti.
______
Prib<^
ZDRAVILABSl
PADAB^
IN ZAGOVA^
V času čarovni-
škib procesov so
bile tudi druge
kazni zelo nena-
vadne. Goljufe, ta-
tove in lažnike so
privezovali v tr-
gih in mestih na
kamnite stebre
prangarje.
Obrekljive ženske
pa so morale nade-
ti takšno železno
masko in so bile
privezane na cerk-
vena vrata ali pa
so jih vodili po tr-
gu, kjer so bile za-
smehovane, oplju-
vane in tudi te-
pene.