j' i- ;e i- e novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERSIE »100 Udine TASSA RISCOSSA Ilaly št. 14(1198) Čedad, četrtek, 8. aprila 2004 naroči se na naš tednik Velika noč je za kristija-ne in ljudi dobre volje najpomembnejše evangelijsko sporočilo. Ob zadnji večerji je Kristus spoznal, da ga bo prijatelj prodal za mošnjo cekinov. Na Oljčni gori je ostal sam in zapuščen. V strahu pred smrtjo je klical Očeta, ki se ni oglasil. Na Kalvarijo je nosil križ, nanj so ga pribili in postavili med dvema razbojnikoma. Pred zadnjim vzdihlja- Ko je Bog prišel k ljudem jem je Kristus izrekel besede odpuščanja za ljudi, “ki ne vedo, kaj delajo". Odpustil je človeku slepoto. V trpljenju je bil Kristus do konca človek: majhen, krhek, sam in izdan, preplašen, trpeč, razočaran in sposoben odpuščanja. Vsemogočni Bog se je v sinovem telesu popolnoma približal človeku. V Kristusu je trpel, nosil križ, bil bičan in opljuvan. Ni dvignil roke in kaznoval krivcev: sprejel je lastno ponižanje. S tem dejanjem je dal človeku najvišje priznanje: naredil ga je nedotakljivega in svetega. Ace Mermolja beri na strani 8 ; Kal je s poezijo dokazu, i da naše gore čejo živiet Liep uspeh pesniškega natečaja “Kal v poeziji V nediejo, 4. obrila je bluo glih 23 liet, odkar je umaru Dino Menichini, pesnik Nadiže. V vasico Kal poezija je paršla z vietram, pa nie ohladila tiste, ki so paršli poslušat piesmi natečaja “Kal v poeziji”. Naspruotno, je razveselila vas, se nam je storia spomnit na adnega velikega domačega pesnika an na tuo, da bo čez malo dni Slovenija vstopila v Evropo, saj je biu natečaj dvojezičen, pesniki so mogli se udeležit z dielam po italijansko al po sloviensko. Premjacjon, ki je bla sa-muo glavni moment v dnevu, ki je biu vas an praznik, od zjutraj do večera, so popestril glasuovi zbora “Nediški puo-bi”, prisotni so bli, poleg po-dbonieškega šindaka Pier-giorgia Domenisa, tud šindaka taz Kobarida Pavle Gregorčič an taz Bovca Damijan Krivec, senator Miloš Budin an pokrajinski odbornik za kulturo Fabrizio Cigolot. Natečaj gaje udobila Dana Ivančič, pesnica taz Bovca, s piesmijo “Emavs”. Nagrade so šle tudi drugim sedmim pesnikom. Pa na koncu tista, ki je zmagala je vas Kal, ki je dokazala, da naše gorske vasi čejo šele napri živiet an pokazat vse tisto, kar znajo narest. več na strani 6 edilvalli ARREDI via Nazionale 31 Pradamano (s.s. UD-GO) Dl DOftONACN m. • o. Tel. 0432 671681 augura una Felice Pasqua 2004 La tradizione vestita a nuovo I S. Pietro dell’area Alpe Adria, ecco una nuova “casa comune”, un gemellaggio a più voci, un modo per conoscersi al di là di ogni confine, anche ora - tra poco - che i confini saranno superati dalla storia. Venerdì 2 aprile S. Pietro al Natisone ha ospitato un primo incontro conoscitivo con l’amministrazione comunale di Šempeter pri Gorici-Vrtojba, rappresentata dal sindaco Dragan Valenčič e dal presidente del comitato locale di Vrtojba, Marjan Velišček. In Slovenia da qualche anno i paesi a cui S. Pietro ha dato il nome si incontrano, u-na volta all’anno. Una iniziativa che ora, giunta al terzo appuntamento, si sta allargando. “Grazie all’esperienza del Auguri di buona Pasqua ♦ Promozioni di primavera ciazioni, coloro che lavorano sul territorio in Benecia, possono aver modo di conoscere e di farsi conoscere”. Il progetto ha un preventivo di 20 mila euro che verrà per l’80% finanziato con un programma che si occupa di integrazione tra paesi confinanti. (m.o.) segue a pagina 8 Da sinistra Buiatti, Dorbolò, Valenčič, Velišček e Ciccone durante l’incontro a S. Pietro HA MA^uJ^voqa ere pru Kuo stpaiisuu _ KUH/4M0 VAŠTO f IS. Pietro, una nuova “casa comune” consigliere comunale Marinig con Šempeter - ha spiegato il vicesindaco Nino Ciccone -abbiamo deciso di presentare alla Regione e all’Unione europea un progetto in seguito al quale il mondo delle asso- novi matajur Četrtek, 8. aprila 2004 2 V Naborjetu srečanje s predstavniki dežele F-JK in Slovenije Naj se pospeši obnova Kanalske doline Aktualno Kanalska dolina, in občina Naborjet v prvi vrsti, se po lanski avgustovski poplavi sooCata s težkimi vprašanji obnove stanovanj in gospodarskih poslopij ter seveda s Se zahtevnejšo problematiko gospodarskega razvoja doline. V tem smislu je bilo pozitivno ocenjeno srečanje pred nekaj dnevi v Naborjetu, do katerega je prišlo na pobudo deželnega svetovalca Mirka Spazzapana in so se ga udeležili predstavniki deželne vlade Furlanije - Julijske krajine ter Ministrstva za kmetijstvo republike Slovenije. Sestanka sta se udeležila tudi odbornica za šolstvo trbiške občine Nadia Campana in Rudi Bartaloth, vodja okenca za večjezičnost na trbiški občini in predsednik srediSCa Planika. Dobrodošlico uglednim gostom je na naborješkem županstvu izrekel župan Aleksander Oman, ki je izkoristil priložnost, da se je zahvalil republiki Sloveniji za pomoC v prvih dneh po neurju, ko so prišle na po-moC gasilske enote, kot pred približno mesecem dni, ko so iz Slovenije dobavili krmila za živino. Podpredsednik deželne vlade in komisar za obnovo Gianfranco Moretton je podal finanCno sliko in doslej opravljeno delo za obnovo in odpravljanje posledic neurja. Obljubil je tudi pripravljenost podpreti projekte, ki odgovarjajo na potre- be prebivalstva. Marko Verbič, podsekretar za mednarodne odnose na kmetijskem ministrstvu, je naCel vprašanje boja proti naravnim katastrofam na tem območju in predlagal, naj bi v prihodnjih projektih Interreg med Italijo in Slovenijo vzeli vpoštev tudi to problematiko. Deželni odbornik za kmetijstvo in gorata področja Enzo Marsilio je nato pre- dlagal, da bi Cimprej sklicali mešano komisija FJK-Slo-venija za kmetijstvo, ki je bila komaj imenovana in naj bi se sestajala vsake tri mesece. Prvi sestanek, naj bi bil že 15. aprila na županstvu v Naborjetu in s tem bi postavili v ospredje bilateralnih odnosov prav Kanalsko dolino in njene probleme. Predlog je podprl tudi podsekretar Vladimir Čeligoj- Župan Oman pozdravlja ugledne goste Pisrao iz R Stojan Spetič Kakor vsako leto je Janko te dni priredil “osmico za prijatelje” v svoji kleti. Ob kozarcu vina sem o tem in onem kramljal s starejšo tovarišico, ko me je nenadoma prekinila:”Si slišal, kaj je rekel Berlusconi?” Ne, nisem. Pa sem prebral naslednjega dne v Časopisih. Skoraj ne mine dan, da bi kdo ne omenil bolj ali manj bedastih domislic našega premierja, zaradi katerih tudi izkušeni diplomati na tujem zardevajo in jecljajo. Za nekatere je to dokaz obupa, ker je Crni Vitez spoznal, da mu je spodletelo na vseh koncih in krajih in se Cas volilnega obraCuna naglo bliža, pa se rešuje, kakor more in zna. Zato je napolnil ulice in trge s svojimi mega-lepaki, v katerih slavi svoje uspehe. Pri tem se poslužuje celo otročjih trikov, kot je tisti, da “uspehe” navaja v milijardah lir, primanjkljaj pa v evrih, da se zdijo prvi veCji, drugi pa manjši. Ker mu tudi to ni dovolj, zraven še laže. Tega ne trdim jaz, paC pa minister za javna dela Piero Lunardi, ki je v obračunu svojega resorja navedel za polovico manjšo številko od one, s katero se Berlusconi hvali na svojih lepakih. Vendar je Berlusconiju resnica od nekdaj bila relativen pojem, saj je svoj čas trdil, daje povprečen italijanski vo-lilec kot “enajstletni otrok, ki je zraven še malo bebast”. Pri tem pa se ne spreneveda, saj ve, da govori tistim srednjim družbenim slojem, ki tudi lažejo. Saj veste, kako odgovori trgovec z ribami, če ga vprašate, ali so frišne, ali oštir, Ce ga pobarate o kakovosti njegovega vina. V naši vasi je bil nekoč gostilničar, ki je toCil kislico. Prijatelji so ga peljali na osmico in vprašali, ali je to vino boljše. Spretno je odgovoril: “Tudi moje ni slabo!” No, Berlusconi brenka na take strune. Pred nekaj dnevi se je pohvalil, da je v študentskih letih hodil samo na zadnje tri lekcije, sedal v prvo vrsto in vsakokrat kaj vprašal profesorja, da si ga je zapomnil. Tako je nabiral dobre ocene, marljivi kolegi pa slabše. Prepričan je, da se mu bo sreCa obrnila, Ce bo znižal davke Italijanom. Zato so občila utišala vest, da je lani Tax Freedom Day”, ko nehamo delati za državo in začnemo delati zase, bil pomaknjen za tri dni, do 16. junija. Skratka, pod Berlusconijem plaCujemo veC davkov, sedaj pa obljublja znižanje količnikov, vendar tako, da bodo na zeleni veji predvsem tisti, ki zaslužijo nad stotisoC evrov letno. Delavci in uradniki bodo pridobili za cigarete. Tudi Berlusconi ne pove, kaj bo naredil potem, ko se bo v državne blagajne stekalo manj denarja. Oklestiti bo moral proračunske postavke za zdravstvo, vzgojo, socialno skrbstvo, krajevne usluge. Skratka, z eno roko daje, z dvema jemlje. Medtem pa v Bruslju ugotavljajo, da je državni primanjkljaj nevarno zrasel. Ze pred koncem pomladi naj bi vlada izvedla varčevalni manever za vsaj deset milijard evrov. Spet bomo zatiskali pas, a nic ne de, samo da je po volitvah... Medtem pa črni Vitez kolne Evropo in poudarja, da se na njene ukrepe požvižga. Po domače: “Me ne frego!” Trije ministri ljudske stranke zapuščajo vlado V Sloveniji je v nedeljo potekal referendum, na katerem so se volilci odločali proti tehničnemu zakonu o izbrisanih, to je tistih prebivalcih Slovenije (gre pretežno za osebe iz bivših jugoslovanskih republik), ki nimajo državljanstva. Referendumski izidi niso prinesli posebnega presenečenja. Proti tehničnemu zakonu o izbrisanih je po neuradnih podatkih glasovalo 94,68 odstotka volilcev. Referenduma se je udeležilo 31,45% (511.321) državljanov. Leve stranke (LDS, ZLSD) in združenja z levice (med njimi Forum za levico in Forum 21) torej s pozivi k neudeležbi in bojkotu niso bile najbolj uspešni. Na referendumu se je odločalo, ali bo tehnični zakon o izbrisanih, ki ga je parlament sprejel novembra lani, obveljal. Parlamentarna večina je skušala s tem zakonom uresničiti del osme točke odločbe ustavnega sodišča. Da naj o tem, ali je zakon primeren, odloCajo še volilci, je zahtevalo 30 poslancev SDS, NSi, SNS, SMS in SLS. Zakon sicer ureja pogoje in postopek izdaje dopolnilnih odločb izbrisanim prebivalcem o ugotovitvi stalnega prebivanja v Sloveniji, za Cas od izbrisa (februarja 1992) do dneva, ko si je posameznik že pridobil dovoljenje za stalno bivanje. Po predvidevanjih se referenduma nista udeležila predsednika države in vlade Janez Drnovšek in Tone Rop, je pa na volišče prišel predsednik DZ (in ZLSD) Borut Pahor. Referenduma so se po pričakovanjih udeležili Janez Janša, Andrej Bajuk, Janez Podobnik in Zmago Jelinčič. Druga pomembna vest pa zadeva ljudsko stranko (SLS), ki formalno sicer ni bila izključena iz koalicije, dejansko pa je zaradi nespoštovanja koalicijske pogodbe pri glasovanju o interpelacijah zoper notranjega ministra in ministra za zdravje. Predsednik vlade Anton Rop Motiv iz Ljubljane je povedal, da tri stranke koalicije - LDS, ZLSD in DeSUS - nimajo do Slovenske ljudske stranke več nobenih obveznosti iz leta 2000 podpisane koalicijske pogodbe. Ker pa smo v predvolilnem obdobju, menjava ministrov ni smiselna, zato trojica ministrov iz kvote SLS ostaja v vladi, pojasnjuje Rop in dodaja, da se bodo s SLS o posameznih projektih še pogovarjali, če bo seveda za to skupni interes. Rop je tudi napovedal, da se bo v prihodnjih dneh še pogovoril z vsakim izmed treh ministrov o nadaljnjem delu, prav tako s predsednikom SLS. Premier poudarja, da koalicija normalno deluje in ima ustrezno večino v državnem zboru, s katero bo lahko realizirala sprejem zakonodaje, ki to vlado še čaka pred iztekom mandata. Kar pa zadeva projekte, pri katerih je potrebna dvotretjinska večina (denimo sprememba ustave), premier ne vidi nobenega problema, da ne bi kontakti-rali tudi z Ljudsko stranko. Predsednik ljudske stranke Janez Podobnik, ki je sicer zanikal, da bi z glasovanjem proti ministroma spravili pod vprašaj koalicijsko pogodbo in da je stranka bila po drugi strani vseskozi dosledna glede izbrisanih, je v ponedeljek, 5. aprila, po seji izvršilnega odbora stranke, napovedal, da trije ministri SLS ne bodo več sodelovali v vladi. Ministri za pravosodje, kmetijstvo in promet Ivan Bizjak, Franc But in Jakob Presečnik bodo odstopne izjave podali v naslednjih dneh. Più alta del previsto la partecipazione Ha vinto il “no” Il 31 per cento degli elettori sloveni domenica ha partecipato al referendum sui cancellati. E si è espresso con un no secco, bocciando la legge tecnica che tentava di riparare il torto subito dai cittadini presenti in Slovenia al momento dell’indipendenza, ma nati nelle altre repubbliche della ex Jugoslavia. Nel 1992 il governo di centro-destra aveva deciso la loro cancellazione dai registri dei residenti. Si e-ra trattato di 18 mila persone che senza lo status di residenti si sono trovate a vivere un vero e proprio calvario. L’esito del referendum di domenica di fatto non cambia la sostanza delle cose perché c’è una sentenza della Corte Costituzionale in base alla quale il Ministero dell’interno sta iscrivendo nuovamente nei registri questi cittadini. E’ indubbia invece la vittoria del centro destra che ha registrato un’alta adesione al voto nonostante l’invito a boicottare il referendum espresso dai maggiori partiti, dal presidente della repubblica Drnovšek, dal premier Rop e da Kučan. Governo a tre Con la sfiducia ai ministri dell’interno e della sanità il Partito popolare (SLS) ha rotto l’accordo di maggioranza, ha spiegato il presidente del consiglio Tone Rop e dunque di fatto esce dal governo. Rop ha aggiunto che ciò non dovrebbe influire sulla struttura del governo stesso dove quindi in questo ultimo scorcio di legislatura dovrebbero continuine ad operare i tre ministri popolari. Il partito popolare ha invece annunciato che intendono dimettersi. Due nuovi ministri Il rimpasto di governo comunque verrà fatto. L’attuale ministro dell’economia Tea Petrin è di latto già con le valigie in mano, pronta ad assu- mere il ruolo di ambasciatore a L’Aja. Al suo posto il premier Rop ha proposto il docente alla facoltà di economia Matej Lahovnik. Milan Cvi-kel, direttore del centro di gestione finanziaria della Nova Ljubljanska banka, prenderà invece il posto del ministro per le questioni europee Janez Potočnik che dal 1 maggio entra a far parte della commissione europea come rappresentante della Slovenia. Ragazzi europei Più di cento ragazzi, provenienti da 12 paesi europei (Inghilterra, Svezia, Polonia, Bulgaria, Italia, Slovacchia, Ungheria, Serbia, Montenegro, Macedonia, Lituania e Croazia) sono stati ospiti del Ginnasio di Maribor. Al Festival della primavera, che quest’anno si svolge all’insegna della “Diversità nell’uguaglianza”, hanno partecipato presentando ognuno il proprio paese e cercando inoltre di avvicinarsi alle lingue ed alle culture degli altri. Obiettivo dell’incontro approfondire i temi economici, culturali, storici ed educativi dell’UE. Forum da primato Milan Kučan è stato nomi- nato presidente del neo costituito Forum 21 a cui hanno a-derito gli esponenti più in vista del mondo culturale, scientifico e soprattutto economico della Slovenia. La nuova organizzazione della società civile intende influire positivamente sulla crescita del paese. Nei giorni scorsi è stata effettuata per conto del quotidiano Deio di Lubiana un’indagine a questo proposito. Alla domanda se il Forum 21 si presentasse alle elezioni politiche ben il 22,7% degli interpellati ha dichiarato che certamente lo voterebbe ed un ulteriore 11,3% che probabilmente gli darebbe il proprio voto. Un appeal davvero forte, non c’è che dire. Kultura novi matajur Četrtek, 8. aprila 2004 Presentato il libro di Alessandra Kersevan sul campo di concentramento Internati e uccisi a Gonars, la storia che non si racconta Proposto dal centro studi Nediža, venerdì scorso è stato presentato a S. Pietro al Nati-sone il libro “Un campo di concentramento fascista, Gonars 1942-1943” edito da Kappa Vu e dal Comune di Gonars. Un’ottima occasione per sfogliare (o rivisitare, nel migliore dei casi) pagine di storia che pochi conoscono, dimenticate per comodità. A parlarne è stata l’autrice della ricerca, Alessandra Kersevan, che è stata presentata dal presidente del Nediža, Beppino Crisetig. Una ricerca, ha spiegato la Kersevan, intensificata dopo aver trovato casualmente, nei faldoni dell’Archivio di Stato di Udine relativi alla Commissione provinciale di censura, una trentina di lettere inviate da prigionieri del campo di concentramento di Gonars. Una lettura scioccante, dalla quale emergeva una tragicità che non si immaginava riguardasse un campo di concentramento italiano. < Beppino Crisetig e Alessandra Kersevan Da qui la necessità di approfondire un argomento non del tutto sconosciuto agli addetti ai lavori. Le ricerche e-rano state fatte però soprattutto in Slovenia, senza che a-vessero avuto eco in Italia. U-na sorta di omertà degli storici italiani che riguarda non solo Gonars ma tutta l’occu- pazione fascista nell’ex Jugoslavia. Il campo di Gonars sorse nell’autunno 1941 come campo per i prigionieri di guerra russi. Ne arrivarono tre. In inverno si segnalò la necessità di posti per internare gli sfollati in seguito alla repressione fascista nella provincia di Lu- biana. Nel giugno 1942 furono 4.200, oltre mille in più rispetto alla capienza del campo. Seguirono un’epidemia di dissenteria, la ricerca da parte dell’esercito italiano di nuovi campi (il più tristemente famoso fu poi quello di Arbe / Rab). In ottobre gli internati furono rimpiazzati da donne, vecchie e bambini giunti proprio da Arbe. A Gonars c’era un’altissima mortalità, dai 5 ai 7 morti al giorno. In tutto morirono circa 500 persone, almeno 71 di questi erano bambini al di sotto di un anno. La serata è proseguita con la proiezione del documentario della BBC “Fascist le-gacy”. E’ stato acquistato dalla Rai per non essere mai trasmesso. Il filmato racconta L’eredità’ fascista” dei crimini di guerra commessi dagli italiani nei Balcani ed in Africa nel corso della Seconda guerra mondiale, (m.o.) 3 Umetniki dveh manjšin v Spetru V petek, 16. aprila bo ob 18.30 v Beneški galeriji v Spetru odprtje skupinske razstave z naslovom Umetniki dveh manjšin - Artisti di due minoranze. Razstavo prirejata Kulturni dom iz Gorice in Beneška galerija v Spetru pod pokroviteljstvom Občine Speter. Svoja dela bodo razstavljali Rajko Apollonio, Quintino Bassani, Demetrij Cej, Fulvio Juričič, Hijacint Jussa, Vladimir Klanjšček, Bruno Paladin, Klavdij Palčič, Claudia Raza, Mauro Stipanov, Dezide-rij Svara, Claudio Ugussi, Franco Vecchiet in Fulvia Zudič. Razstava sodi v sklop širšega evropskega projekta čezmejnega sodelovanja Phare Slovenija-Italija in je kofi-nansiran s projektom Inter-reg med Italijo in Slovenijo. Tako je nosilec pobude “Umetniki dveh manjšin-Ar-tisti di due minoranze” Italijanska Unija, ki deluje v sodelovanju s Kulturnim do- mom v Gorici, z Obalnimi galerijami iz Pirana, s Skupnostjo Italijanov “Santorio Santorio” iz Kopra in s Skupnostjo Italijanov iz Pirana Giuseppe Tartini. Pokrovitelji pa so Ministrstvo za kulturo RS, Dežela FJK, Mestna občina Koper, Občina Piran, Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica. Prva razstava bo v gori-škem Kulturnem domu z otvoritvijo 15. aprila, isti dan bodo odprli razstavo v novogoriški galeriji Artes, dan pozneje, to je 16. aprila, pa bo odprtje v Beneški galeriji. Sledile si bodo razstave v Galeriji Meduza v Kopru, v Palači Gravisi v Kopru, v Mestni galeriji v Piranu in v Tartinijevi hiši v Piranu. Gre vsekakor za zanimiv in obsežen projekt, ki bo omogočil ogled slik pomembnih umetnikov dveh manjšin zelo širokemu občinstvu. Zadnja razstava se bo zaključila konec avgusta v Piranu, (ma) L’esposizione inaugurata domenica 4 aprile a Cividale DaiUo, sculture e disegni in mostra Le opere edite ed inedite più significative dell’artista nativo di Bilje Un omaggio doveroso, quello che Cividale sta tributando a Darko, artista nativo di Bilje ma che a partire dal 1975 ha vissuto nella cittadina ducale, dove è anche morto nel 1991. La mostra, inaugurata domenica 4 aprile e che proseguirà fino al 6 giugno nei locali della ristrutturata chiesa di S. Maria dei Battuti, in borgo di Ponte, presenta opere edite ed inedite, un excursus delle varie fasi creative dell’artista. Nella navata della chiesa sono esposte opere del periodo simbolista come i Totem e le Dee madri, e più avanti incisioni di santi accanto a sculture tra cui quella dedicata a Paolo Diacono. L’ultimo periodo di Darko è rappresentanto da opere che si rifanno ai miti contadini, dal rapporto dell’uomo con la j . MSj — Ì Pia CruciI ed il sindaco Vuga durante l’inaugurazione natura, dalle terracotte e dai bronzi. E’ stato, Darko, un artista davvero eclettico, capace di regalare al visitatore emozioni intense e, a volte, stupore per la sua visione originale della vita. Lo hanno ricordato, nel corso dell’affollata inaugurazione, il sindaco di Cividale, Attilio Vuga, e la moglie dell’artista Pia Crucil, che ha curato l’installazione delle opere. L’esposizione è aperta nei venerdì pomeriggio, dalle 16 alle 19, ed i sabato, domenica e festivi dalle 10 alle 12 e dalle 16 alle 19. Podpora dejavnostim manjšine za leto 2004 V petek 2. aprila je deželni odbor, na predlog odbornika Roberta Antonaza, odobril porazdelitev sredstev iz sklada za podporo dejavnostim ustanov in organizacij slovenske manjšine v treh pokrajinah. Sredstva predvideva zaščitni zakon in so iz državnih virov, tokrat je sicer dežela prispevala nekaj tudi iz lastne blagajne, saj je bilo letos 75 tisoč evrov prispevkov manj, kot je pojasnil odbornik Antonaz, in razliko je krila dežela, njen prispevek v celoti pa znaša 200 tisoč evrov. Višina prispevkov za leto 2004 je 4. 925.000 evrov. Od teh jih je bilo 935.389 namenjenih informativnim in založniškim dejavnostim. Znotraj te postavke, ki predvideva prispevke časopisom od Primorskega dnevnika do Novega Matajurja in Doma pa ni še bila opravljena porazdelitev. Drug velik sklop zadeva ustanove primarnega interesa za slovensko manjšino (ali “a capitolo”, kot jim po domače pravimo), za katere je namenjenih 3.367.665 in so jih tako razdelili: Slori prejme 255.200 Slovensko Stalno Gledališče 462.533 Narodna in Studijska knjižnica 300.100 Kulturni dom Gorica 93.511 SSO 121.671 Zveza slovenskih kulturnih društev 186.302 Slovenska prosveta Trst 62.101 Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica 55.734 Kinoatelje Gorica 55.734 Glasbena Matica 743.760 Emil Komel Gorica 215.883 Kulturni center L. Bratuž Gorica 93.511 Dijaški dom Trst 155.808 Dijaški dom Gorica 92.908 SKGZ 121.671 Zveza slovenskih športnih društev 188.950 Sks Planika Ukve 48.072 KD Ivan Trinko Čedad 48.072 Zveza cerkvenih zborov Trst 48.072 Zveza cerkvenih zborov Gorica 40.072. Tem prispevkom gre dodati še 621.946 evrov, ki so namenjena kulturnim društvom, pevskim zborom ter manjšin ustanovam in organizacijam. Tudi glede slednjih pa ni bila še opravljena notranja porazdelitev sredstev. Manjše kulturne ustanove in organizacije pa še vedno čakajo na prispevke za leto 2003. Naši paglavci Ivan Trinko BRATEC IN SESTRICA - 4 Vsaka pomoč je bila brez uspeha. Takrat ni bilo še iznajdeno zdravilo za davico. Zadnji dan ni mogla več dihati. Davilo jo je strašno. Zvijala se je v posteljici, stresala se in se zdaj pa zdaj krčevito dvigala ter zopet padala. Oči je imela izgubljene, motne, lice zateklo, pekoče, ustnice zažgane, bledovišnjeve. “Mama... piti... žejna!” In kapljico po kapljici so ji spuščali v usta, a bilo je, kakor da bi padale na razbeljeno železo. Deklica se je vsaki-krat silno stresla, ko je začutila hladno vodo v ustih, in je ni mogla požreti. Bolečine so bile neznosne. Mahoma se je malce pomirila, motno je izpregledala in spoznaviši mamo, težko vprašala: “Mama!” “Kaj, srček moj, sirota!” “So, ali so... so hiše... v nebesih?” “Da, zlate palače, duša moja. Molči, molči, dete moje!” “Ali boli gori?” “Ne boli, sirotica, gori je vse dobro.” Zopet je zamižala in umolknila. Dihala je hitro in težko. Bila je bleda. Kmalu potem ji sapa zopet zastane. Zvije se strahovito, vzpne se kvišku in zopet pade kot kamen in usteča se ji za-penijo. Sapa ji je piskala skozi zateklo grlo. Neznosne muke, zadnje muke! Bilo je že pozno na večer. V sobi se je slišal jok in vzdihovanje. Navzoči so bili vsi domači in nekatere ženice; a proti svršetku ni mogel nihče vztrajati notri; celo bolničin oče je zbežal iz sobe, tako se je deklica vsem smilila. Edina mati se je krčevito tiščala posteljice in z nadčloveško močjo prestala do konca. Zunaj je bila najkrasnejša noč. Sčip je seval nizko na obzorju, a zvezdice so veselo migljale in med listnatim drevjem je šumel hladen vetri-ček, Mala bolnica je umirala. V poslednjih mukah je nezavestno s srce trgajočim glasom venomer klicala mamo. “Mama! Mama! Mama! ... Mam!... Mam!... Ma!... Ma!... Ma!...” In tako neprenehoma vedno slabeje skoro pol ure. Uboga mati je pa ihtela, vila roke in mrla v bolesti in obupnosti, ker ni mogla pomagati detetu, ki jo je do zadnjega zdihljaja klicalo na pomoč! Naposled je deklica utihnila za vedno... Zvezdice so se smejale in vetrič je šumel in šumel v jasno noč, ko je mala duša odplula v nebesa. V sobi je medlo brlela luč; malo izmučeno, mrzlo truplo je počivalo in onemogla mamica je v nezavesti ležala na tleh ob hčerkini postelji... A malček? Takoj od začetka so ga bili poslali od hiše k sorodnikom, a ti so imeli velik križ z njim, ker ga ni bilo mogoče utolaži-ti brez sestrice. Po njeni smrti, ko so doma že vse lepo prekadili in očistili zaradi bolezni, se je vrnil vesel, da se bo zopet igral z deklico. A ni je bilo! gre naprej Aktualno In breve uffici provinciali a San Pietro al Natisone La Provincia per la comunità slovena Vida Valenčič, triestina, laureata brillantemente in scienze politiche all’Univer-sità di Trieste nel 1997 con una tesi sui rapporti interetnici, esperta di questioni relative alle minoranze linguistiche a livello europeo ed autrice di un recente opuscolo divulgativo dal titolo “Botta e risposta sugli sloveni in Italia” e destinato soprattutto agli studenti, da alcuni giorni lavora presso la Provincia di Udine. Nell’ambito del Servizio cultura e specificatamente dell’Ufficio lingua friulana e altre lingue minoritarie ha il compito di seguire e promuovere l’attività linguistico - culturale delle popolazioni di lingua slovena della Val Canale, della Val Resia, delle Valli del Torre e del Natisone. La Provincia di Udine promuove e valorizza già per statuto le diverse realtà etni- Vida Valenčič co-linguistiche presenti sul territorio, si legge in una nota, e questo ruolo in futuro diverrà sempre più attivo. Con l’approvazione della Domande alla Provincia entro il 30 aprile Contributi a studenti La Provincia di Udine interviene con un contributo per “spese di trasporto scolastico e acquisto di libri scolastici”. Con questo intervento si rivolge alle famiglie con un reddito imponibile complessivo non superiore ai 26 mila euro (detratti 2500 euro per ogni figlio a carico) e di cui facciano parte studenti iscritti alle scuole medie superiori. La domanda deve essere presentata agli uffici competenti della Provincia (o tramite raccomandata) entro il 30 aprile. Il contributo per studente è di 154,94 euro (206,58 euro se l’istituto scolastico é fuori dal comune di residenza, 253,23 euro se oltre a ciò la distanza supera i 20 chilometri. Iniziativa promozionale dell’associazione Terre di Prepotto, un invito al turista L’associazione Terre di Prepotto, che si propone di valorizzare le risorse e le produzioni della valle dello Ju-drio, ha presentato la scorsa settimana un pieghevole che presenta i soci e illustra le at-trative del territorio. Il visitatore può trovare, oltre alle schede delle nove aziende (otto agriturismi ed un bed & breakfast), indicazioni su come raggiungere Prepotto e notizie sul vino Schioppettino, vite autoctona che ha le sue origini proprio in queste terre. Il pieghevole, realizzato in italiano e in tedesco, offre i-noltre una cartina turistica in cui sono indicati, oltre alle a-ziende, i centri principali del comune, i luoghi di interesse culturale e naturalistico, le strade panoramiche e le sorgenti. L’iniziativa, illustrata dal presidente dell’associazione Mauro Marinig, è stata favorevolmente salutata dal sindaco di Prepotto, Gerardo Marcolini, e dall’assessore della Comunità montana Tor-re-Natisone-Collio Giuseppe Sibau. legge di tutela (482/99) infatti è stato delineato il quadro finanziario e normativo che consente una politica più attiva per valorizzare la pluralità linguistica e culturale del territorio. La Provincia di Udine che aveva già un efficace ufficio per la promozione del friulano si è dotata recentemente di due figure professionali u-na per la promozione della cultura germanofona e l’altra per quella slovena. Qualche mese fa aveva costituito anche due specifiche commissioni consultive per ognuna delle due comunità linguistiche minoritarie. Tra gli obiettivi principali della dott. Valenčič c’è la diffusione del segnale del servizio radiotelevisivo pubblico RAI e dunque dei programmi in lingua slovena, oltre a diverse azioni di promozione create con le associazioni culturali delle diverse zone. Con l’ampio spettro di a-zioni, basate su un’attenzione e valorizzazione del ricco patrimonio etnico-linguistico presente sul territorio provinciale, la Provincia di Udine - prosegue la nota - conferma il suo sguardo rivolto al futuro, la sua convinzione che il futuro stia nell’integrazione e nella collaborazione. La Provincia informa i-noltre che a breve ci sarà anche l’apertura di una sezione staccata della Provincia a San Pietro al Natisone dove opererà parzialmente la dott. ValenCiC e a cui potranno fare riferimento le diverse realtà socio-economiche e culturali delle valli del Natisone. ZELENI LISTI y/ Ace Mermolja • •• Tam na turškem griču... V prejšnjih stoletjih so Kristijani na različne načine, in torej tudi s silo, “zasedali" kontinente in široka področja: Ameriko, Afriko, predele Azije in seveda Bližnji Vzhod. Širili so vero in mnogokrat bili udarna roka močne evropske civilizacije, ki je poznala tehniko, nove oblike vojskovanja, pojem državne moči in nenazadnje je živela v malikovanju denarja. Vse to je znano in papež Janez Pavel II. se je za nekatere krvave dogodke tudi opravičil. Kot zapisano, so evropski vdori (npr. križarske vojne) močno prizadeli tudi arabski in muslimanski svet. Tekom stoletij so bili pohodi vzajemni. V prav tako različnih zgodovinskih trenutkih so Arabci in muslimani prodirali v Evropo. Po eni strani so prišli v Španijo, po drugi po Balkanu do severa in skoraj do Dunaja. Tudi muslimani so prinesli kulturo in obenem vojne. Evropejci dolgujemo arabskemu svetu, da nam je po prelomnem letu 1000 vrnil spomin na veliko starogrško izročilo. Averoes je na primer prinesel in interpretiral Aristotelovo Poetiko. Arabski učenjaki so prinašali izročilo, ki ga je Evropa izgubila po propadu rimskega cesarstva in vdorih barbarov. Muslimanski in krščanski svet sta se tako v različnih obdobjih srečevala, se oplajala in se tudi pomerila v krutih vojnah. Se danes so izrazito vidna nekatera središča srečevanj. Eno izmed teh je nedvomno Sarajevo, kjer lahko obiščemo katoliške, pravoslavne in muslimanske cerkve. Tehntnica pa se je v zgodovini vendarle prevesila na stran Evrope, ker je bila slednja tehnološko, organizacijsko (npr. državni sistemi), vojaško in tudi ekonomsko močnejša. Srečanja niso bila vedno hrupna. Daljša obdobja sta se dve civilizaciji,.veri in kulturi srečevali brez posebnega krika in vika in ne da bi kdo bil plat zvona ali pa da bi konji s severa divjali s svojimi jezdeci po Bizancu. Ponovno dajem kot zgled Sarajevo, kjer so do zadnje balkanske vojne živele v miru različne vere, jeziki in kulture. Danes opazujemo med dvema civilizacijama, morda verama in kulturama, vsekakor med dvema “blokoma", nemajhne napetosti. Pojem Zahoda se je spremenil, saj je danes v njem vodilna moč država Novega kontinenta, to je Amerika. Tudi muslimanski svet se je razširil, zajel ljudstva in države, se v sebi razdelil in se oblikoval v izraze, ki so izrazito politični. Izlamski fundamentalizem je bolj politično ideološki pojav kot pa duhovno verski. Ne bi pisal o cikličnosti, nevarnost o takoimenovanem “spopadu med dvema civilizacijama" pa obstaja. Po 11. septembru so se skoraj vsi otepali tega pojma, ker pomeni nekaj zelo nevarnega. V bistvu bi to lahko pomenilo nekakšno internacionalizacijo izraelsko- palestinskega spopada, ki smo ga napačno pojmovali kot krajevno vojno. Tega se vsi bojijo, mnogi pojavi pa dokazijejo, da drsimo prav tja, kamor ne bi hoteli. Zgodilo se je namreč na- slednje: konec blokovske politike in globalizacija sta poskrbela za nove preseljevalne tokove. Ljudje so se ponovno “pomešali” in mošeje rastejo tudi v Evropi. Ponovno se dogajajo zgodovinska zbliže- \ vanja in še enkrat v dobrem in slabem. Slabo je predvsem to, da je islamskemu terorizmu, pa naj si bo še tako izoliran, v kar dvomim, uspelo v srcu Evrope in Amerike ustvariti nov strah: strah pred muslimani. V Italiji in v drugih evropskih državah zapirajo in izganjajo vedno več muslimanov različnega rodu prav v imenu protiteroristične vojne. Podobno se dogaja v ZDA. Stalno prežanje nad muslimanom-teroristom spominja na strah pred turškimi vpadi. Aktivnost tajnih služb, policije in seveda medijev nas dela manj svobodne doma. Vez med teroristom in muslimanom je psihološko vedno globlja. To pa pomeni, da smo manj svobodni tudi nemuslimani. Če se bojiš, nisi svoboden. Pojavi ksenofobije se izražajo tudi v majhnih državicah, kot je Slovenija. Referendum o izbrisanih je pokazal na zaskrbljujočo mero nestrpnosti med Slovenci. Ne pozabimo pa, da je del izbrisanih in nezaželenih “južnih bratov” ( tako so pod Jugoslavijo v Sloveniji imenovali prišleke iz drugih republik) zaznamovan tudi z muslimanstvom... Omenjeni dogodki še ne dosegajo apokaliptične stopnje civilizacijskega spopada, nedvomno pa nastavljajo pogoje zanj. Evropsko- krščanski in arabsko-musli-manski svet sta si, kot zapisano, že stala nasproti. Nevarnost, da se zgodovina vrne, je nezaželena in nevarna, žal pa je vračanje opazno iz vsakodnevne kronike, ki jo prinašajo časopisi in televizije. Musliman postaja potencialen terorist in tudi načelno “odprti" ljudje se bojijo nove mošeje. Zlo prihaja ponovno z Vzhoda: za drugega pa z Zahoda. Organizacija je vidno zaznamovala življenje in delovanje slovenske manjšine v F-JK 50-letnica delovanja SKGZ Pokazala je vseskozi skrb in pozornost do Slovencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini Letos praznuje Slovenska kulturno-gospodarska zveza svojo 50-letnico delovanja. Rojstni dan bo sedanje vodstvo obeležilo z jesenskimi proslavami in s priložnostno publikacijo. Na tiskovni konferenci, ki je bila prejšnji teden v Trstu, so orisali najrazličnejše pobude predsednik SKGZ Rudi Pavšič, predsednik za Tržaško Igor Gabrovec, predsednik za Goriško Livio Semolič in predsednica za videmsko pokrajino Jole Namor. Zgodovinar Milan Pahor pa je orisal vsebino nastajajočega zbornika. SKGZ so ustanovili v Trstu 28. novembra 1954. Organizacija se je naslanjala na vrednotah osvobodilnega boja in NOB, ni želela biti stranka, kot cilj pa si je zadala pospešiti kulturno in gospodarsko življenje strankarsko različno opredeljenih Slovencev v Italiji. Leta 1955 so ustanovili SKGZ v Gorici, organizacija pa je že ob začetku navezala tesne stike z nekaterimi aktivisti v Benečiji. V SKGZ so se vključile najpomembnejše slovenske kulturne, športne in gospodarske organizacije. Postala je krovna ob ustanovitvi. Naj zapišemo, da so Slovenci v Trstu in tudi v Gorici takoj po vojni priCeli ustanavljati to, kar jim je odvzel fašizem: kulturna društva, gledališče, časopis, planinske in športne organizacije, tabornike, banCne zavode, podjetja itd. Vse to je našlo pod novoustanovljeno SKGZ skupni dom in to v letu, ko je Trst prišel pod Italijo. Sočasje ni slučajno. Kot je na tiskovni konferenci poudarila predsednica za videmsko pokrajino Jole Namor, je bila značilnost SKGZ ta, da ni nikoli zapu- stila Benečije, Rezije in Kanalske doline. Spomnimo se na pomoč pri ustanavljanju društva Ivan Trinko in pozneje Zavoda za slovensko izobraževanje oz. Dvojezične šole. SKGZ je omogočila izdajanje Matajurja in nato Novega Matajurja ter glasila Dom. V sedemdesetih letih se je odločila, da oživi v Benečiji tudi gospodarstvo. Nastale so tovarne v Krminu in Spetru. Neglede na to, kako so se zgodbe nadaljavale, so pomenile tovarne nova delovna mesta in potrdile, da je za ohranjanje slovenstva v Benečiji bistvena gospodarska rast. SKGZ je skupaj s Slovenijo priskočila Benečanom na pomoč tudi pri popotresni obnovi. Ce naj ostanemo pri Benečiji, je SKGZ nasprotovala vsem poskusom in namigom, da bi Italija sprejela zaščitni zakon za Slovence, Ce bi iz zakona izpadla Benečija. Sedanji zakon št. 38 ima prav to odliko, da priznava Slovence v videmski pokrajini. Podobno je veljalo za volitve v šolske okraje in za vse akte, ki so zadevali Slovence. SKGZ se je najodločnejše borila proti poskusom, da bi država Italija pristala na tezi, da v Benečiji ni slovenščine, ampak da tamkajšnji ljudje govorijo nek eksotični jezik (parlata), ki nima kaj opraviti s Slovenci in s sosednjo Slovenijo. Pomisleki glede usode Benečije so bili tudi v sami Sloveniji. Zmagala pa je teza, da so beneški Slovenci enakopravni s tržaškimi in gori-škimi. Skratka, Slovenci v Benečiji, Reziji in v Kanalski dolini so lahko to, kar danes so tudi, Ce ne že predvsem, po zaslugi SKGZ, ki je imela v teh krajih svoje pomembne predstavnike-domaCine. (ma) Oglasi Gelateria Caffetteria Pasticceria S. Pietro al Natisene, via Musoni 3 dai nostri inserzionisti i % TV COLOR / HI-FI / ELETTRODOMESTICI expert PIÙ’ ASSORTIMENTO PIÙ’ CONVENIENZA PIÙ’ ASSISTENZA F.LU CHICCHIO CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Via Europa - Tel. 0432/731456 K. IIII^IIP(

-Ì : ■ :-f- O ": v Sedež: 34135 TRST - Scala Belvedere 1 Tel. 040/43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telefax 040/43073 Filiali: 34170 GORICA Tel. e telefax 0481/535855 33100 VIDEM - Ulica Roma 36 Tel. 0432/502424 - Telefax 0432/503780 -7* M'Ù 9 Ristoro flgritumtieo Sorgo dči dl/jzCi Tribil Superiore 33043 STREGNA (UD) Tel. 0432 724017 340 4948477 http://borgodeimeli.supereva.it APERTURA: VEN - SAB - DOM RIAPRIAMO A PASQUA Stringher gioielli Via Manzoni 11/13 CIVIDALE DEL FRIULI Tel. Fax 0432/731168 Koje Bog prišel k ljudem s prve strani Bog je za Človeka stopil s srnjega prestola vsemogočnosti in postal zadnji med zadnjimi, nekdo, ki ga križajo med razbojnikoma. Kralj je za človeka postal najmanjši med majhnimi in s tem posvetil Človekovo življenje: zanj se je sam žrtvoval. Bog nam je tako v trpečem sinu razkril skrivnost Odrešenja. Slednje ni v moči, v oblasti in v blišču denarja. Odrešenje gre skozi trplenje in da bi to pokazal, je Bog sam trpel. In človekova svetost se pokaže, ko je človek najbolj ranljiv in sam. Zato je Bog prišel k človeku ob hudi uri in pribit na križu namenil človeku vstajenje in večno življenje. Nauk je veličasten in enostaven: za vernike in tiste, ki Boga nimajo. Za slednje še čisto posebej, saj so v trpljenju sami. Zato je v svoji sb i-vnosti Bog rekel pastirju, naj išče izgubljene ovce, ker so same, lačne in obubane sredi grape, kjer ni videti luči in izhoda. Ni rekel: “brani varno čredo", ampak: “išči eno samo trpečo ovco”. Zato je Velika noč praznik, ki nam razodene ničevost moči in oblasti ter se nam človek prikaže v svoji majhnosti in ranljivosti svet in nedotakljiv. Ace Mermolja ' ' A' Vi rt* ■ /v..; c V Vutc šVfc: . - ...vsi vam želijo veselo Veliko Noč Aktualno La Regione approva la proposta Interreg presentata dalla scuola bilingue Scuole senza confini, approvato il progetto “Europa insieme” “Europa insieme - Skupaj v Evropo”, il progetto che ha come capofila la direzione didattica della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone, è tra i sei progetti di cooperazione transfrontaliera tra istituti scolastici che hanno ottenuto l’approvazione ed il finanziamento da parte della Regione nell’ambito del programma o-perativo Interreg III. Accanto al “beneficiario finale”, la scuola bilingue appunto, figurano come scuole che collaborano all’iniziativa gli Istituti comprensivi di San Pietro e Tarcento, le Direzioni didattiche di Cividale, Manzano e Moggio, la scuola media di Cividale, e per la parte slovena le scuole elementari di Kobarid, Bovec, Tolmin, Most na Soci e Cerkno. In cosa consiste il progetto, giunto terzo nella graduatoria (nello schema gli istituti scolastici che hanno visto approvati i propri progetti) su 28 proponenti? “L’uscita del bando ha suscitato vivo interesse nella nostra scuola -spiega la direttrice della scuola bilingue Živa Gruden - che già aveva in atto alcuni momenti di scambio con la scuola elementare di Kobarid, e il collegio dei docenti ha manifestato, fin dalla prima comunicazione relativa all’apertura del bando, l'intenzione di pre- sentare un progetto per consolidare i contatti già esistenti ed ampliarli con nuove proposte, anche in considerazione del rinforzo nell'uso della lingua slovena che ne poteva derivare. L’Ufficio scolastico regionale ha sollecitato alcune scuole vicine, in particolare le scuole medie di Cividale e Tarcento, ad avviare un primo contatto con le scuole del- la Valle dell’Isonzo. A diversi contatti informali tra le scuole della zona confinaria sul versante italiano - prosegue la direttrice - è seguita una riunione con le scuole slovene, dove sono stati individuati i possibili ambiti di collaborazione e indicate la Direzione didattica bilingue di San Pietro per il versante italiano e la scuola elementare "Simon Uva Gruden Gregorčič" di Kobarid per il versante sloveno quali coordinatrici”. c Programma operativo Interreg IIIA/Phare CBC Italia-Slovenia Graduatoria “Invito a presentare proposte per progetti di cooperazione transfrontaliera tra istituti scolastici” beneficiario finale titolo progetto importo richiesto Direzione didattica per scuole materne elementari con lingua di insegnamento slovena di Villa Opicina - Trieste Il portfolio, un documento di valutazione paragonabile a livello intemazionale 23.219,00 Istituto tecnico commerciale “Carli” di Trieste Integrazione transfrontaliera scuola-lavoro 25.000,00 Direzione didattica con insegnamento bilingue sloveno italiano di S. Pietro al Natisone Europa insieme 49.865,70 Liceo scientifico statale Oberdan Liceo scientifico statale Prešeren di Trieste Europa in fiore 24.064,20 Collegio del Mondo unito dell'Adriatico Duino Aurisina Strategie e metodologie di insegnamento per lo sviluppo di rapporti interculturali 18.905,00 Istituto statale di istruzione con lingua insegnamento sloveno P. Trubar - S. Gregorčič - Gorizia Sconfinamenti - Alla riscoperta di uno spazio comune 15.000,00 Il progetto, nel quale sono state coinvolte anche alcune associazioni culturali slovene della Benecia, prevede la collaborazione delle scuole dell’area confinaria della regione con le scuole viciniori dell’area slovena, attraverso contatti telematici, incontri in presenza ed attività comuni sia a livello di docenti sia a livello di alunni. Nei contatti telematici verranno coinvolti tutti i partners, con l’ampliamento e l’adeguamento linguistico della rete tra scuole esistente ( il sito internet “www.ra-gazzidelfiume.it”) già predisposta per supportare scambi di informazioni tra alunni, la gestione di forum tra docenti e la presentazione delle attività svolte dalle scuole. La rete, che già ora prevede l’uso di lingue diverse (sloveno e friulano) andrà dotata di opportuni strumenti che consentano l’intervento di traduzioni in tempo quasi reale per superare le barriere linguistiche e rendere i vari interventi patrimo- nio comune. Particolare attenzione sarà dedicata al confronto dei due sistemi scolastici che si trovano entrambi in un momento di transizione. Su questo aspetto verteranno in primo luogo gli scambi tra docenti e in parte quelli tra alunni. Gli incontri riguarderanno in primo luogo la presentazione dello strumento informatico, finalizzata a mettere tutti in grado di usarlo al meglio per lo scambio di informazioni, osservazioni ed esperienze, e l’aggiornamento dei docenti finalizzato ad implementare le competenze necessarie per svolgere le attività comuni previste (teatro, video, elaborazioni di immagini, eccetera). A livello di singole scuole sono invece previste attività che metteranno in contatto diretto gli alunni dei due versanti. Per questo aspetto nel progetto sono considerati più incisivi i momenti di incontro tra piccoli gruppi, in alcuni casi già avviati in precedenza, con l’intento di non esaurire l’esperienza in incontri sporadici, bensì avviare i ragazzi a un lavoro comune che dovrebbe continuare nel tempo. Verranno privilegiate le attività espressive e le attività di ricerca d’ambiente, atte ad avviare un confronto diretto tra le realtà transfrontaliere. La successiva messa in rete delle singole esperienze renderà ogni singola esperienza patrimonio comune e fungerà da stimolo alle altre scuole coinvolte nel progetto. E previsto infine lo scambio dei prodotti cartacei e su supporto informatico. Lettera al giornale “La grande emozione per quell’otto marzo” Cari amici, T8 marzo è già lontano. Siamo ormai alla fine del mese. Aspetto con ansia il Novi Matajur. Non resisto. Telefono in redazione. “La posta è un po' in ritardo", mi risponde Anna lussa, che ho apprezzato moltissimo nel ruolo di mia nonna, Tonina Rožna, nello spettacolo che Aldo Clodig ha scritto e diretto a Liessa con il titolo “Od Kuka do Kuka" in occasione della Festa della donna. Finalmente mi arriva (è ormai il 2 aprile) il Novi Matajur dell’ 11 marzo. Vorrei ringraziare pubblicamente Aldo e tutti gli attori per aver presentato e messo in risalto i miei tre libri, dall“0-steria della nonna” a “Un filo di spago", per finire con “Ritornando in Benečija". E ringrazio la Direzione del Novi Matajur per aver ospitato la cronaca e le stupende foto di quel-la serata straordinaria, che mi ha anche dato T occasione di stringere la mano a tanti cari amici accorsi per l’occasione. Ma la più profonda e-mozione l’ho provata notando la grande partecipazione dei presenti alle vicende descritte da Aldo Clodig, come se fossero entrate nel vivo patrimonio culturale della nostra gente e non più solo come descrizione letteraria, frutto delta memoria del passato. Ed è proprio quello che desideravo. Ho sempre voluto che non fossi solo io a vivere e a rivivere i ricordi, ma che questi potessero rinascere da radici comuni, come materia di discussione, d’ironia, di scherzi e di noi tutti, sia di chi ha lasciato la Benečija, sia di coloro che sono rimasti nei nostri paesi, mescolando le esperienze degli uni e degli-altri in un contesto più ricco, più articolato e più adatto per tempi nuovi, per un futuro senza confini, senza divisioni. Ancora grazie Gianni Tomasetig V Čedadu na pobudo Marjetice srečanje o vstopu Slovenije in širitvi Evropske Unije Nove integracije na meji Zanimivo srečanje s posegi slovenskega in italijanskega poslanca Aurelia Jurija in Lapa Pistellija V petek 2. aprila je bilo v Čedadu zanimivo srečanje o vstopu Slovenije v EU, o Evropi, ki se odpira in širi, o mejah, ki izginjajo. Protagonista večera sta bila italijanski poslanec Lapo Pistelli, ki je pri vsedržavni Marjetici odgovoren za zunanjo politiko in slovenski poslanec sicer pripadnik italijanske skupnosti Aurelio Juri, član parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora. Dialog je bil zanimiv, izvajanja dveh politikov pa sta se dopolnjevala. Pistelli je podal splošno sliko Evropske unije, ki bo čez nekaj tednov z vstopom desetih držav in 76 milijonov prebivalcev združevala 450 milijonov ljudi. Aurelio Juri je s poudarkom na prisotnosti manjšin, ki jim je prirojena povezovalna vloga, osredotočil pozornost na naš prostor ob meji. Uvodoma je v italijanščini, furlanščini in slovenščini pozdravil čedajski koordinator Marjetice Fabrizio Turri-ni. To ni gola formalnost pač pa poudarek na prepletanju različnih jezikov in kultur, ki je značilno za naše območje in ljudi, ki tu živijo je dejal Turrini. Ob jezikovni plural- nosti pa zahteva območje Čedada in Nadiških ter Terskih dolin posebno pozornost, je nadaljeval, saj je bilo zaradi težke meje doslej marginalno in nevarnost je, da ostane na obrobju tudi ob novih evropskih povezavah. Od tu izbira Čedada za srečanje, s katerim je Marjetica odprla svojo volilno kampanijo za evropske volitve. Pistelli je v svojem zanimivem izvajanju izpostavil silovito naglico, s katero se od leta 1985 Evropska Unija širi in potrebo, da se istočasno s tem procesom prilagodijo tudi pravila in funkcije, ki jih ima. Izrazil je s tem v zvezi pričakovanje, da bi junija bila dokončno sprejeta nova evropska ustava. Spregovoril je tudi o različnem pojmovanju EU, ki je za nekatere nujno zlo in torej skušajo omejevati njeno vlogo. Na nasprotnem bregu so tisti (in on je med njimi), ki se zavzemajo za njeno okrepitev in aktivnejšo vlogo v svetu. Juri je poudaril proces zbliževanja in integracije na našem prostoru, kjer bomo vsi posali dvo - in večjezični. Opozoril je na zgodovino tega prostora, ki jo italijanski zakon o dnevu spomina ne upošteva v celoti, predvsem pa je vabil k pogledu v bodočnost, kjer bomo vsi doma v isti hiši. Na spodbudo publike sta se poslanca dotaknila tudi vprašanje zahodnega Balkana in njegove integracije v Evropsko zvezo. Slove- nija je aktivna na tem področju, je poudaril Juri, problemi so še odprti tudi zanjo, saj ni Še rešeno vprašanje morske meje s Hrvaško. Zavzel pa se je za skupen nastop Italije in Slovenije v odnosu do držav bivše Jugoslavije, ki bi lahko bil učinkovitejši. 13. aprila v centru S. Francesco v Čedadu Evropska širitev in gospodarstvo Po dveh srečanjih v Vidmu in v opatiji v Rožacu, kjer sta o Oglejski paradigmi spregovorila videmski nadškof Pietro Brollo in bivši ljubljanski metropolit Franc Rode, videmska cerkev v sodelovanju z združenjem Bianchini vabi ponovno k razmišljanju o procesu širitve Evropske Unije in vstopu Slovenije. V torek, 13. aprila ob 18. uri bo v Centru San Francesco v Čedadu razmišljanje o ekonomski problematiki. Razpravi so dali pomenljiv naslov “Mi- mo dobička”, k razmišljanju, ki ga bo povezoval novinar Roberto Pensa, so pa povabili univerzitetnega profesorja Alekseja Lokarja, predsednika videmskih industrijcev Giovannija Fantonija, predsednika združenja katoliških podjetnikov Antonia Nonina in Giuseppeja Francesconija, direktorja italijanskega podjetja, ki deluje v Sloveniji- 20. aprila kot napovedano, bodo v Spetru poglobili politične vidike evropskega povezovanja. Šport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Flumignano 1 -1 3. Categoria Audace - Savognese 0-0 JUNIORES Valnatisone - Reanese (ree.) 5-1 Martignacco - Valnatisone 1-0 Allievi Valnatisone - Tolmezzo 3-1 Pulcini Audace/A- Virtus Manzanese/A 2-1 Audace/B- Virtus Manzanese/B 3-0 Amatori Valli del Natisone Termokey 0-3 Ediltomat - Valli del Natisone (ree) 0-1 Play-off Vacile - Filpa 0-3 Calcetto ( Play-off) Bar al Ponte - Al Fienile (11-10)5-5 Simon’s pub - Paradiso dei golosi 5-9 Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Il Pozzo 3-0 Pallavolo femminile Bressa Pol. S. Leonardo 3-0 Under 15 Serr. Marinig - Pol. S. Leonardo 2-3 Under 13 (mista) Pol. S. Leonardo - Tarcento 1-3 Prossimo turno 1. Categoria Risanese - Valnatisone (18/4) 3. Categoria Azzurra - Audace (18/4) Savognese - Stella Azzurra (18/4) JUNIORES Valnatisone - S. Gottardo (17/4) Allievi Valnatisone - Ronchi (18/04) Esordienti Virtus Manzanese - Valnatisone (17/04) Pulcini Centrosedia/A - Audace/A (17/04) Centrosedia/B - Audace/B (17/04) Amatori Bar Corrado - Valli del Natisone (17/04) Play-off Filpa - Tramonti Calcetto (Play-off) Merenderos - Bar al Ponte (16/4) Pallavolo maschile Pasian di Prato- Pol. S. Leonardo (24/04) Pallavolo femminile Pol. S. Leonardo - Azzurra (23/4) Under 15 Pol. S. Leonardo - Credifriuli Faedis (18/4) Under 13 (mista) Azzurra - Pol. S. Leonardo (19/4) Classifiche 1. Categoria Buttrio 63; Valnatisone 46; Buonacquisto 43; Cassacco 42; Reanese 41 ; Risanese, Riviera 40; Lumignacco 39; Flumignano 35; Coiloredo M.A., Sedegliano 34; Como, Com. Faedis 33; Nimis 27; Chiavris 24; Tre stelle 7. 3. Categoria Stella Azzurra 51 ; Maianese 50; Azzurra 49; Serenissima 36; Moimacco 34; Ciseriis 32; Moruz-zo* 27; Fortissimi, Lib. Atl. Rizzi 25; S. Gottardo 24; Audace 18; Savognese* 16; Savorgnane-se7. JUNIORES Buttrio 59*; Valnatisone 57;Chiavris 55; Trivi-gnano 46; Com. Lestizza* 33; S. Gottardo 28; U-nited Cussignacco 31; Corno*, Tavagnacco*, Fortissimi 26; Reanese 23; Tre Stelle* 22; Martignacco* 20; Cussignacco 12. Allievi Sacilese* 77; Itala S. Marco 70; Sanvitese* 63; Ancona 50; Gemonese 49; S. Luigi, Caneva 45; S. Giovanni 38; Domio 37; Donatello 36; Palma-nova, Valnatisone 32; Ponziana 31 ; Tolmezzo 27; Ronchi 21 ; Muggia 20; Sevegliano 8. Giovanissimi Serenissima 54; Moimacco 49; Savorgnane-se 38; Azzurra 36; Rangers 34; Valnatisone 31 ; Gaglianese 26; Centrosedia 25; Chiavris 13; Reai Feletto 5; S. Gottardo 3. Amatori (Eccellenza) Ediltomat 39; Valli del Natisone 27; Ziracco 24; Termokey, Torean, Baby color 23; War-riors*, Mereto di Capitolo 22; Bagnarla Arsa* 21 ; S. Daniele* 20; Bar Corrado* 19; L’occhiale 18; Carpacco** 16; Centro Com. Risorgive 14. La classifica del campionato amatori è aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno. In attesa del turno infrasettimanale la squadra sanpietrina è tornata al successo contro il Tolmezzo Boccata d’ossigeno per gli Allievi Valnatisone fermata in casa sul pari dal Flumignano Prosegue la corsa della Filpa di Pulfero nei play-off Il Buttrio allenato da Flavio Chiacig continua la sua marcia trionfale superando il Buonacquisto, risultato che consente alla Valnatisone, fermata in casa dal Flumignano, di mantenere la seconda posizione in classifica. A S. Pietro, dopo un primo tempo avaro di emozioni, gli ospiti sono passati a condurre nella ripresa. Una prodezza di Gabriele Miano, che su punizione dal limite mandava il pallone ad insaccarsi nel sette della porta del Flumignano, riportava la partita in parità. In altre due occasioni i valligiani sfioravano il gol ma il risultato non cambiava. Gli Juniores della Valnatisone, dopo il recupero vincente contro la Reanese (gol di Raffaele Iussig, Eric Dor-gnach, Gabriele Miano, Massimiliano Chiuch e Davide Duriavig) con la sconfitta di misura rimediata sabato 3 a Martignacco hanno dato l’ad- dio alle residue speranze di vittoria del proprio girone. Boccata di ossigeno per gli Allievi della Valnatisone che, grazie alle reti messe a segno da Francesco Cendou, Andrea D’Odorico e Charles A-bulaye ha castigato il Tolmezzo. Ieri, mercoledì 7, la squadra sanpietrina ha gioca- Le gare inserite nella Coppa dell’Amicizia Dopo 19 anni torna il judo a Cividale Dopo 19 anni (l'ultimo torneo effettuato risale al 1985) Cividale ha ospitato mercoledì 31 marzo una gara tra le migliori società delia nostra regione. Compresa nel torneo Coppa dell’Amicizia, la gara ha visto la partecipazione di 150 atleti di varie età e categorie, aderenti alle società Sport team di Udine, Kuroki Tarcento, associazione Judo di Buia e associazione Judo Cividale. La manifestazione ha e-videnziato un dato di notevole interesse: la capacità della’associazione Judo Cividalese, dei suoi atleti, dei maestri e dei genitori di catalizzare a Cividale un evento importante e da tutti gradito per la calorosa o-spitalità offerta e l’efficiente gestione dell’incontro. I primi a gareggiare sono stati i bambini e le bambine degli anni 96-97-98. La competizione prevedeva una gara individuale con lotta a terra, in quanto i piccoli judoka non hanno ancora perfezionato le tecniche di caduta. Successivamente i ragazzi e le ragazze hanno svolto la loro prova sia individuale che a squadre. Gli incontri si sono svolti in piedi e hanno visto un significativo impegno da parte di tutti gli atleti. Gli Esordienti A hanno mostrato un’ottima preparazione e i risultati ottenuti hanno soddisfatto tutti. Una vera chicca è stata la gara disputata dagli E-sordinti B, una grande manifestazione di abilità dove è prevalso un vero spirito sportivo. Tutti i concorrenti sono stati premiati e applauditi dai presenti. Manuel Primosig (Esordienti) to il turno infrasettimanale con la Sanvitese. Si chiude con un pareggio rimediato ad Udine contro i Fortissimi/B il campionato dei Giovanissimi della Valnatisone. Nella trasferta udinese i ragazzi del tecnico Giovanni Cesaria, sono andati a segno Riccardo Cedarmas e Michele Miano. La squadra vincente del girone è la Serenissima di Pradamano. E’ mancata la convinzione nei propri mezzi agli Esordienti della Valnatisone che hanno ospitato la capolista Promosport. Sotto di due reti, i ragazzini guidati da Gianni Drecogna hanno accorciato le distanze grazie alla rete di Samuel Zantovino. Gli udinesi hanno siglato la terza rete su- Il derby non si sblocca neanche dal dischetto AUDACE -SAVOGNESE Audace: Michele Marti-nig. Claudio Bledig, Olivo, Cristian Trusgnach, Vanni Oviszach, Valentinuzzi, Caucig, Braidotti, Patrick Chiuch, Nicola Sturam, Paluzzano. A disposizione del tecnico Mesaglio: Filippo Cernotta, Roberto Dugaro, Colapietro, Campanella, Michele Predan, Mauro. Savognese: Balutto, Mauro Corredig, Luca Bledig, Congiu, Zanutta, Paolo Cernotta, Sciocchi, Giovanni Zufferli, Walter 0-0 Rucchin, Del Gallo, Gnoni. A disposizione del tecnico Po-drecca: Franco Marseu, Lombari Denis Gosgnach, Cecon e Martella. Scrutto, 4 aprile - L’atteso derby tra l’Audace di San Leonardo e la Savognese si è concluso in parità. La partita si è giocata regolarmente e le due formazioni si sono equivalse anche negli errori dal dischetto. Nella seconda frazione di gioco, con un uomo in meno, l’Audace ha fallito con Chiuch un calcio di rigo- Andrea Balutto (Savognese) re neutralizzato con bravura da Andrea Balutto. Quindi è toccato a Giosuè Martella esaltare le doti tecniche del portiere Michele Martinig. Successivamente l’Audace ha sfiorato il successo centrando un palo con Paluzzano. bendo successivamente la seconda segnatura dei locali firmata da Manuel Primosig. Con due reti di Nicola Strazzolini i Pulcini/A dell’Audace hanno superato la Virtus Manzanese. Più rotondo il successo della squadra B grazie alla doppietta di Michele Oviszach e alla rete messa a segno da Federico Bait. Nel campionato di Eccellenza amatoriale la Valli del Natisone ha vinto il recupero con la capolista Ediltomat. La rete è stata messa a segno da Stefano Pollauszach. Battuta d’arresto per gli Skrati nel successivo impegno con la Termokey. Con due reti di Carlo Liberale ed una dello sloveno Du-zdanovič la Filpa ha espugnato il campo di Vacile passando al turno successivo dei play-off. Nei play-off di calcio a cinque il Paradiso dei Golosi si è ripetuto espugnando il campo di Gemona. I gol della vittoria sono stati firmati da Matteo Tomasetig (con sei centri), Marco Bassetto, autore di una doppietta, e Claudio Bledig. Il Bar al Ponte S. Quirino ha passato il turno vincendo con un gol di scarto dopo i calci di rigore, dopo aver chiuso in parità i tempi regolamentari. Nel prossimo turno dei play-off la squadra di Michele Guion affronterà i Merenderos. La gara di andata avrà luogo a Merso di Sopra venerdì 16 aprile, il ritorno lunedì 26 a Campeglio. (p.c.) Cresce il sodalizio del Tiro a segno Come ogni anno, alla cena sociale del Tiro a segno nazionale di Cividale, avvenuta di recente in un ristorante della zona, il presidente del sodalizio Giuseppe Paussa ha illustrato il quadro consuntivo della sezione riferito all'annata da poco conclusa. I soci sono stati 709, dodici in più rispetto all'anno precedente e oltre quattrocento in più rispetto al 1997. Le presenze dei tiratori ducali sono state 140. Gli utenti che hanno usufruito del Doliqono di tiro cividalese sono stati 7716 Kronaka Pro loco Vartača iz Sauo-dnje ima osam liet, je zlo mlada, pa se more že pohvalit, de je nardila puno diela. An namerava iti napri le ta-kuo, čeglih težave na manjkajo. V petak 2. obrila je bla asemblea članu (assemblea dei soci), ki jo je sklicu predsednik Maurizio Crisnaro. Sklicu jo je za zbrat nov vod-sto, saj on je dau odstavko (dimissioni) zavojo diela, ku mu na pusti vič časa za skar-biet tudi za domačo prò loco. Na sedežu kamuna v Sauo-dnji se je zbralo še kar puno ljudi. Skoda le, de je bluo malo te mladih. Po pregledu, kaj se je nar-dilo do seda, pru takuo kako je finančno stanje an ki stvari je prò loco kupila v teku telih liet (tendon za sejme, grilje, kjosk, posodo an še an še), se je volilo, votalo za nov odbor, Novi ljudje na varhu “Vartače” Priznanje našim obartnikom Unione artigiani an Confartigianato organi-zavajo vsako lieto pose-ban praznik za svet Juo-žef. Na poseban praznik nagradijo, dajejo priznanja pridnim obartnikom, ki so se z njih dielam, z njih trudom zaslužil spoštovanje od vsieh. Lietos je bluo nagrajevanje v nediejo 28. marca an med tistimi, ki so dobil priznanja so tudi tri naše obartnike, Paolo Chiacig, Marco Simoncig an Claudio Adami. Paolo je iz Ušivce an živi v Premarjage, Marco (Gino) Simoncig je iz Podkravarja an živi v Premarjage, Claudio Adami je pa iz Spietra. Marco an Paolo sta dobila priznanje za njih dielo, Claudio pa za po-rnuoč, za njega sodelovanje kot predstavnik Združenja obartniku (Unione artigiani). za novo skupino, ki bo na čelu prò - loco. Predsednik je Andrea Ta-vaglione iz Sauodnje, podpredsednik je Pio Cudrig, tajnica (segretaria) Annemarie Jacquemin, kasier Mario Massera, vsi tarje iz Mašere, “revisori dei conti” so Lorenzo Cernoia an Giannina Az-zolini iz Sauodnje, an še Pio Gorenszach iz Matajurja, “probiviri” Luisa Battistig an Paolo Cariola iz Mašere an še Daniela Lauretig iz Sauodnje. Konsilierji so Rino Gosgnach iz Sauodnje, Antonia Massera iz Polave, Romano Franz an Zeffiro Cristani iz Matajurja, Germano Cendou, Sandra Cudrig an Paolo Sedi iz Mašere. Guorilo se je tudi o progra- mu diela za lietos. Za nami je Čezmejni pust v Ceplešišču an Livku, na katerem Pro loco pomaga že od začetka. Pred nami so seda izlet v Bologno, ki bo v nediejo 18. obrila. V nediejo 9. maja bo Tria-jur na Matajur, ki ga pro loco organi- zava z drugimi skupinami, ki dielajo na sauonjskem terito-rju. Parve dni junija bo potovanje za otroke v Avstrijo. 9., 10. an 11. luja bo senjam svetega Mohora an Fortuna v Sa-uodnji. 6., 7. an 8. vošta bo svet Louranac v Matajure. Parvo nediejo setemberja, ki bo 5., bo prò loco pomagala na Sejmu gore, ki bo na Matajure. Otuberja bo Bumjak. Parve dni dičemberja bo izlet na božične targe (mercatini di Natale) an pod prazniki bo Božični senjam za otroke an za none v Suoli. Kot videta, je zaries an bogat program, volje ne manjka. Trošt pa je, de se parbliža vič ljudi, ki v telem kamune živijo, saj vsi se muoramo potrudit za oživiet naše vasi. Trošt je, de posebno tisti buj mladi spoznajo, de je pru an pametno dielat za svoje vasi an ljudi. Novemu odboru, predsedniku na čelu, želmo srečno dielo! Giornata della protezione civile: c’erano anche i volontari di Pulfero Non saremo mai abbastanza grati a coloro che parte del loro tempo libero (e ne abbiamo tutti così poco!) lo dedicano al volontariato. C’è chi si dedica agli anziani, chi agli immigrati, chi alle persone bisognose di aiuto, e ci sono i volontari della Protezione civile che intervengono in diversi settori, prestando la loro opera nel comune di appartenenza, ma anche intervenendo in zone lontane da noi quando si verifica qualche e-vento di grande portata (guerre, alluvioni...). Recentemente, presso l’Ente fiera di Martignacco ha avuto luogo la Giornata della protezione civile regionale. Non potevano mancare i nostri e così sulla foto che ci è giunta in redazione questi giorni possiamo riconoscere Silvana Cernoia e Bruno Mellai della Protezione civile di Pulfero con alcuni amici della Protezione di San Daniele assieme al capo del dipartimento della Protezione civile nazionale Guido Berto-laso. Bravi ragazzi, e continuate così! Qui a fianco Silvana e Bruno alla Giornata della protezione civile a Udine. Sotto, i volontari di Pulfero all'opera durante la grande nevicata di fine febbraio I t SOVODNJE Ceplešišče Zapustila nas je Virginia Trinco V čedajskem Spitale je v mieru za venčno zaspala Virginia Trinco (Veri). Učakala je 88 liet. Žalostno novico so sporočili brat Giuseppe, sestra Celeste, kunjada Pia, navuodi an vsa druga žlahta. Veri bo venčni mier počivala v domačem britofe, v Ceplešišču, kjer je biu nje pogreb v torak 30. marca popu-dan. DREKA Debenije Untarla je Alma Tomasetig Po dugim tarplienju je umarla Alma Tomasetig, Cai - sottosezione Val Natisone domenica 18 aprile BOGA TIN gita per camminatori e sci escursionisti h 5.30 ritrovo a San Pietro e partenza responsabili: Roberto Bordon 0432/727330 Gianna Castellani 0432/727428 uduova Tomasetig. Imiela je 77 liet. Alma se je rodila v Debe-nijem, bla je Niežina po domače. Oženila je Zanuta Lie-narcovega, le iz tiste vasi. Po poroki je šla za njim v Belgijo, kjer on je dielu že puno liet. Kar je Zanut zaslužu pen-zjon, sta se varnila damu an kupila sta hišo dol na Buri. Pogostu sta se vračala v rojstno vas, an Alma tudi potlè, ki je Zanut umaru.Ta par mami je Ziveu tudi sin Remo an z njega smartjo je Alma pustila v žalosti njega, neviesto, navuode, sestro Rino an brata Rina, pru takuo vso žlahto. Alma bo za nimar počivala v Buri, kjer je biu nje pogreb v sriedo 24. marca. PODBONESEC Ofjan Zbuogam Vittorio Parvi dan obrila je zapustu tel sviet Vittorio Spagnut. Umaru je tan doma an je imeu samuo 62 liet. Za njim jočejo žena, hčere, zet, bratje, sestra, kunjadi, navuodi an vsa žlahta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v saboto 3. februarja po-pudan v Landarje. Giovedì 1 Aprile si è addormentato nella sua casa Vittorio Spagnut di Ialic (Spi-gnon). Vittorio era una persona riservata come molti nostri Benečani, profondamente legato ai valori che la sua famiglia gli aveva tramandato. Legato alla sua casa e quindi alla sua terra, leggeva volentieri il Novi Matajur ed il Dom per tenersi informato su tutto ciò che riguardava le sue Valli. E molto legato lo era anche alle tradizioni e ai lavori agricoli che scandivano le sue giornate. Avrebbe voluto vedere ancora le mucche in stalla, la campagna curata come lo era un tempo, assaporare i prodotti della nostra terra. E non riusciva ad accettare i cambiamenti che la società di oggi ci impone. Lo abbiamo salutato sabato 3 aprile pomeriggio ad Antro dove riposa accanto ai suoi cari. Cogliamo l’occasione per ringraziare tutti coloro che ci sono stati vicini in questo momento, in modo particolare per le loro preghiere di suffragio. Moglie, figlie e genero Ce ušafaš adnega parjatelja ušafaš zla-tuo”, prave Bibbia. Pa za me je buojš ušafat zlatuo, takuo ušafaš ne samuo adnega, pa puno parjatelju. Ce an šleut je buo-žac ga kličejo šleut. Ce an šleut je boga-taž, ga kličejo boga-taž. Puž neče imiet bližnjih judi, zak baša-dajo cieli dan. Zatuo uoze za sabo njega hišo. *** Pravejo, de sudi na dajejo veseja, pa je nimar buojš se jokat tu Mercedes, ku gor na adni bičikleti. *** Na zastopem zaki vsi britofi imajo ve-sok zid okuole an okuole. Za Sigurno tisti, ki so notar na morejo iti von, an tisti, ki so vonè ne silijo iti notar. Dva pijanca sta se pogovarjala: - Al vieš ti, ka je ‘na mrieža? - je vpra-šu te parvi. - Ne, povejmi! - je odguoriu te drugi. - Je puno jam, ki so zvezane kupe s file-štrinam. *** Ti mladi zulù se parvo tučejo an potlè se pa oženejo, tle par nas je pa vse obratno: parvo se oženejo an potlè se tučejo. Kietna od žembe je takuo težka, de se muore bit na dva za jo prenašat an kajšankrat tudi na tarje! Dva parjatelja sta se ob kozarcu v gostilni pogovarjala. - Al vieš, de moja žena je začela hodit vsako vičer po oštarijah? - je jau te parvi. - Ka’ je začela pit? - ga je radoviedno po: prašu te drugi. - Ne, ne! JJode gledat mene, za me pejat damu! Giovanin, kar se je varnu damu iz Belgije je kupu ’no hišco an okuole nje je usadiu nomalo venjik, tart. Pa nie imeu zadost sudu za vse hnadu ve-plačat takuo, de je muoru iti na banko an narest an velik dug. Kadar je tuole zavie-dela njega žena Milica, je pravla po vasi: - Muoj mož ima velik dug an malo tart! 12 novi mata j ur četrtek, 8. aprila 2004 Kajšnemu rata, “Je kaka, de se takuo napri potiska... mu na rata an mu na rata!” Takuo prave Aldo Kramarca go mez njega bra-tra Giovanina. Če vekopata kompier, tisti od Alda pezi vsak pu kila, tisti od Giovanina pa, Ce je debeu ku an balin je že dobro. Kaar je bluo za iti po kapus dol v njivo, Aldo za par-nest njega damu je muoru za sabo nest veliko košo, saj gla- ve so pezale an po 12 kilu vsaka!), Giovanin pa ga je lahko deu tu gajufo. Na vierjeta? Pogledita fotografije. Nie težkuo zastopit, ker je tisti od Alda an keri tisti od Giovanina! “Ben, takuo je!” nam je jau Aldo “pa sa ga imam vseglih rad an kar pride v vas dol iz Sant An-drat, kjer živi, san pru veseu”. An “uiska” med bratri Medveš iz Bare gre napri... Kronaka kajšnemu ne... novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge drZave: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti); 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all’USPI TRIAJUR nedieja 9. maja ob 10. uri Parva proga: iz Sauodnje do vasi Matajur (se gre s kolesom) Druga proga: iz vasi Matajur do varha Matajurja (se gre par nogah) Tretja proga: iz varha Matajuija do Mašere (se gre par nogah) Vpisovanje (8 evro vsak): bar Crisnaro (Sauodnja) -Bicisport Čedad - Marino Iussig (0432/714073) al pa Renato Massera (0432/709948) Pro loco Vartaca - alpinci združenja Ana - prostovoljni gasilci in lovci občine Sauodnja Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 11. APRILA (Velika noč) Agip Čedad (v.le Libertà) 12. APRILA (velikonočni pandiejak) Ažla - industrijska cona (zona industriale) Q8 Čedad (trg Picco) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 10. DO 16. APRILA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 OD 9. DO 15. APRILA Srednje tel. 724131 Ukve tel. 860395 Rezija tel. 353004 riempire Giada di bacini e coccole. Questi nella foto siamo noi: Fanika ha quattro anni e la tiene in braccio come una vera mammina, Stefano ha 22 mesi e gli sembra proprio strano vedere dei piedini così piccoli, dietro c’è Daniel che ha già 16 anni e ci controlla che non combiniamo guai. Oltre alla nonna Nini vogliamo salutare anche le altre nonne. Fanika e Stefano (figli di Susi e Miha) salutano la nonna Ada di Ponteacco; Daniel (figlio di Nicoletta e Valter) la nonna Ninca di Peternel e la piccola Giada manda tanti bacini ai nonni Gianna e Alfonso di Napoli. Auguriamo Buona Pasqua a tutti i nostri parenti ed amici.” Ka’ je lieušega, ku imiet v družini take lepe otroke, zdrave an pridne? NiC, mislimo, de je narguorša bogatija za vsako družino. Vsiem telim otrokam, an te velikemu, se-vieda, želmo, de bi bluo njih življenje nimar lepuo, ku seda. “Tela je naša Giada, ta mikena v družini” “Vam storemo spoznat telo lepo CiCico, ki je Giada Scu-derin. Se je rodila dva miesca od tegà an je naša mikana ku-žina. Nje tata je Mauro iz Pe-tamiela, nje mama je Raffaela iz Napoli, pruzapru je “naša”, sa’ nje mama an nje tata so iz Zverinca. Mauro, Raffaela an njih Giada živijo v Ronchi dei Legionari. Kuo je lepuo iti gor h Pe-tarnielu gledat našo nono Nini (Milica), kjer se ušafa-mo vsi kupe. Kuo je lepuo ušafat tle tudi Giado an jo fi-gotat, bušovat, nincat... Tle na fotografiji smo vsi kupe: Fanika, ki ima štier lieta an varje Giado, ku ‘na pridna mama, blizu je Stefano (22 miescu), ki se Cudva, de Giada ima take minene nožiče, ta zad je pa te velik, Daniel, ki ima “že” 16 liet an varje nas te male, de na zakuremo kako. Vsi štieri pozdravjamo našo nono Nini, pa tudi te druge none. Fanika an Stefano (smo otroc od Susi an od Miha Co-ren), pozdravljajo nono Ado iz Petjaga; Daniel (sin od Ni-colette an Valterja Pinton) pozdravja nono Ninco iz Pe-tamiela; Giada pošilja poljubčke noni Gianni an Alfonsu dol v Napoli. Vsi kupe pa želmo veselo Veliko nuoC vsi naši žlahti an vsiem našim parjateljam. Vi presentiamo questa bella bimba. E’ Giada Scuderin, è nata due mesi fa ed è la nostra piccola cuginetta. Il suo papà è Mauro di Pe- ternel, la sua mamma è Raffaella di Napoli (i suoi genitori sono originari di Sveri-naz), e tutti e tre vivono a Ronchi dei Legionari. Com’è bello andare a Peternel a trovare la nonna Nini (Milica), ritrovarci tutti insieme e Planinska družina Benečije 12. aprila 2004 velikonočni pandiejak MALA GORA (m io34) nad Vipavsko dolino lahek, primeren za družine - ob 8.00 se dobimo v Spietre (Belvedere) - za kosilo vsak naj poskarbi zase (pranzo al sacco) - je trieba imiet dokument za čez mejo! odg. Ivan 04321727471 nedieja 18. aprila 2004 TOPOLOVE ob 9.00 začnemo hodit an puojdemo... ob 12.30 sveta maša v Topoluovem po maši pastašuta za vse an še petje, muzika an veseje pohod je lahek, primeren za družine zatuo, pridita na puno! odg. Valerio 0432/727581 an Carla 0432/725014 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od17.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala "za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom.