Št. 14 (785) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek 8. aprila 1965 DOLENJSKI LIST 1365 - NOVO MESTO -1965 Novo mesto se je odelo v zastave; zajel ga je val prazničnega vzdušja, ki ga prvo rahlo zelenje prihajajoče pomladi dela še veselejšega. S prvimi razstavami, prireditvami in slavnostnimi srečanji se začenja jubilejno leto — šeststoletnica ustanovitve mesta in dvajsetletnica osvoboditve. Več mesecev trajajoče priprave so združile občinsko skupščino, njene organe, vodstva političnih organizacij, aktiviste in vse prebivalce mesta v veliko delavno družino, ki je zadnje tedne uspešno posegla v že tako živahno in razgibano življenje in vtisnila našemu dragemu mestu zares svečano podobo. 1385. 1965. Šesto let rasti, padcev, rušenja in uničujočih plamenov, ponovnih vstaj in razvoja od majhnega tržišča na okljuku Krke, do uradni-ško-trgovsko malodane zaspanega mesteca v minulosti — tja do središča upora proti osovraženim tujcem, tja do s slavo ovenčanega partizanskega, zares novega Novega mesta. To je naše mesto, ki je v torek zvečer in včeraj začelo slaviti svoj visoki jubilej. V torek /večer so se poleg glavnik predstavnikov občinske skupščine, političnih organizacij ter javnih delavcev Novega mesta zbrali v veliki dvorani Dolenjske galerije tudi številni gostje k otvoritvi prve izmed letošnjih kulturnih manifestacij, posvečenih 600-letniei Novega mesta — razstavi partizanske Na pobudo Turistične zveze Dolenjske je novomeška pošta včeraj, 7. aprila, na dan 600-letnice ustanovitve Novega mesta uporabljala za žigosanje pisemskih pošiljk gornji jubilejni žig. 2ig je bil hkrati na voljo vsem filatelistom, ki bi ga radi imeli v svojih zbirkah. Z njim so žigosali samo pošiljke iz prometa pri okenčku, kjer je bil žig na razpolago, ker za žigosanje ostalih pošiljk že uporabljajo električni stroj za žigosanje. Veliko luči za 600-letnico — Da bi imelo Novo mesto za 600-letnico ustanovitve kar najbolj praznično podobo, so v pripravah nanjo izpopolnili in uredili javno razsvetljavo. Na novomeškem mostu so zasvetile nove fluorescenčne svetilke, prav tako je bila urejena fluorescenčna razsvetljava na Prešernovem trgu ter na konzolnem mostu od kandijskega železniškega prehoda do stavbe ELEKTRO Novo mesto. OD 8. DO 18. APRILA j Nekako od 11. do 13. i aprila po večini deževno 'i in hladno. V ostalem pre- 1 težno lepo vreme, le okrog § 16. aprila krajevne plohe. •! Dr. V. M. j grafike akademika Božidarja Jakca. Med gosti smo opazili dr. Marijana Breclja in Dragico Rome, podpredsednika skupščine SRS, tovarišico Zdenko Kidrič, akademike dr. Franceta Steleta, dr. Milka Kosa, dr. Frana Zwittra, Marijana Kozino, dr. Ferda Gestrina, generalnega konzula SFRJ v Celovcu Fran-ea Pirkoviča s soprogo, direktorja Državnega arhiva Slovenije prof. Jožeta Mačka, sodelavce Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, predstavnike krške občine, kulturne in javne delavce Dolenjske in Spod. Posavja, kasneje pa si je razstavo oglodal tudi podpredsednik izvršnega sveta SRS Beno Zupančič. Otvoritve razstave se je udeležilo tudi razveseljivo veliko število Novomeščanov in mladine, ki so prisrčno pritrdili pozdravnim besedam ravnatelja Dolenjskega muzeja prof. Janka Osvetljeni spomeniki Na pobudo Turistične zveze Dolenjske je bila za 600-letnico Novega mesta urejena osvetlitev spomenika svobodi, spomenika talcu in mestnega rotovža na Glavnem trgu. Vsi trije objekti so ponoči osvetljeni z močnimi žarometi, mesto pa je s tem veliko pridobilo na privlačnosti. Kot smo izvedeli, bodo žarometi osvetljevali oba spomenika in rotovž 6 mesecev. Jarca, ki je odprl razstavo. Moški pevski zbor Svobode DUŠAN JEREB je zapel nekaj pesmi, nakar so si gostje ogledali dragocene umetnine, ki nam jih tokrat predstavlja naš rojak akademik Božidar Ja-kac. Mojster Jakac je sam vodil goste po razstavi in prav gotovo bo prihodnje dni Dolenjska galerija imela dovolj obiskovalcev. Izbor partizanske grafike — in v mali dvorani galerije razstavljeni dokumenti iz zgodovinopisja Novega mesta — zaslužijo največjo pozornost novomeške javnosti. Mesto si je medtem nadelo novo podobo: okusna iluminacija spomenikov, nova razsvetljava na trgu (Nadaljevanje na 6. str.) Jutri obiščejo Ribnico in Kočevje kandidati za zvezne postence Jutri dopoldan bosta obiskala Ribnico kandidat za zvezni kulturno - prosvetni zbor Boris Mikoš in kandidat za zvezni socialno zdravstveni zbor Vinko Kastelic. S predstavniki občine se bosta razgovarjala o aktualnih problemih s področja kulture in zdravstva ter jim odgovarjala na vprašanja. Popoldan bosta poslanca obiskala Kočevje. Ribnico in Kočevje bosta v ponedeljek obiskala tudi kandidata Ludvik Golob in Tilka Blaha. PRSP8AVE Mik VOUTVE, KI BODO 17. APRILA Kot je že znano, bomo poslanske kandidate za republiški in zvezni zbor ( v volilnih enotah, kjer jih tokrat seveda volimo) dokončno izvolili na volitvah v nedeljo, 18. aprila. V novomeški občini sklicuje te in prihodnje dn: občinski odbor SZDL sestanke s krajevnimi aktivi, da bi tudi te volitve potekle kar najbolje in s čim večjim uspehom. Izredno dober u-speh volitev polovice novih občinskih odbornikov nam nalaga dolžnost, da tudi volitve 18. aprila temeljito pripravimo in prav tako dobro izpeljemo. Živahne priprave na volitve 18. aprila teko tudi v vseh drugih Občinah. Pripravljajmo se na volitve delavskih si?@t©¥ Republiški zakon o volitvah delavskih svetov je že objavljen. V predvohlnih pripravah, ki naj se prično takoj, naj organi samoupravljanja še posebej temeljito proučijo sistem svojega dela. V poročilih pred celotnimi kolektivi naj osvetlijo dobre in slabe izkušnje iz dela samoupravnih organov. Predvolilna dejavnost naj bo zategadelj nekakšen obračun dela samoupravnih organov. V njihovem delovanju smo doslej pogrešali predvsem programe dela, saj samoupravni organi največkrat zasedajo samo po potrebi. V poročilih naj samoupravni organi pred kolektivi povedo, kako so se zavzemali za intenzifikacijo proizvodnje, kako so gospodarili, kako povečevali storilnost in izboljševali tehnološki postopek proizvodnje, pa tudi to, kaj bi bilo treba po teh vprašanjih ukreniti v bodoče. OB DNEVU USTANOVITVE NOVEGA MESTA IN 20-LETNICE OSVOBODITVE POZDRAVUAMO VSE NAŠE NAROČNIKE, BRALCE IN SODELAVCE TER JIM TOPLO ČESTITAMO ZA SLAVNOSTNE DNEVE V JUBILEJNEM LETU. ČESTITKE ZDRUŽUJEMO Z ISKRENIMI ŽELJAMI, DA BI MESTO IN POKRAJINA, S KATERO JE DELILO V PRETEKLOSTI VSE DOBRO IN HUDO, V SOCIALISTIČNI SKUPNOSTI DOŽIVLJALA NADALJNJE USPEHE V SVOJI RASTI IN DOSEGLA RAZCVET, KOT GA DOSLEJ ŠE NIKOLI NISTA IMELA! Uredništvo in uprava Dolenjskega tista Oprailliia želja: dograditev bolnišnice » .. .V Novem mestu se jo to (narodno) prebujanje bolj vidno pokazalo šole v polemikah zaradi proslave 500-3 et-nioe ustanovitve mesta, ko se je prebivalstvo mesta ločilo v dva tabora: v vladni, uredniški, podprt od mestnih nemškutarjev in okoliškega plemstva z geslom »Tu kazL ki na«, in v narodni tabor, so ga vodili slovenski inteli-geai/ti, med njimi zdravnik dr. 2iga Bučar z geslom »Tu oitavnica«u V predlogih, ki jih je v tem času predložil slovenski tabor občinskemu odboru, je bila med drugimi na prvem mestu zahteva, da se zgradi mestna bolnišnica. Bolnišnice občina sama ni mogla zgraditi, ker ni imeila dovoJj sredstev. Deželna vlada pa verjetno ni hotela pomag: •' ker je zahteva prišla iz slovenskega tabora in bi ugodn-i (Nadaljevanje na 2. str.) ^Včeraj, na dan 60!). obletnice ustanovitve Novega mesta, je bila slavnostna seja občinske skupščine, po njej pa so si odborniki, predstavniki delovnih organizacij in številni gostje ogledali razstave v Dolenjski galeriji, nato pa še tri nove oddelke novomeške bolnišnice. Žal smo morali zaključiti današnjo številko že v torek popoldne in ne moremo postreči z vsemi podatki o poteku seje in otvoritvi bolnišnice. Objavljamo pa nekaj misli, ki jih je ob otvoritvi nove bolnišnice navedel ravnatelj primari j dr. Oton Baje, ko je pred odborniki občinske skupščine, gosti m predstavniki številnih delovnih kolektivov med drugim dejal: UPRAVIČENA ŽELJA: DOGRADITEV NOVOMEŠKE BOLNIŠNICE (Nadaljevanje s 1. str.) rešitev le okrepila zavest Slovencev. 2e sama zahteva po ustanovitvi in zgraditvi bolnišnice pa nam kaže, da so ljudje čutili potrebo po bolnišnici že dolgo časa. Javno izražena zahteva za ustanovitev takega zdravstvenega centra je bila le končni akt dolgotrajnega procesa. Do uresničitve, vsaj polovične, je prišlo šele 30 let kasneje, ko je leta 1894 sezidal red usmiljenih bratov svojo bolnišnico v Kandiji. Rekel sem, polovično, ker je bila tia bolnišnica, ki so jo vodili in oskrbovali usmiljeni bratje redovniki, dostopna le moškemu spolu prebivalstva. .. .Nenaravno stanje, v katerem je bilo bolniško zdravljenje omogočeno le moškemu spolu, pa ni moglo dolgo trajati. Pritisk s strani ljudstva, kakor budi s strani zdravnikov je vedno bolj naraščal, posebno potem, ko je stopil na čelo gibanja za zgraditev ženske bolnišnice prirnarij dr. Defranceschi, tedaj eden najbolj znanih kirurgu Avstrije južno od Gradca. S svojo borbenostjo in seveda tehtnimi argumenta je dosegel, da je bila v prvih letih našega stoletja zgrajena bolnišnica tudi za ženske bolezni, v kateri je bila tudi porodnišnica. Modema medicina pa je od druge polovice našega stoletja doživljala tako globoke spremembe in tako hiter napredek, da sta bili po spolu ločeni novomeški bolnišnici že od vsega začetka anahro-nizem. 2e pred vojno so zdravstveni delavci uvideli potrebo po ločitvi oddelkov po strokah, vendar pa zaTadi specifičnih razmer v Novem mestu pred vojno na združitev in modernizacijo ni bilo mogoče misliti, še predno so se načrti o taki združitvi razjasnili, je izbruhnila II. svetovna vojna, ki je z vso strahoto zajela te kraje ...« Prirnarij dr. Baje je nato opisal trpljenje dolenjskega človeka in omenil med drugim, da je bila zaradi bombardiranja zadeta in skoraj porušena tudi ženska bolnišnica. Ljudski upor je zajel tudi obe rx>Tnišnici in njune zdravstvene delavce, M so kmalu začeli pošiljati partizanom zdravila, obvezimi material, instrumente, razne aparature, pa tudi živila in odeje. Zdravili in skrivali so ranjene partizane, precej izmed njih pa se jih je uvrsti- lo tudi med aktivne borce. Nato je opisal obnovitvena in ostala dela bolnišnice, ki je leta 1947 združila obe do-tedanlji bolnišnici in imela štiri oddelke: kirurškega in ginekološko-porodniškega na levi strani Krke ter internega in tuberkuloznega na desnem bregu reke. Naval na oddelke je bil čedalje hujši; leta 1953 se je pljučni oddelek preselil v novo zgradbo ob starem gradu Kamnu, ki so ga preuredili v te namene. Bolnišnica je pridobila 120 novih postelj, leta 1956 pa je bila zgrajena še nova kuhinja in tudi pralnica. Umrljivost dojenčkov in malih otrok je bila takoj po vojni na Dolenjskem med največj.imi v Sloveniji. Bolnišnica je odprla na internem oddelku začasni otroški oddelek, leta 1958 pa tudi prepotrebni oddelek za kožne bolezni z antiveneričrrim dispanzerjem. Pritisk na gine-kološko-porodniški oddelek je bil iz leta v leto hujši, saj je tam ležalo na 45 posteljah tudi po 80 bolnic in porodnic. Kirurški oddelek je bil stalno zatrpan z zasilnimi postelj ami, skratka — stiska je prikipala do vrha. Sprejet je bil načrt, da se zgradi nova moderna zgradba na področju pomišndce v Kandiji v povezavi z že obstoječimi oddelki, tako kakor to predvideva perspektivni načrt za izgradnjo bolnišnice, po katerem bi se sčasoma preselili vsi oddelki na desno stran Krke. Avgusta 1962 so PIO-NIRJEVI delavci zasadili v zemljo prve krampe in lopate, »danes pa odpiramo zgradbo, v kateri bodo delovali kirurški; pediatrični in rent-genoioški oddelek ...« je nato dejal prirnarij dr. Baje. Nova zgradba žal še ni popolna, saj je zaradi pomanjkanja denarja in spremenjenih oblik financiranja za zdaj odpadel prepotrebni sprejemni oddelek in dispanzer otroškega oddelka, odpadli pa so tudi oddelek za ušesa, nos in grlo, oddelek za očesne bolezni in neuropsihiatrični oddelek, šele z dograditvijo teh oddelkov bi Novo mesto in Dolenjska dobila popolno bolnišnico. Izpolnila bi se želja in zahteva Novomešča-nov, ki so jo, kolikor je mogoče ugotoviti, prvič pismeno formulirali ravno pred 100 leti. Ta dograditev pa bi bila tudi oddolžitev družbe področju, ki je bilo za časa osvobodilne vojne na Slovenskem najbolj prizadeto in katerega človeške ter mate. rialne žrtve so bile največje. SPOMENIK ZA MILIJARDO Če vam oko v ovinkih pod Vahto na Gorjancih še enkrat objame s pogledom mehke dolenjske griče in pisana polja, če vam za trenutek poboža gnezdeče v Krkinih meandrih, se nehote ustavi na rožnatem kvadru, ki mogočno izstopa iz dobrega, starega mozaika stanovanjskih plošč in ploščic, čokatega kapiteljskega zvonika ter vitkih tovarniških dimnikov v Bršlinu. Ta kvader je spomenik, ki so ga ljudje pod Gorjanci čakali dvajset let. Kamen na kamen — palača! Res je: nova bolnišnica v Kandiji je najlepša palača, kar jih je Dolenjska do zdaj postavila. Palača — spomenik osvoboditvi, spomenik ljudske oblasti svojemu delovnemu ljudstvu, priznanje in hkrati spodbuda požrtvovalnim novomeškim zdravnikom, najlepše vezilo mestu za njegov šeststoti rojstni dan. Pri črnih jelkah za pljučnim oddelkom še vedno odmeva gradbišče nove bolnišnice, še štiri dni do otvoritve. Tudi okolica mora biti urejena in nikogar ni videti, da bi se naslanjal na lopato. Pritlikavi buldožerček je ob- oddelek kirurgije. Skozi ta vrata nima vstopa nihče razen ponesrečencev. Pacienta umijejo na posebni umivalni mizi, kakršnih do sedaj v bolnišnicah nismo poznali. Namesto da bi ga kopah v nerodni kadi, ga po- V soboto, štiri dni pred otvoritvijo novega kirurškega, otroškega in rentgenološkega oddelka pri Splošni bolnišnici v Novem mestu, si je kolektiv dolenjskih novinarjev, sodelavcev DELA, RTV Ljubljana in Dolenjskega lista, ogledal novo zgradbo in naprave na desnem bregu Krke v Kandiji. Uporabnost in ureditev novih oddelkov sta prijazno pojasnjevala ravnatelj bolnišnice prirnarij dr. Oton Baje in pomočnik ravnatelja Jože Pekolj. Tako vam lahko v časopisih in radiu pravočasno in hkrati izčrpno predstavimo novi zdravstveni objekt, pomemben za vso deželico to in onstran Gorjancev. Obema tovarišema se za njun trud in dobro voljo v imenu vseh naših bralcev lepo zahvaljujemo. ne toplote. Po stenah vise bakteriocidne žarnice, ki s svojo modrikasto svetlobo pokončujejo nevarna, mikroskopsko majhna živa bitja. V prostoru pred dvorano stoji velik sterilizator, tu so tudi naprave za anestezijo — ne manjka skratka ničesar. Rentgenologija Tudi rentgenski center je pri roki, saj je o malokateri poškodbi mogoče izreči dokončno mnenje, dokler zdravniki nimajo v rokah rentgenske slike. Vrata na rentgenološkem oddelku so prevlečena s svinčenimi oblogami; poskrbljeno je za vso potrebno zaščito bolnikov in zdravstvenega osebja pred nevarnimi rentgenskimi žarki. Bolnikom so na razpolago čakalnice in sla-čilriice. In zdaj so naši ponesrečenci z avtomobilske ceste že rešeni. Kaj pa, če je takih ponesrečencev pet hkrati, sprašujete. Pripravljeni smo. Samo v novi bolnišnici je pet operacijskih dvoran in po potrebi prav toliko operacijskih ekip. Dve aseptični operacijski dvorani sta v prvem nadstropju, v hospitalnem oddelku kirurgije. Tu je vse predvideno za težje trebušne, pljučne, srčne in druge operacije. V veliki dvorani je prostora celo za dvanajst-člansko operacijo ekipo. S komunikacijskega hodnika pa lahko izza steklene stene opazujejo operacijo tudi dijaki šole za zdravstvene delavce, novinarji in še kdo drug. Instalacija je prirejena celo za posredovanje operacije s televizijskimi kamerami v drug prostor. »Elektronska medicinska sestra« Še ena zanimivost kirurškega oddelka: šok prostori. V štirih, med seboj s steklenimi stenami predeljenih so- tičal v sveže nasuti ilovici. Ah ga bo večji brat lahko izvlekel? Vsaka minuta je dragocena! Pod napuščem srebrijo drogove za zastave in v marmornati avli se zbirajo dekleta iz šole za zdravstvene delavce, da bodo pomagale pri čiščenju, čeprav je že vsa oprema v sobah in dvoranah, čeprav je bolnišnica na videz že dokončana, čaka pridne roke še tisoč drobnih del, da bo v sredo za svečano otvoritev vse nared. Od minute do minute se bolnišnica bolj lesketa v pomladnem soncu, od minute do minute postajajo njeni hodniki svečanejši, resnejši, lepši... »Vhod za nesreče« Poizkusimo se med našim sprehodom vživeti v utrip, ki ga bodo imeli oddelki čez mesec ali dva, ko se bodo vanje v celoti preselili vsi, ki jim je objekt namenjen ... x Ponesrečence z avtomobilske ceste sta pripeljala dva rešilna avtomobila. Sirena je utihnila pred zahodnimi vrati, kjer se začne poškodbeni lože na ravno mrežo, pod katero je odtok, in ga umivajo s tušem. Tako mu prihranijo nepotrebne muke ali celo dodatne poškodbe. Za naslednjimi vrati je septična operacijska dvorana. Stene so obložene s sivimi keramičnimi ploščicami, izdelanimi po naročilu za novomeško bolnišnico. Luč nad operacijsko mizo ne meče nobene sence in ne oddaja nobe- Pogled v enega izmed dnevnih prostorov novih oddelkov novomeške bolnišnice Ravnatelj novomeške bolnišnice prirnarij dr. Oton Baje razlaga novinarjem DELA, Radia Ljubljane in Dolenjskega lista novosti v glavni operacijski clve~ini novega kirurškega oddelka 600 LET NOVEGA MESTI ] 20 LET 0S¥0i©PIT¥E f = Razen proslav in razstav, s katerimi je za- 1 Selo Novo mesto v torek in včeraj proslavljati 1 600-letnico svoje ustanovitve in 20-letnico osvo- j boditve, o čemer poročamo danes še posebej, 1 je sestavljen tudi spored drugih prireditev za j letošnje jubilejno leto: H 27. aprila: proslava obletnice ustanovitve CF g v novomeškem Domu kulture I. maja: izleti v partizanske kraje 8. maja: proslava dvajsetletnice osvoboditve B Novega mesta II. do 16. maja: medobčinska revija kulturnih j dejavnosti jj 25. maja: proslava dneva mladosti 30. maja: medobčinski telovadni nastop na no- 1 vomeškem stadionu 1. do 30. junija: mesec tehnične in likovne j vzgoje 4. julija: proslave dneva borcev 14. julija: razstava del pisatelja Janeza Trdine 1 v študijski knjižnici Mirana Jarca in otvori- i tev Trdinove spominske sobe v gradu Tolsti i vrh 22. julija: proslave v počastitev dneva vstaje I slovenskega naroda 1. do 30. septembra: mesec kulturnih prire- f§ ditev 29. oktobra: praznik novomeške občine 29. novembra: proslave dneva republike. Med 6. aprilom in 29. novembrom 1965 bodo § še različne druge razstave, koncerti, igre in na- jj stopi kulturno-prosvetnih organizacij, društev g in drugih delovnih organizacij, s katerimi bomo počastili oba jubileja. Podrobni sporedi posa- j meznih prireditev bodo objavljeni sproti. JiUimUUiaUitUlliiuU: i tlUiiiiUiii Hmmiii IMUialiUUUULUiliil tillll Uiailitiiiiitžt! bah, je dvanajst postelj. V peti sobi pa stoji prva »elektronska medicinska sestra« v Jugoslaviji. To je naprava, ki samodejno meri bolnikov utrip srca, temperaturo in pritisk. 2iva sestra se pri takem merjenju lahko hitro utrudi, prizadevnost popušča, bolniku v šoku pa lahko že najmanjša sprememba pomeni smrt. Elektronska sestra ima sedaj priključke za dva bolnika, pozneje pa bodo elektronke lahko nadzirale- tudi več pacientov. Medicinsko sestro je bilo treba naročiti za devize; v našem denarju je vredna 12 milijonov in pol! Še ena dragocena naprava stoji v šok prostorih: srčni de-tibrilator. Ta požene srce, če zaostaja, in koordinira delovanje srčnih mišic, kadar ne stiskajo skladno. Južni trakt je v nadstropjih namenjen predvsem bolniškim sobam. Največ je tro-posteljnih in dvoposteljnih, nekaj pa tudi štiri in enoposteljnih. Postelje s posebnimi vzmetnicami so moderne in preizkušene v ljubljanski bolnišnici. Bolniki imajo omarice za bolniške plašče, da jim jih ne bo več treba obešati po posteljnih končnicah in na vrata. Novost so tudi luči za nočne vizite, ki gore nizko pri tleh, da ne motijo bolnikov pri spanju. Postelje so posteljice... Z dvigalom se popeljemo v najvišje nadstropje — na otroški oddelek. Postelje so posteljice, mize so mizice. Tukaj so stene med sobami steklene, da je olajšano nadziranje malih bolničkov. Urni-valne kadi so pritrjene po stenah v vseh sobah, da malčkov ni treba prenašati po hodnikili. Velika okna odpi- DINARJEV rajo pogled na Rog in Gorjance. Na koncu hodnika je oddelek za sterilizacijo mleka. V prvi sobi postavijo steklenice v sterilizator, v drugi sobi pa že prihajajo razkužene na mizo. Te nujne ugodnosti si v stari bolnišnici ne bi mogli niti zamisliti, saj je bilo celo za posteljice premalo prostora. Za otroke je urejen tudi dnevni prostor, kjer se bodo lahko igrali, ko bodo smeli iz postelje. Tukaj je tudi soba s tremi popolnoma ločenimi prostori. V vsakem stoji posteljica. Namenjene so otrokom, ki jih prineso v bolnišnico, ne morejo pa takoj ugotoviti, če nima mali bolnik kakšne nalezljive bolezni. In spet novost na otroškem oddelku: v spodnji etaži bo lahko stanovalo deset mater, ki morajo svoje malčke še dojiti. Sobe, kot v hotelu, so ločene od drugih oddelkov in v vsaki stojita dve postelji. Stroški za ta oddelek bodo vračunani v dnevno oskrbnino dojenčkov. še vrsta pomožnih prostorov Po vseh oddelkih so tudi lepo urejene sobe za osebje, ki ima zdaj primerne delovne pogoje. V sobah jim je zagotovljen mir, tam jih čaka kavč za počitek in tuš za osvežitev po napornih posegih, ki večkrat ne poznajo časovne omejitve. Spustimo se zdaj v klet. Na razpolago imamo troje dvigal. V tom, s katerim se peljemo, je prostora za celo posteljo. Postelj namreč ne bodo preoblačili v bolniških sobah, ampak v nalašč za to urejenem oddelku v kleti, kjer jih bo mogoče po potrebi tudi razkužiti. V kleti so še upravni prostori. Sicer pa to ni nobena klet, saj pride skozi okna toliko svetlobe kot v pritličje. Z izkopom okrog kleti so povečali uporabnost zgradbe tako, da imajo na razpolago celih pet etaž. Spodaj je jedilnica za osebje bolnišnice in številni pomožni oddelki: prostorna brivnica za bolnike, laboratoriji, najrazličnejše delavnice in drugo. Kurjava na mazut Skozi železna vrata stopimo v kurilnico. To ni več mračen prostor, zadušljiv in poln premogovega prahu. Kurijo z mazutom, kar je moderen, enostaven in ekonomičen način ogrevanja prostorov. Pet velikih gorilnikov bruha oranžne plamene pod kotle. Topla voda potem po ceveh ogreva vso bolnišnico. -J Približno 150 m je dolg povezovalni podzemeljski hodnik med internim, pljučnim in novim kirurškim oddelkom; tu bodo prevažali s posebnimi vozički brano, po potrebi pa tudi bolnike iz oddelka na oddelek V tem prostoru stoji tudi posebna peč — krematorij. Bolnišnica ne bo imela več skrbi, kam z odpadki, odrezanimi udi in drugimi ostanki, ki jih nobeno smetišče ne prenese. Peč na mazut bo upe-pelila vse te odmetke. Za kar najboljše delovne in zdravstvene pogoje pa stoji v naslednjem prostoru še ena naprava: air condition ali po naše — »pogojeno ozračje«. Pri nas se air condition — pravijo mu tudi klima — vsaj v široki uporabi še ni udomačil, kjer pa se zahteva enakomerna temperatura in vlaga ozračja, seveda ne morejo brez njega. Tako tudi bolnišnica, ki bo imela ozračje po volji v najobčutljivejših prostorih: v operacijskih dvoranah,' v šok prostorih in še v nekaterih drugih. Avtomatika za napravo je kupljena v Združenih državah Amerike. Nekaj števiik Naš kratek sprehod skozi milijardo dinarjev pa ne bi bil popoln, če se ne bi seznanili še z nekaterimi zanimivimi številkami, ki to vsoto denarja opravičujejo. Bolnišnica zavzema 8.700 površinskih metrov. Na vsako bolniško posteljo odpade 40 metrov bruto in 7,2 metra neto (v bolniških sobah) površine. Zgradba ima 286 šest-delnih oken, 347 vrat in 160 steklenih sten. Konstrukcija je skeletna, varna pred potresi in omogoča vzidavo omar, ki jih je v vsem objektu 1.101. V stavbo bo je vgrajenega 270.653 kilogramov železa in 3860 pro-storninskih metrov betona. Stroški za izgradnjo prve faze so bili predvideni v znesku 729,000.000 dinarjev, vendar so se zaradi podražitev v času gradnje in nekaterih nepredvidenih ovir dvignili na 986 milijonov ali 4,700.000 za posteljo, ki jih je v bolnišnici 210. Ta cena ni pretira- na, saj predvidevajo, da bodo stroški za eno posteljo v novi ljubljanski bolnišnici znesli blizu 17 milijonov! Najmodernejša Navzlic temu, da je bila bolnišnica zgrajena pravzaprav s tako skromnimi sredstvi, je trenutno najmodernejša v Sloveniji, če ne celo v Jugoslaviji. In če upoštevamo še vrhunsko kadrovsko zasedbo na vseh glavnih po- Kdaj še dve fazi? Prva faza izgradnje nove bolnišnice je končana. Po načrtu naj bi že prihodnje leto pričeli z drugo fazo za otorinolaringološki, za okulistični in za nevropsihiatrični oddelek s skupno 104 postejami. Druga faza je pravzaprav le priključek k sedanji stavbi, ki mu zagotavlja priključke za ogrevanje prostorov, toplo vodo, elektroinstalacije, dvigala, stopnišče in ostale ko- T Lil Ne, nismo v ladijski kotlovnici — to je le delček naprav v kleti nove bolnišnice dročjih, smo na naš dolenjski zdravstveni center lahko upravičeno ponosni. Glavni projektant nove bolnišnice je bil inženir arhitekt Jože Platner iz Ljubljane, ki je projektiral podobno bolnišnico že v Šiški. Upošteval je tudi številne predloge domačih zdravnikov, ki so uporabnost zgradbe še povečali. Gradbena dela je izvajalo SGP Pionir iz Novega mesta, ki je s solidno gradnjo in zmernimi cenami ponovno potrdilo ugled podjetja in dokazalo sposobnost za izvajanje tako zahtevnih gradenj. Instalacijska dela je opravilo podjetje IMP iz Ljubljane. Vse instalacijske naprave, razen air conditiona, so domač izdelek. munikacijske naprave. Po podzemeljskem hodniku je nova stavba že zvezana z internim oddelkom, kjer sta centralna kuliinja in pralnica. Stroški za drugo fazo bi znašali 300 milijonov dinarjev. Sredstva še niso zagotovljena. Fotografski posnetki novih oddelkov bolnišnice na tej in na strani so delo rentgenskega tehnika Poldeta Grahka, enega naj-prizadevnejših članov novomeškega foto kluba, ki ga bralci našega tednika poznajo tudi že po drugih umetniških in reportažnih fotografijah. V tretji fazi nameravajo zgraditi na desnem bregu Krke tudi prostore za dermatološki, infekcijski in gineko-loško-porodniški oddelek. Ginekologija bo namreč sedaj ostala še v stari ženski bolnišnici na levem bregu Krke. Bodoča novomeška splošna bolnišnica bo po načrtu razpolagala s 750 posteljami. Tako se bomo tudi na Dolenjskem približali povprečju posteljnega fonda na 1000 prebivalcev v republiki. Število postelj ne bo previsoko, še posebej, če upoštevamo novo zavarovanje kmečkega prebivalstva, ki mu moramo omogočiti zdravljenje v domači bolnišnici. Zrcalo kulture Zdaj menda ne bo več strahu, da bolnik zaradi pomanjkanja prostora ne bi imel kje ležati. Odlični zdravniki, moderne naprave in funkcionalni prostori zagotavljajo bolniku več kot je mogoče pričakovati. Tako ugodnost pa je treba tudi primerno ceniti! Kaj koristijo nežno pobarvane stene, če bo jutri po njih vse polno črnih prstnih odtisov! Kaj koristijo najmodernejše sanitarne naprave, če bo tisti, ki jih bo uporabljal, pozabil, da ne čepi na razmajani lat rini za svojim hlevom! Kaj bodo koristile steklene stene, če se bo steklo sesulo iz njih ...?! Naj se nihče ne čudi, če mu bodo v brezplačni garderobi ob vhodu ponudili copate, čevlje pa bo moral pustiti tam, dokler bo na obisku v bolnišnici. Tlaki morajo biti čisti in brez raz, v katerih se lahko zadržujejo bakterije in umazanija. S skupnimi napori je zrasla palača zdravja pri črnih jelkah nad Težkim potokom. S skupnimi napori jo bomo morali vzdrževati in skrbeti, da bo še lepša kot na dan otvoritve! M. MOSKON li preteklih stolefi fcfsga mmh Ko so se naši predniki v VI. in VII. stoletju naselili na današnjih slovenskih tleh, so morali spočetka priznavati nadoblast Obrov, ki jo je zamenjalo gospodarstvo Frankov, nakar sb izgubili še svoje domače kneze, namesto katerih so začele v naše kraje prihajati razne nemške velikaške rodbine. Tem so nemški vladarji z obema rokama razdajali našo zemljo ali pa jo podeljevali nekaterim nemškim škofijam, S tem se je začelo tudi stoletno prodiranje nemških kolonistov na ozemlje, ki so ga prvotno posedli naši predniki. Z nemško nadvlado so naše pokrajine doživljale tudi upra-vno-teritorialne izprememba, iz katerih so sčasoma nastale ono zgodovinske slovenske pokrajine ali dežele, znane pod imeni: Koroška, Kranjska, štajerska, Goriška, Trst in Istra. Naša Dolenjska, ki je svoj čas kot mejna pokrajina bila del Velike Karantanije, je ka. sneje pripadala k Savinjski Marki, in zatem dobila naziv Slovenska Marka, medtem ko so sosednjo Belo krajino na- živali Metliško Marko ali kratko Metlika. Bela krajina je bila do XII. stoletja del hrvatskega kraljestva kot tudi spodnje Podgorje med Gorjanci in Krko in od Bregane tja do Stare vasi pri Šentjerneju in Hrvaškega broda. V Dolenjski je polagoma največ oblasti vsaj formalno pripadlo oglejskim patriarhom, dejansko pa so imeli vso moč v rokah posamezni dinasti. To so bili člani raznih velikaških rodbin, ki so se vrstile v skoraj neodvisni vladi nad našimi kraji. Med njimi je treba posebej omeniti koroške Spanheimovce, ki so Hrvatski iztrgali desni breg dolenje Krke in v Kostanjevici pod Gorjanci osnovali drugo središče svojih posestev južno od Karavank (prvo je bilo Ljubljana). Belo krajino so odvzeli hrvatskemu kraljestvu gospodje Višnje-gorski. Ti so imeli v svojih rokah tudi novomeško okolico z gradovi Hmeljnikom, Mehovim, Prežekom itd. Stiski samostan, ustanova Višnje. gorcev, je bil mim0 drugega tudi lastnik Ločne in Bršlina ter onega položnega griča v okljuku Krke, na katerem je bilo kasneje zgrajeno Novo mesto- približno med leti 1200 — 1500 se je za slovensko zemljo razvila dolgotrajna borba med raznima velikašii. Med njimi je poleg že navedenih patriarhov iz Ogleja, Spanhei-movcev in Višnjegorcev treba omeniti posebej še Celjane, goriške grofe in Habsburžane, medtem ko vlada češkega kralja Pfemvsla Otokar j a II. pomenja za naše kraje le kratkotrajno epizodo. Habsbur-žani so od konoa XIII. stoletja dalje hoteli za vsako ceno ob -vzhodnem robu Alp ustvariti svojo novo oblast in preko naše zemlje prodreti na Jadran. Leta 1335. se je ta tekma 'tudi odločila v njihovo korist. Ravno to obdobje borb za našo zemljo pa je obenem čas nastanka Novega mesta. Izbira kraja za ustanovitev novega tržišča ali mesta in strateško-obrambni oziri so pri večini naših manjših mest, posebej pri dolenjskih, ustvarili posebni tip mestne na- selbine, ki ga označujemo po dr. Jožetu Rusu kot mesto na pomolu, kar pomeni mesto, ležeče v ravnem dnu kotlin in podolij, bolj ah manj obdano s prirodnirni jarki tekoče vode (Kostanjevica, Novo mesto, Črnomelj, Metlika) ali pa mesto na bregu reke (Krško in Brežice) ali gorskem obronku (Višnja gora). Pri mnogih mestih, ki jih poznamo že od srednjega veka daC^e, ni mogoče točno ugotovili čas njihovega nastanka. Mnogo od teh se kot npr- Ptuj in Celje vezeta še na antično obdobje in čase, ko je naša pokrajina bila še v sklopu stare rimske države, mnogo pa So nastajala tudi pri nas iz prvotnih skromnih naselij, ki pa so v teku časa dobivala večji pomen kot tržišča, katerim je njihov, takratni fevdalni gospod podelil pbsebne predpravioe in moremo, kot npr, pri Ljubljani, starost mesta 1© približno ugotovita po še ohranjenih dokumentih, v katerih je dotični kraj prvič označen kot mesto. Ker je bila ena od značilnosti srednjeveškega mesta ta, da je imelo svoje obzidje, kar mu je dajalo značaj trdnjave in strateškega oporišča, so zlasti ,v obdobju turških vpadov tudi nekateri kraji na Dolenjskem, kot npr. Krško ah Višnja gora, dobili mestne pravice predvsem zato, da so izpolnjevali to svojo obrambno nalogo. Pri Novem mestu pa ni bil mer oda j en nobeden od teh motivov za nastanek mesta. Na kraju današnjega Novega mesta v zgodnjem srednjem veku ni zaslediti kakega pomembnejšega tržišča in trgovske poti, ld so potekale prek Dolenjske bodisi v smeri jug. sever, t. j. iz obmorskih krajev v notranjost današnje Dolenjske hi sosednje Štajerske ter dalje v Podonavje, ali. v smeri vzhod-zahod, t. j. v smeri od Zagreba proti Ljubljani oz. od Balkana v alpski svet; te so potekale mimo ok-ljuka Krke, na katerem je pred šeststo leti zraslo Novo mesto. Ko so pa mesta dobivala vse večji strateški pomen v obdobju turških vpadov, je Novo mesto že dobrih sto let krepko živelo- Vemo sicer, da je na tleh današnjega Novega mesta, in to po vsej priliki na njegovem najvišjem vrhu, ki ga danes zavzema Kapitelj s svojo neposredno okolico, že v zgodnjem srednjem veku stalo staro naselje, kji se je imenovalo Gra- dec, To ime pove, da so naši predniki ob svojem poselje-vanju naše Dolenjske zadeli na tem kraju na vsej ostanke še predzgodovinskega in pozneje rimskega naselja, kar potrjujejo tudi številne in pomembne arheološke najdbe, predvsem v neposrednem okolju današnjega mestnega jedra, pa tudi na 'tleh srednjeveškega Novega mesta samega. Vemo dalje, da je imel svoje dni zelo pomembni stiski samostan posestva na osrednjem Dolenjskem in je nedvomno imel prav na kraju, ki so ga nazivali Gradec, vsaj svoja večja gospodarska poslopja, shrambe hi podobno. Razumljivo je, da je ob takem podeželskem središču cerkvene posesti bila postavljena vsaj skromna kapela ali cerkvica in verjetno si je nekoč bogati stiski samostan tu na najvišjem vrhu polotoka ob Krki zgradil tudi razmeroma večje svetišč© v gotskem slogu, ki nam je, sicer kasneje v obdobju baroka pre-zidano vendar z nekaterimi še vidnimi elementi gotskega stavbarstva ohranjeno v onem delu kapiteljske cerkve, ki leži med stolpom in med kasneje prizidanim prehitel jem. (Nadaljevanje sledi) USTANOVNO PISMO NOVEGA MESTA V božjem imenu amen. Mi, Rudolf četrti, po milosti božji nadvojvoda v Avstriji, štajarski, Koroški in Kranjski, gospod v Slovenski Marki in Porde-nonu, grof Habsburški, Tirolski in Pfirdski ter Ki-burški, mejni grof v Burg-auu in deželni grof v El-sassu. Sporočamo in naznanjamo s tem pismom vsem, ki ga vidijo, berejo ali slišijo brati, sedaj ali v bodočih časih, karkoli naj to bo: Ker mi vse naše čami tudi enega meščana. Tudi naj k letnim sejmom v prej imenovanem našem mestu vsakdo pride in naj bo osem dni prej in osem dni kasneje siguren na telesu in na imetju zaradi sovraštva ali zaplembe, razen edino zaradi umora ne. Karkoli se zgodi v mestu in v pomirju, ki je spodaj opisan, to naj sodi mestni sodnik in ne dežel-ski sodnik, kajti v imenovanem pomirju in v mestu naj sodi le mestni sod- (Prevedel višji arhivar Božo Oforepec) podložnike in zveste po prirojeni dobroti z knežjo naklonjenostjo radi oskrbujemo in se jih spomnimo s takimi pravicami in naklonjenostmi, s katerimi lahko v svojem obstoju in vsakdo izmed njih v svojem bitju pri pravici in dobri zaščiti ostane. Vendar smo zaradi naravne težnje še posebno naklonjeni, da pomagamo tistim, jih množimo in jim dodeljujemo milosti, ki smo jih sami skupaj spravili in z ustanovitvijo novega mesta združili in utrdili. Zato ker smo mi mesto imenovano Rudolfovo, ki leži v Slovenski Marki, na novo ustanovili in imenovali po našem imenu, mu dajemo z knežjo močjo to-le pravo in zakone, ki so tu dalje napisani: Prvič: Vse kar se v dobrem miru (brez slabega namena) prinese v mesto v hrambo, naj bo to žito, nik in nihče drug. Plemiči in neplemiči, reveži in bogati, ki imajo hiše in dvore v prej imenovanem mestu Rudolfo-vem sedaj ali si jih bodo v bodoče pridobili in Jci hočejo uživati pravico trgovanja le-tu, morajo, kadar je sila, pomagati mesto popravljati, patruljirati in siražiti in mu dajati služnosti. Nihče naj nima v prej imenovanem mestu svojih ščitencev razen samo deželni knez; le-ti morajo pred mestnim sodnikom terjali pravico in pred nikomur drugem in morajo tudi opravljati vse druge služnosti kakor drugi meščani. Meščani ne smejo nobene hiše v mestu prodati plemičem ali komur drugemu, temveč samo tistemu, ki je meščan ali hoče to postati in z občino stra- še naseli, prost in svoboden (dajatev). Tudi naj bodo meščani našega imenovanega mesta s svojim trgovskim blagom prosti in svobodni carine in mitnine v Kostanjevici, Višnji gori in na Raščici in cesta iz Ogrske na Kranjsko in proti morju naj gre skozi to mesto in tu naj bo tudi (obvezno) skladišče. K temu dajemo in določamo omenovanemu mestu njegovo za pomirje krog, kot je obsežen z naslednjimi mejniki: Prvo nad mostom do vode, ki se imenuje Preči-na in od izliva Prečine do Luknje in okoli vsega hriba, ki se imenuje Kal, in od tod do mejnikov pod Strmcem in do mejnikov proti ždinji vasi in preko dveh dvorov na griču do potoka, ki tam teče pod Zgor. Grčevjem po zemljišču do Alteburga in češ-njic ter do Krke pod mestom Rudolfovim. In kar je v tem (krogu) naj sodi mestni sodnik v Rudolfo-vem in ne deželski sodnik pa naj bo (zločin storjen) na polju ali v vaseh ali v samotnih dvorih ali kakorkoli se že imenuje. Zato zapovedujemo pri 7iaši naklonjenosti za nas in za naše brate in dediče vsem našim deželnim gospodom, glavarjem, vitezom in oprodam, vsem sodnikom, gradiščanom, oskrbnikom, vicedomom, mitničarjem, carinikom in vsem ostalim našim uradnikom, slugam in podložnikom, kakorkoli se že imenujejo, da je težko zapadel v našo knežjo nemilost in nam mora zato za kazen plačati brez vsake milosti sto funtov zlata, ki jih prejmemo petdeset mi v našo blagajno in petdeset imenovano mesto za občinsko zidanje. Teh stvari so priče častitljivi gospodje Ortolf, nadškof Apponski, Albreht, škof v Passau, Jo-han, škof v Briksnu, naš ljubi knez in kancler, plemeniti naši strici grof Rudolf Habsburški, grof Rudolf z Nidawa, grof Ulrik z Schaunberga in naši ljubi zvesti grof Bertold iz Maidburga, Henrik z Rau-chenstaina, Ulrik z Liec-tenstaina, pl. Greitzen-stetten, glsavar v Neustat-tu, Andrej Liechtenstain-ski iz Gmundena, Štefan iz Meissama vrhovni maršal, Albert iz Puchhaima vrhovni strežaj, Haidenreich iz Meissawa vrhovni toča j, Peter iz Oberstorffa vrhovni komornik in Viljem iz Kreuspekha vrhovni lovski mojster v Avstriji, Leopold iz Stadeka, deželni maršal v Avstriji, Henrik iz Hackhenberga Eber-hart iz Dachsberga, Albert Stuchs, Jans Turs iz Rau-chenegkha, Kador iz Ek-hertzaio starejši, Ulrik iz Kranichperga in Henrik iz Prva stran ustanovnega pisma Novega mesta z 7. aprila 13G5 dne Rappacha naš dvorni mojster in ostalih častiljivih ljudi dovolj. In povrh tega v večno pričevanje in celotno trdnost, smo zapovedali obesiti naš veliki knežji pečat na to pismo, ki je dano na Dunaju na ponedeljek po cvetni nedelji, po roj- stvu Kristusovem trinajst-sto let in nato v peinsest-desetem letu, naše starosti v šestindvajsetem letu in naše vlade v sedmem letu. Mi, imenovani vojvoda Rudolf podkrepimo to pismo s podpisom naše lastne roke. titd ivn nviUuiu*? ttiHk'*iv.i :^{juVu'T«r» ivu ii^Uvicti-M+tM' Vt fiTvV y> pa >u nu> a. &i & --v i.u \ % u. e za W »»Pedala v zimske » žtP,ct smo slišali - koli-k° iri&vc ' kT. - ,z'iave OTage Sta-n,e v \r, vse svetovne rekor-dff" a-.1'na SO metrov čez °v t b<7 prihodnje olimpia- de "J £j" yeč na atletskih stezah. N ,ii i,, 'e Preprosto povedal, da rfVpJL0"0 svetovno košarkarsko L "stv° v Braziliji všeč za-to. f,; '" njalo trenirali, se malo k°Ps0 domovC ^obro Jim J'e S1° in.l men, PrtoesU srebrne me-d?« trenil1?-01. k° M v Tokiu ve-llK U « s,abo 'S™1'- »tO °f-rf najlen;;uVZllaJaJ0':e.,:a sonea 1,1 nd«W lh spominov. Trener j<3l)ee j?? smučarske repre-zvnbo bon'1?2 P»VC« pravi, da sCiiiC- »v posvet'I trenerskemu PjS sem -kaJkrat sem tekel, L ,io Pohitri Qamahal. cla ne b0 rtO^dal „° Ognili grebena,« featt Hmn SV0|'ih letošnjih te-Kn; »vanjih. Sodelovali so ^-rf* 1tani„BOs!ovanske hokejske SSffi Van .,Miha ZoPM&fc S?,sK'f tekaVedcn »ajboljših ev-rOPT eka«*v na 3000 metrov VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA P0MlAD ★ VIHARNA P0MIAD ★ čez ovire (in ne na 8000 metrov, kot je povedal novinar Poleta), ki na velikih tekmovanjih nima srččc in je tudi v Tokiu (ne v Rimu!) izpadel v predtekmovanju; najboljši jugoslovanski alpski smučar Peter Lakota, ki je zdaj pri vojakih: Ludvik Zaje, ki je letos v Kulmu skočil 130 metrov na smučeh; Zlata Tratnik, najhitrejša jugoslovanska plavalka in Janez Brodnik, za katerega pravijo, da bo poleg Cerarja letos zastopal Jugoslavijo na evropskem prvenstvu v gimnastiki. To prireditev so omogočila novomeška podjetja IMV, INIS, NO-VOTEKS. LABOD, Gozdno gospodarstvo, PIONIR, Cestno podjei je, NOVOTEHNA, STANDARD, DOLENJKA, OPREMALES, KRKA, ELA in NOVOLES. —AL DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele ktojine. Spod Posavja in Dolenjske! 53. — Nemški izstrelki so udarjali v breg nad njim. Tik nad njegovo glavo je v ravni vrsti brizgnila zemlja v neštetih malih vrelcih: strojnični rafal bi ga bil skoraj zadeL Stekel je nekaj korakov naprej in se vrgel v mah za majhno vzpetino. Krogle so zdaj žvižgale nad njim. Zadeti ga niso mogle. Nepremično je ležal, da se odpočije in da potem steče do partizanskih polo-iajev. 54. — Nenadoma je zaropotalo od strani in v rušo ob njem je udaril šop izstrelkov. Rudi se je ozrl: na robu gozda, levo od partizanskih položajev, se je bila vgnez-dila skupina Nemcev in njihov mitraljezec je iz nevarne bližine streljal po njem. Stekel je po strmini — deset, dvajset korakov — vedno počasneje; bil je že močno upehan. Nemec ga je obsul z gostimi rafali iz svojega šarca. 55. — Rudi se je komaj še premikal. Dajala ga je strmina in mitraljez z municijo, ki ga je vlekel za seboj, je bil kot najtežja stvar na svetu. Toda izpustil ni. Brez šarca bi bil takoj spet v varnem zaklonu, toda bilo ga je sram, da bi izpustil z muko pridobljeno orožje. Spet je padel po tleh. Skupina Nemcev je z obronka streljala po njem vedno besneje, kot da se je zaklela, da ga bo ubila. ""prej. e** se Je drgetaje pobral in stekel nekaj metrov ^ič druc rca ^e vedno ni izpustil. Pred seboj ni videl 11 ne^eUh^a Par^zans,i0 bojno črto, ki je plamtela v.jj po ji1 drobnih ogenjčkih in dimu. Partizani so udario **^ltin mcm> da b* mu krm um>k- Se deset metrov fraU^ec • ^et*a-i Je na(* nJim zaregljala strojnica. Mi-tr Je bil opazil Nemce na levi in je vžgal po njih. Saša Dobril ARG0NAVTI H l£i i-f VŠEČ SI Ml,P£KL€ l) - - = Z* - - -—=-V*-—7^2=S.~ 3 P03DI Z MENOJ, POKAŽEM TI NAŠE 3E2ERO V MESEČINI. !!ii!i!!«lll!lll!ll!!IIIIIUilH!^ i*mMmi»MHUBiiiiiiiiiiii»ii»ii»iiiiiMiiiii*iBiii> SMEH STOLETIJ j j j Nekdanji predsednik francoske republike Gaston Dou- | mergue je bil splošno znan zaradi svoje dobre volje. Za | uspehe in priljubljenost se je imel večji del zahvaliti svo- | jemu smehljaju. Ko so ga vprašali, kako more biti ob vsa- | ki priložnosti tako vesel, je smehljaje pojasnil: »Če sem dobre volje, se smehljam, ker imam pač to j navado, če se razjezim, se spet smehljam, zato da jezim i druge. Njihova jeza me zopet razveseli, in tako sem spet | dobre volje.« Pisatelj in dramatik Tristan Bernard je klepetal v pri- I jateljski družbi. Nekdo je pripovedoval o Pascalu, ki je kot | šolar preganjal glavobol s tem, da si je izmišljal zapletene | geometrične naloge. Tristan Bernard je dejal: »Z menoj pa je bilo malce drugače. Ko sem jaz hodil | v šolo, sem si pogostoma pri zapletenih geometričnih na- j logah izmišljal — glavobol.« Pisatelj veseloiger se je odpeljal nekoč v Nizzo na počitnice. Obedoval je v razkošnem hotelu. Ko so mu p predložili pošteno zasoljen račun, je zahteval lastnika hotela. §j »Ali ste vi šef hotela?« »Da, gospod. S čim vam morem postreči?« »Ali ste res gospodar te hiše?« »Seveda, lahko mi verjamete!« »Potem me objemite!« Hotelir je bil v veliki zadregi. Gostje so se začeli mu- j zati in smehljati, Tristan Bernard pa je z jokavim glasom I dejal: »Objemite me ... to je poslednjič ... nikoli več se ne bova videla!« Potem je plačal in odšel. ■NUMaVrtUM ^ j S — Vprašaj zaročenca, dragica, gotovo bi nam 5 lahko preskrbel bele ribe po znižani ceni! IIIUIIIIIUIIIIIIIII»ll>l»*»ll*«»l»IIMM«IHa«WM|4 DOMAČA OBRT V ADIESIČIH SLABIH 120 MINSST »ITI II GLASBE V Umm MESTU Obrtnikom se je obrnilo rja bolj® — če povem po pravici, moram reči, da se je od lanskega leta na področju obrti marsikaj spremenilo. Obrtnikom se je obrnilo na bolje. Lani so nam znižali davke, zato malo laže dihamo. Jaz sem krojač. Delam vse dneve pozno v noč, če hočem v redu preživljati vso družino. Kar IMS je v Črnomlju kro. jačev, še nima nobeden avtomobila, niti mopeda, niti so. dobno opremljenega stanovanja. V večjih mestih računajo za delo oblek enkrat več kot mi, cene pa so povsod enake. Obrt počasi izumira, saj je vajence zelo težko dobiti, posebno v nekaterih obrtnih poklicih. Za poživitev obrti v naših krajih je občina že naredila prve korake, vendar to ni do. volj. če ne bomo obrti posvečali še več pozornosti in obrtnikom nudili še boljših pogojev, se bo še nadalje dogajalo, da ljudje, izučeni poklica, odhajajo delat v tovarne. Takole sva o obrti kramljala 2 Ivanom šikonjo, krojačem iz Loke pri Črnomlju. JOŽE SKOF Obstreijen srnjak v vinogradu Peter Žalec iz Gorice ima na Sinjem vrhu vinograd. Pred nekaj dnevi je tja pripeljal kole za vinograd in jih začel razkladati. Ko je voz že skoraj razložil, je zagledal v četrti vrsti srnjaka, ki je ležal komaj 5 metrov vstran. Kljub premetavanju kolov ni pobegnil. Ko je Žalec poklical sosede, ga je srnjak opazil, se počasi dvignil in odšepal proti vzhodu. Videlo se je, da ima srnjak prestreljeno sprednjo desno nogo. Srnjak je že odrasel, saj ima doraščeno, a še kosmato rogovje. Je popolnoma siv, verjetno zaradi tega, ker je obstreijen. Vsekakor bi bila dolžnost lovske družine, da srnjaka odstreli. š. J. Izvoljeni m mm ebinski ©tonski Občani so na volitvah 26. in 28. marca izvolili naslednje nove odbornike v občinsko skupščino: V OBČINSKI ZBOR: Inž. Rado Dvoršak iz Črnomlja; Vladka Vanovič iz Črnomlja; Anton Hutar iz Rožnega dola; Žan škrinjar iz črešnjev. ca; Jože Kočevar iz Semiča; Peter Dragičevič iz Miličev; Alojz Juršak iz Zapudja; Alojz Panjan iz Malega Ne-rajca; Franc Starešinič iz Zilj; Jurij Hudak s Ss-čjega sela; Janez Štrcelj iz Gri-belj; Stilne Držaj iz Jerneje vasi; Anton Dvojmoč iz Ka-nižarice; Stanko Grahek iz Lokev; Stanko VVeiss iz Vojne vasi; Niko Selakovič iz Črnomlja; Ivan Lasič iz Gor. Suhorja; Rudolf Habe iz Tri-buč. V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI so bili izvoljeni: Jože Gregorič iz Črnomlja; Vinko Babic iz Črnomlja; Lado Povše iz Črnomlja; Alojz Planine iz Črnomlja; Ivica Rajgelj iz Črnomlja; Vera Rožič iz Loke; Franc Košir iz Črnomlja; profesor Anica Jankovič iz Črnomlja; Ivan Mohar iz Vinice; Franc štajdohar iz Čr. nomlja; Marija Stariha iz Črnomlja; Franc Bahor iz Črnomlja; Slavko Stamejčič iz Črnomlja ih Ana Jakše iz Črnomlja. V KMETIJSKO PODSKUPINO so bili izvoljeni: Anton Fabjan iz Črnomlja; Ciril Požek iz Podbrežja in Peter Matkovič s Tanče jrore. 26. in 28. marca so v črnomaljski občini izvolili polovico novih odbornikov občinske skupščine 26. marca, ko so zaposleni občani volili odbornike v občinski zbor delovnih skupnosti, so ob 7.30 volitve že zaključili v krojaškem obratu podjetja NOVOST s sto odstotno udeležbo. Volišč je bilo 21, na 12 pa so volivci že do 10. ure opravili svojo državljansko dolžnost. Na področju gospodarstva se je udeležilo volitev 90 od- Ograja pri Štefanu bo kmalu narejena Krajevna skupnost Semič je že naročila pri Obrtnem servisu železno ograjo, ki jo bodo postavili ob peš poti pri Štefanu. Stopnice pa Semičani precej kriti-zirijo in pravijo, da bi se lahko z manj denarja bolje napravile. Za invalide ah starejše ljudi pot po stopnicah ni primerna, zato bi čimprej morali urediti tudi zanemarjeno staro cesto. Ver-* jetno bo prišla na vrsto tedaj, ko bodo urejali cesto na Smuk. Upamo, da bomo letošnji krajevni praznik dočakali z urejeno kočo na Smuku, urejeno potjo do Štefana in staro cesto. Telefon do štrekljevca in ulična razsvetljava bosta pa že v nekaj mesecih narejena. F. D. Odkup mleka tudi v špeharjih 1. aprila je začela Kmetijska zadruga Črnomelj odkupovati mleko v vaseh špeharji, Daljnje njive, Sinji vrh, Draga in Damelj. Mleko odvažajo na Vinico, odkup pa bo vsekakor gospodarsko pripomogel za razvoj hribovskega kmetovanja. š. I. liiske isiwiee ii AcSlešic 0 Osnovni šoli v Adlešičih manjkajo vsaj trije učitelji. Ker nimajo zanje stanovanj, jih seveda ne morejo dobiti. Tudi sedanji prosvetni delavci na šoli nimajo primernih stanovanj, vsaj nekateri ne. Za eno učiteljico so uredili sobo kar v prostoru, namenjenemu shrambi. Vse to daje ljudem misliti, zato so se zadnje čase začeli potegovati za gradnjo stanovanj za prosvetne delavce. Ker pa v vasi že več let pogrešajo tudi prosvetno dvorano, menijo, da bi lahko dve zadevi najceneje rešili tako, da bi zgradili prosvetno dvorano, nad njo pa učiteljska stanovanja. © Otroci iz Žuničev in okolice hodijo v adlešičko šolo tudi po 8 km daleč. V šoli so prvi dve uri tako utrujeni, da težko slede pouku in jim učitelji tega ne morejo zameriti. Nič na boljšem pa ni- so otroci iz Adlešič, ki hodijo v 8. razred črnomaljske osemletke. Sicer se v šolo vozijo z avtobusom, vendar je vožnja taka, da so starši zanje vsak dan v strahu, če bodo prišli domov še s celimi udi. Pravijo, da gneče v tem avtobusu ni mogoče popisati! O Mlečna kuhinja je v drugem šolskem polletju spet začela poslovati. Od 186 otrok na šoli jih malica okoli 150. Mesečni prispevek za toplo malico znaša 200 dinarjev. Jed iz šolske kuhinje je sicer skromna, največkrat dobe otroci le mleko in kruh z marmelado ali sirom, vendar je tudi ta hrana velikega pomena za njihovo zdravje. Posebno spomladi kmečke mame marsikdaj nimajo časa skuhati kosila ob pravem času, in če otroci še šolske malice ne bi imeli, bi bili večkrat po ves dan brez hrane. stotkov volilnih upravičencev, v prosveti 97,9 odstotka, medtem ko je 97,7 odstotka volilcev izbralo odbornike s področja državnih organov in družbenih organizacij. Končni uspeh volitev bi bil lahko še boljši, če ne bi bilo prav zdaj toliko ljudi bolnih in na rednih letnih dopustih v drugih krajih, kar se je poznalo posebno v kolektivih Tapetnika, Iskre, Belta in Rudnika. Na nedeljskih volitvah v splošni zbor občinske skupščine je do devetih zjutraj volilo že 45 odstotkov volivcev na vseh 52 voliščih. Končni volilni rezultat z 91 odstotno udeležbo kaže, da so družbeno politične sile v občini uspešno opravile svojo nalogo. Najugodnejše volilne uspehe so zabeležili na 24 voliščih v kmetijsko podskupino, kjer je 63 odstotkov volivcev že do devetih oddalo glasovalni listič. Vasi Pribinci in Bedenj sta se odrezali s sto odstotno udeležbo, pohvaliti pa je tudi vseh 16 volišč na območju krajevnega urada Adlešiči, kjer so že pred poldnem zaključili delo. Občinska volilna komisija je na podlagi podatkov s teh volišč izračunala, *a se je 95,6 odstotka volilnih upravičencev udeležilo volitev v kmetijsko podskupnino. Tako uspelih volitev v črnomaljski občini še niso imeli, čeravno so potekale v manj slavnostnem vzdušju kot prejšnja leta. Razveseljivo pa je tudi to, da je bilo od 7 kandidiranih žena kar 6 izvoljenih. Kolikor je bilo tokrat še zmešnjav zavoljo tega, ker so občani prvič volili po novem načinu le v polovici volilnih enot, verjetno tega ne bo na volitvah 18. aprila. Tedaj bodo volili prav vsi občani z volimo pravico poslance v republiški in zvezni zbor. »Še maj je za pozebo nevaren!« je rekel Martin Turk, ko smo ga pri obdelovanju vinograda v Bu-šinji vasi prejšnji teden vprašali, kaj meni o letošnji letini. »Letos smo kmetje prej začeli delati v vinogradih. Zaenkrat vreme res lepo kaže, a ustno izročilo pravi, da so take letine vsekdar tvegane...« Za medobčinsko sodelovanje v nekaterih pristojnostih TNZ 30. marca se je v Črnomlju sestal Sv et za splošno upravo in notranje zadeve ter obravnaval več pomem bnih zadev s svojega področja. Po novem zakonu o službi notranjih zadev prevzamejo poslej občine pristojnosti s področja notranjih zadev, ki jih je doslej opravljalo okrajno tajništvo, razen službe državne varnosti. Na posebnem posvetovanju v Ljubljani so se zastopniki občin dogovorili s TNZ, da bodo posle kriminalistične službe in Ljudske milice opravljali v medobčinskem sodelovanju za vse dolenjske občine. O tem so predvsem raz- pravljali tudi člani sveta in sklenili predlagati občinski skupščini, naj se za tako sodelovanje odloči. Hkrati bodo predlagali občini Metlika, naj pristane na sodelovanje s črnomaljsko občino v pristojnosti izdajanja potnih listov in opravkov s tujimi državljani, nakar bodo tako sodelovanje uredili z ustreznimi pogodbami med obema občinama. V razpravi so nadalje poudarili, da bi morali dosled- no izvajati požarno varnost-ne preglede in da je treba ugotoviti, če so bile pri vseh krajevnih uradih imenovane komisije oz. odbori za civilne pogrebe. Kolikor še niso teh stvari uredili, naj bi jih čimprej. Predlagali so še, naj občinska skupščina ponovno prouči možnost organiziranja pravne pomoči občanom, ker se na tem področju javljajo vedno večje potrebe. MLINI OB KO LP I UM I PA 3 OC m Počakamo, da brod pristane na drugi strani reke. V hrvatskih Blaževcih. Malo niže sta mlin in žaga. Tja-je menda namenjen visoko naloženi voz. Sonce se je že skrilo in svetle lise na hrvatski strani so potem-nele. Ko spustimo čoln pod bla-ževski jez, primemo vsi trije za vesla. Naglo veslamo, kajti mrak se vse bolj gosti. V daljavi zaslišimo šumenje novega jezu. ZAPEČ! Spet žaga na hrvatski strani Kolpe. Kolesa stoje. Nobena človeka ne vidimo. ./•Nocoj ne bomo več popisovali niti fotografirah. Ko spustimo čoln pod jez in ga privežerrio za vrbo, je že skoraj tema. Iz čolna znesemo naše stvari na travnik in razpnemo šotor. Na špiritnem kuhalniku se kuha večerja. Lep, bogat dan je za nami. 19. avgusta 1964 Minula noč pa je bila vse prej kot lepa. Zvečer je na temnem nebu še migljalo nekaj zvezd, nato pa so tudi te izginile. Malo potem je nebo pretrgal prvi blisk in daleč na vzhodu je zamolklo zagodmjal grom. »Verjetno poletna nevihta,« je rekel Zvonko. »Ne bo hudega,« je pripomnil Janez. Vse naokrog je bila gosta tema, le visoko nad Kolpo, na hrvatskem Plemenitašu, se je svetila osamljena luč. »Najbrž je tam šola ali pa gostilna,« je dejal Zvonko. Potem se je spet zabliskalo in zagrmelo. Zmerom bliže je prihajala nevihta. Vzdignil se je veter in po šotoru so udarile prve kaplje. Nato druge, tretje ... Vedno gostejše. Potlej se je ulilo. Po platneni strehi je zabobnelo in nato zapljuskalo, kot bi nekdo Mlinar Peter Madronič v Prelesju cela vedra vode vlival po njej. Nebo so parali bliski in grom je bil zmerom močnejši. Lilo je četrt ure, pol ure. Potem se je nevihta umaknila proti zahodu in je samo še rahlo deževalo. Nismo še dobro zatisnili očesa, ko je znova zabobnelo po šotora. Spet se je razbesnela nevihta, tokrat od zahodne strani. Potem je lilo vse do jutra, ko je dež prenehal. Vstali smo, izplali vodo iz čolna, zložili odeje, blazine in mokro šotorsko platno ter pristavili vodo za čaj. Prav takrat je pričela Kolpa naraščati. Sprva se je rahlo skalila, toda preden je bil čaj skuham se je dvignila gladina za celo ped. Ko smo se deset minut kasneje ukrcali, je Kolpa narasla že za četrt metra. Spustili smo se po toku in reka nas je naglo odnašala. Voda je porjavela in se hitro dvigala, čez čas smo v daljavi zaslišali šumenje jezu. »Radenci!« je rekel Zvonko, ko smo se mu bližali. Dvignil sem se v čolnu. Streljaj pred nami se je pod slapom rjavkasta . voda razbijala v umazane pene. Videli smo, da čez jez ne moremo več. K bregu! Uprli smo v vesla. Nekaj desetin metrov od jezu smo se ujeli za veje. TIM KPEUH VOLITEV ŠE II BILO! Kaj je z nahajališči v Primostku? Vaščani isa Primostka pri Metliki so nejevoljni že vse od tedaj, ko so zaceli skozi vas graditi asfaltno cesto. Te so bili sicer zelo veseli, vendar so prizadeti s tem, da imajo vse odtlej težave z napajanjem živine. Ko so delali novo cesto in most, so delavci odvisno zemljo navozili na napajališče za živino in ga s tem popolnoma predrugačili. Ozka pot, ki vodi do Lahinje, zdaj ni pri- merna za, srečavanje več glav živine, katero ima v vasi vsaka hiša. če eno živinče le malo sune v drugega, se lahko zvali v blato, iz katerega je težko reševati- Tako se je zgodilo že dvakrat, da je vsa vas reševala kravi iz blata in le s skrajnimi napori vaščanov so kravi rešili pogina. Pozimi, ko je sneg, obstaja še ta nevarnost, da žival le malo stopi izven cestišča, kjer se ji vdre sneg v globok jarek, poln velikih skal. V vasi imajo dva občinska odbornika. Oba sta na sejah skupščine večkrat opozarjala na ta problem in jima je bilo obljubljeno, da bodo napaja-lišče popravili. Ljudje pa zamerijo tudi to, da si je že več komisij ogledalo zadevo, GRADAC: pred ustanovitvijo obrata konfekcije Prebivalci Gradca, zlasti Pa krajevne organizacije, že več let premišljujejo, kaj bi z gradom, v katerem je več prostorov neizkoriščenih ali premalo izkoriščenih. Za u-reditev turistične postojanke bi bil grad kot nalašč, a bi ga morali za te namene preurediti. Ker ni sredstev za potrebne investicije, je ta možnost zaenkrat propadla. Zadnje mesece se pogovarjajo o novem načrtu: da bi v gradu metliški KOMET odprl obrat konfekcije, v katerem bi lahko zaposlili okoli 80 žensk. Na zboru vo. livcev je bila že izvoljena posebna komisija domačinov, ki vodi razgovore s po- djetjem KOMET t MetliM. Kot je videti, bodo v tem uspeli. Invalidski zavod KOMET je pripravljen tako začeti s preurejanjem prostorov, ko se bo zasebna stranka izselila z gradu. Z ustanovitvijo družbenega obrata v Gradcu bi zelo ustregli domačinom, saj se jih zdaj vsak dan okoli 40 vozi na delo v Metliko in Črnomelj. Potem bi bili zaposleni v domačem kraju, kar bi pomenilo zlasti za ženske precejšnjo razbremenitev. Njihova delovna mesta v črnomaljskih in metliških podjetjih pa bi lahko nadomestili s tamkajšnjo domačo delovno sito. Iz Suhorja in okolice je precej občanov sodelovalo v krvodajalski akciji, ki je bila v Metliki pretekli teden. Krvodajalci pravijo, da So kletni prostori metliškega zdravstvenega doma odločno premajhni in da bi morali prihodnjič poskrbeti za hitrejši potek oddaje krvi, pa bi se javilo še več prostovoljcev. Od 1. aprila dalje dobivamo na Suhor pošto že v zgodnjih jutranjih urah, ker jo pripelje v vas poštni kombi. Po- a nikoli niso poklicali zraven ne vaščanov in ne odbornikov. Ker je bilo pozimi rečeno, da bodo z deli pričeli takoj ko bo ugodno vreme, so prebivalci Primostka v skrbeh, če ne bo ostalo le pri besedah. V zadnjih tednih je Dilo sonca dovolj, še nikogar pa ni bilo blizu, zato so vaščani vedno bolj nejevoljni in o tem razpravljajo na vsakem sestanku. poldne ali proti večeru pa pošto odpelje v Novo mesto. Z novim načinom dostave poštnih pošiljk so občani zelo zadovoljni. Zadnja sončna nedelja je privabila v Belo krajino mnogo izletnikov. Lep dan pa je izkoristilo tudi več kot 30 osebnih avtomobilov s karlov-ško registracijo, ki so se na gorjanski cesti pomerili v sprotnostni vožnji. Novi odborniki občinske skupščine v RSstliki Marijan Pavliha umtm m mctlbke Na zadnjih volitvah občinske skupščine v Metliki 26. in 28. marca so bih izvoljeni v OBČINSKI ZBOR: Zvonko Rus iz Metlike, Manek Fux iz Metlike, Martin Brodarič iz Rosalnic, Jože Kozjan z Božakovega, Anton Prus s Kr-mačine, Milan Vraničar iz Slamne vasi, Martin Drago-van z Grabrovca, Franc Petrovič iz Bereče vasi, Peter Badovinac z Jugorja, Franc Kočevar iz Gradca, Anton Pezdirc s Krasinca, Janez Tome s Krivoglavic in Jože Pezdirc z Otoka. V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI pa so bili izvoljeni: V SKUPINO ZA GOSPODARSTVO: Franc Barbič iz Metlike, Dragica Butala iz Metlike, Milka Križan iz Otoka, Silva Dular iz Metlike in Marica Tassi iz Metlike; V PODSKUPINO ZA KMETIJSTVO: Jože Bajuk iz Dra-šič in Anton Kralj iz Gribelj; V SKUPINO ZA PROSVE-TO IN KULTURO: Ivan Žele iz Metlike in Julija Kočevar iz Gradca; V SKUPINO ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: dr. Evgen Bienenfeld iz Metlike; V SKUPINO DELOVNIH LJUDI V DRŽAVNIH ORGANIH, DRUŽBENIH ORGANI-ZACIJAII IN DRUŠTVIH: Alojzija Muc. O Minuli mesec so v bregu nad domom Partizana, kjer je določen prostor za novo metliško osnovno šolo, izkopali šest poskusnih sond. Strokovnjahi Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij SRS bodo zdaj teren pregledah in določili način gradnje. Obenem projektivni atelje Emona projekt v Ljubljani že izdeluje tehnično dokumentacijo. V Gradcu imajo občani opravka s. številnimi komu. na'nimi in drugimi problemi, zato vedno bolj čutijo potrebo po ustanovitvi krajevne TRGOVSKO PODJETJE VOLNA LJUBLJANA Tekstilno blago kupujte v trgovinah: VOLNA — Nazorjeva 1 SUKNO — Stritarjeva 4 BLED — Čopova 10 MARINKA — Gradišče 10 KOROTAN — Celovška 97 ŠENTVID — Šentvid 18 skupnosti. Doslej se iz raznih vzrokov zanjo niso odločali in tudi ne vključili v metliško krajevno skupnost, že lani so sprejeli krajevni samoprispevek za, gradnjo vodovoda, sTedstva pa zbirajo v posebnem skladu. Računajo, da bi tudi gradnjo vodovoda laže organizacijsko izpeljMi v krajevni skupnosti, zato jo bodo kmalu ustanovili. Glavna cesta skozi Gradac je asfaltirana, od odcepa ob koncu mosta do železniške postaje pa je še makadamsko cestišče, po katerem pride na vlak vsakdo blaten ali prašen. Občinska skupščina je obljubila poskrbeti za asfaltiranje tega dela ceste v dolžini okoli 300 m in Gradčani že težko čakajo, kdaj bodo z deli pričeli. % V marcu je Komunalno podjetje naročilo večje število standardnih pločevinastih smetnjakov. Ti bodo prišli zlasti prav podjetjem, ustanovam in stanovalcem v blokih, kjer nimajo gnojničnih jam za smeti in odpadke. Koristno pa jih bodo uporabljali "judi mnogi hišni posestniki, saj je z odlokom (na to opozarja tudi napisna deska!) prepovedano odmetavati smeti po Mestnem bregu, ki je dolga desetletja bilo priljubljeno smetišče metliških prebivalcev. Smetnjake bo ob določenih dnevih izpraznjevalo Komunalno podjetje. G Minuli teden je bila v metliškem gradu odprla razstava o razvoju in delu službe notranje varnosti, ki jo je organizirala Komisija za vzgojo in varnost prometa skupščine občine Metlika. Razstavo si je ogledalo lepo število ljudi, zlasti mladine. 9 Pred dnevi je zasedal upravni odbor zdravstvenega doma v Metliki. Imenovana je bila razpisna komisija, ki bo v kratkem objavila razpis novih mest, in sicer za dva zdravnika in za upravnika Zdravstvenega doma. Dosedanji upravnik bo namreč prevzel posle direktorja Centra za zdravstveno varstvo v Novem mestu. meHIskitffrednik Pred spomladansko setvijo — Imate gips? — Imamo. Kar vzemite ga, da ga ne bo zmanjkalo, navadno odgovori prodajalec v trgovini, kadar kmetje kupujejo u-metna gnojila. Jeseni pa je prenekateri kmetovalec razočaran nad umetnim gnojilom in krivdo za slab pridelek zvrača predvsem na kupljeni »gips.« O vsem tem sva se ne-dolgo tega pogovarjala s kmetom žanom skrinj ar-jem iz črešnjevca, ki je pravilno presodil, zakaj gips ne učinkuje, kot bi moral. Takole je dejal: — Ko kmet kupuje v zadrugi umetna gnojila, bi moral povedati, kaj name- Potem je vse tri veljalo dokaj truda, da smo zvlekli čoln na dokaj strm breg in ga po sunem spravili okoli malenice v vodo pod jezom. Mlin v Radencih je bil prazen. Nikogar ni bilo. Ne Jurija Bariča ne Miha Kranjca, ki sta lastnika šest mlinskih koles. Ljudje le malo prinesejo v malenico in meljeta zato le ob nedeljah, ko se utegneta odtrgati od drugega važnejšega dela. To nam je povedal Franc Štefane, ki je kmalu potem prišel mimo. Govorimo to in ono, o mlinu in mlinskem delu, pa o Kolpi, ki je muhasta reka in ki ob takih nalivih, kot je bil minulo noč, dvanajst Ur narašča in potem spet dvanajst ur upada. Gledamo vodostaj ob mlinu — tega navadno opazuje Kranj ac in rezultate sporoča v Ljubljano — ob katerem se zdaj vztrajno dviga voda. Pod bregom leži doslužen mlinski kamen; še malo, pa ga voda zalije in zaplju-ska čezenj. »Kajpak, muhasta je Kolpa in včasih nevarna,« pravi Štefane. »Ob hudi povodnji naraste tudi za štiri metre in potem teče skozi gornje okno in vrata na strehi.« Gledamo skodlasto streho in fičarasta vrata na njej. »Hm, to je precej više, kot smo mi,« se smeje Janez. »Pošteno bi gagnili, če bi tu čakali na takd visoko vodo.« Toda čakali je ne borno. Pospravimo vse stvari v čoln in primemo za vesla. Odrinemo in že nas urno nese šumeči rjavi tok. Dolina se oži. V strmih bregovih vise cele zaplate belega skalovja. Nad njim so. na nebesni modrini pripeti kopasti oblaki. čudovita je bila tod vožnja, če bi bila Kolpa čista in mirna. Tako pa ne vidimo dna ne velikih skal, ki jih je tod baje veliko in jih je zdaj prekrila voda. Niso prijetne take skrite čeri. Mimogrede se lahko nanje nasuče čoln. Zato pazimo na curke, na vodne grive, na drveče lise ... Janez kleči na kljunu čolna. Izognemo se velikemu deblu, ki ga voda drvi s seboj. Pred nami spet močneje šumi Kolpa. Morda je tam samo razrušen jez, morda visoke skale, preko iVIalenica v Bregu katerih pada voda. Lahko tudi že jez nove malenice. Ne kaže preveč tvegati, če nas potegne v brzice, je lahko po nas! K levemu bregu! Močno pritiskamo z vesli. Potem se lovimo za veje. Privežemo čoln in - se vzpnemo na breg. Na travniku ob Kolpi najdemo domačine, ki obračajo otavo, vso mokro od nočnega dežja. »Ne, po levi strani ni varno!« pravi mlad mož. »Tod so skale. Velike. Zdaj jih je prekrila voda. Mogoče se katere še vidijo iz nje. Lahko vas obrne... Na desno morate! Kakih dvesto, tristo metrov vas bo pošteno neslo. Potem pa ... No, nerodno je, če človek ne pozna vode. Vidi pa se nič. Saj je Kolpa kot jabolčnik!« Spogledamo se. Nič kaj spodbudne besede. »Na desno moramo, pravite? In kateri mlin je zdaj prvi pred nami?« »V Bregu, na naši strani, slovenski. Pust kraj. Tri, štiri hiše so tam.« Poslovimo se in krenemo k čolnu. »Bomo poskusili?« pravi Janez. Malo pomislimo, če nam voda obrne čoln, bi s plavanjem še nekako prišli na suho. Toda če nam izginejo v kalni vodi aparati, šotor, obleka, blazine ... Pa se hip nato že odločimo. Do Brega bomo poskusili priti. Če bo voda še naraščala, lahko poča-mo do jutri tamkaj. In že veslamo čez deročo reko. Veslamo in hkrati ostro zaviramo, da nam voda ne zasuče čolna. Zamahi so hitri, močni. Pred nami šume grivaste pene. »Skala!« Janez toliko, da odrine kljun čolna in z Zvonkom komaj še uravnava krmo. Kot blisk švignemo mimo druge, kot peč široke skale in že smo v globlji vodi. čutimo, kajti razbrazdana voda zamolklo pljuskne ob sranice čolna. Hip nato pa nas spet zagrabi vodni curek in potem drvimo ob obrežnem grmovju in drevju, hitro, divje ... Ha, to je verjetno tistih dvesto, tristo metrov! Potem se curek nenadno prelije v mirnejšo vodo. čoln še zmerom naglo nese, toda brzice so za nami. Sonce sije, rjava voda se kovinsko sveti in nad skalnato sotesko plavajo na modrem nebu oblaki. »Podaj, prosim, aparat! Filmal bom!« pravi Janez. rava pognojiti, kakšno zemljo ima in kakšne so bile prejšnje kulture. Na podlagi vseh teh podatkov pa bi mu moral strokovnjak svetovati, katero gnojilo bi bilo za njegovo zemljo najprimernejše ter koliko in kdaj naj gnojila uporablja, če si kmet vseh navodil ne more zapomniti, bi mu jih morali napisati na listek. Sredstev za varstvo rastlin s tujimi imeni je dandanes že toliko, da ni čudno, če jih kmetovalci ne moremo ujeti v uho. Vse to, kar je povedal kmet škrinjar, je res. Belokranjski zemlji najbolj primanjkuje fosforja, razen tega pa morata biti v zemlji še dušik in kalij, če damo zemlji samo enega teh hraniv, druga dva ne bosta učinkovala, zato kljub gnojenju in stroškom ne bo dobrega pridelka. Vse to ugotoviti pa je precej zapleten proces, zato bi se morali kmetijski strokovnjaki pogosteje sestajati s kmetovalci, zlasti pa pred spomladansko in jesensko setvijo, čiščenjem in škropljenjem sadnega drevja in drugimi akcijami. Na sestankih pa naj bi se pogovarjali tudi o ko- operaciji. Zasebni kmetje niso več tako nazadnjaški, kot večrat slišimo, vendar moramo kmeta z dokazi prepričati, da je to kar mu svetujemo, res boljše od onega, česar je bil vajen desetletja delati. Prav v tem pogledu pa zadruge niso storile vsega, kar bi morale, in tudi kmetijski strokovnjaki v veliki meri niso opravičili svojega poslanstva. Vse to kaže, da bi morali priti do mnogo tesnejšega sodelovanja med kmetovalci, kmetijskimi strokovnjaki in zadrugo, saj so vsi trije soudeleženci v istem proizvajalnem procesu in imajo isti namen: več in ceneje pridelovati. JOŽE ŠKOF Potrošnikom se priporoča za nakup PODJETJE PREHRANA IZVOZ - UVOZ LJUBLJANA -KERSNIKOVA 2 Semičani nestrpno čakajo na motorne kosilnice Pisarna proizvodnega okoliša kmetijske zadruge v Semiču ima vedno dovolj strank. Nekateri podpisujejo koordinaejiske pogodbe, drugi sprašujejo za gnojila in njih uporabo, največ strank pa prihaja v pisarno zaradi motornih kosilnic. Vsem kmetovalcem, ki so kosilnice pravočasno naročili, so sicer zatrdno obljubljene, vendar ljudje o tem niso prepričani in ne verjamejo, da jih bodo res dobili, vse dotlej, ko jih bodo videli. Mnogim pa je tudi žal, da se za kosilnice niso pravočasno pozanimali, ker za letos zadruga ne sprejema več naročil. F. D. Semič mm stalnega zdravnika Pred nekaj meseci je Semič dobil stalnega zdravnika. Doktorja anto-na Kvasiča imajo bolniki zelo radi, saj vsak dan obišče njegovo ordinacijo od 40 do 60 ljudi iz bližnje in tudi daljnje okolice. Zdravnik opravi večjno obiskov peš, ker še nima svojega avtomobila. Ljudje, pravijo, da bi morali imeti zdravniki pri dobavi avtomobilov prednost, saj so velikokrat od tega odvisna njihova življenja. Za Semičane pa je zanimiv podatek, da je pred prvo svetovno vojno hodil v Semič dvakrat na teden dr. Weibel iz Metlike. Stari ljudje povedo, da je bilo včasih malo bolnikov ali pa nobenega. Dr. Wei-bel se je tedaj razjezil, spil pol litra vina, nato pa odšel v Metliko. Kaže, da so bili ljudje svoje čase bolj zdravi, kot so danes!! ' F. D. Suhorske novice Novice iz Gradca IN KOP KOČEVJE: Kolektiv Inkopa — industrije kovinske opreme iz Kočevja, že pol leta dela po 42 ur na teden. V tem času so spoznali prednosti in koristi skrajšanega delovnega časa saj pravijo da so prav zaradi krajšega delovnga tedna dosegali boljše proizvodne rezultate vsekakor lepše kakor prej. To pa pomeni, da tudi proste sobote pomenijo proizvajavcem veliko in da delu odmerjeni čas kar se da koristno uporabijo. V Imkopu delajo različno kovinsko opremo — sanitarno opremo, kovinsko pohišt- Kočevska mladina na delovnih akcijah čeprav letos zvezne mladinske akcije ne bo, se bodo številni mladinci in mladinks udeležili različnih lokalnih delovnih akcij. Mladina iz Kočevja bo letos sodelovala na lokalnih delovnih akcijah na Jesenicah, v Grosupljem, Zagrebu itd. Sodijo, da se bo letos udeležilo delovnih akcij okrog 20 mladincev iz Kočevja, nekaj iz gimnazije, drugi pa iz delovnih organizacij. vo, [pohištveno in stavbno o-kovje. To so le tri glavne skupine proizvodov, v katerih se skrivajo lični kovinski izdelki — kovinske predsob-ne stene, obešalniki, likalne mize, večstopenjske lestve, premerne za vsako gospodinjstvo, vrtne gugalnice, stole, cvetličnjake in drugo. Za nemoteno proizvodnjo — že tri leta uspešno nastopajo tudi na zahodnem tržišču — potrebujejo tudi material iz uvoza, ki ga ni moč dobiti. Kljub temu, da sodi INKOP med najmočnejša izvozna podjetja v občini, pa so devize, namenjene za uvoz njim nujno potrebnega proizvodnega materiala, zelo skopo odmerjene, veliko preskopo, da bi lahko po letošnjem planu predvidena proizvodnja nemoteno potekala in da bi lahko redno izpolnjevali izvozne obveznosti. Letos nameravajo izvoziti za okrog 65.000 dolarjev kovinskega kosovnega pohištva in drugih izdelkov. V prvih treh mesecih leta je izvoz u-godno potekal, za naprej pa se boje, ker jim bo prav gotovo primanjkovalo materiala. Prav tako bodo, so povedali, težko izpolnjevali obvez- V prvi vrsti večja storilnost nosti do domačega trga, tudi zaradi pomanjkanja proizvodnega materiala. Proizvodnjo precej ovirajo neizvršene investicije. Več let namreč že razmišljajo o rekonstrukciji, ki pa je v sedanjih investicijskih pogojih ne bodo mogli hitro pričeti. Nujno je potrebno urediti boljše in večje skladiščne prostore, primerne za njihove izdelke, zastarele stroje pa nadomestiti z novimi. V zadnjih nevaj letih se je namreč pri Inkopu kovečala proizvodnja za trikrat, kapacitete prostorov in strojev pa so ostale nespremenjene. V tem času so pričeli izvažati. Razumljivo je, da so na tako rast proizvodnje ob ne-zvečanih kapacitetah vplivali sami proizvajavci z vedno večjo storilnostjo, da so doslej doseženi rezultati v prvi vrsti posledica večje storilnosti in prizadevnosti slehernega člana kolektiva. In še osebni dohodki: pravijo, da so le.ti odvisni od storilnosti, storilnost pa od materiala, ki jim ga navadno zmanjka prav tedaj, ko bi ga najbolj potrebovali. Zato s povprečnimi osebnimi dohodki — čeprav so bili v minulih dveh mesecih skoro 44.000 dinarjev — še vedno niso zadovoljni in sd jih bodo prizadevali še povečati. še ta mesec pri ITASU: novi delovni prostori Nedavno so bila glavna dela pri novi proizvodni hali kočevskega podjetja ITAS opravljena. Tla velike hale so asfaltirali, delavci pa se bodo vselili vanjo — sodeč po pogodbi — okrog 15. aprila. Tedaj bodo namreč dogotovljeni proizvodni prostori, medtem ko bodo upravni prostori urejeni nekoliko kasneje. V novo halo že napeljujejo vodovod, da je vse dvorišče razkopano, razen tega pa je treba opraviti le še nekatera obrtniška dela. Ko se bodo vselili v nove prostore, koder bodo delovni pogoji neprimerno boljši, bodo adaptirali tudi stare prostore. Preteklo soboto so študentje Centra višje agronomske šole pri kočevski delavski univerzi opravljali izpite iz živinoreje. Pred profesorjem inž. Dolfetom Cizejem iz Maribora je pokazalo pridobljeno znanje 9 študentov tega centra iz Kočevja, Kočevske Reke, Itibnice, Velikih Lašč, Ljubljane in Novega mesta. To je bil že četrti izpit v tem šolskem letu. (Foto: M. Cetinski) Mladina nima tretjega doma Na nedavni skupni seji občinskega komiteja ZK in občinskega komiteja Zveze mladine v Kočevju so med drugim precej govorili tudi o problemih mladine in o mladinskem prestopništvu. Po-mebna je ugotovitev, da so komunisti v minulih letih posvečali premalo skrbi problemom mladine. Ob tem so se pogovarjali tudi o ukrepih za zmanjšanje mladinskega kriminala. Dejstvo je, da današnja mladina nima povsod tistega, kar bi potrebovala za enoten razvoj, kar bi vplivalo na spodobno obnašanje mladega Adaptacije v novem -zdravstvenem domu O novem zdravstvenem domu oziroma o razporeditvi prostorov in uporabi starih prostorov zdravstvenega doma je bilo govora že na več sejah občinske skupščine Kočevje. O razporeditvi prostorov v novem domu so govorili tudi na obeh sejah v marcu. Po prvotnem načrtu je bilo namreč predvideno, da poleg doslej zgrajenih objektov novega zdravstvenega doma zgradijo še poseben bolniški oddelek, tako imenovano tretjo fazo ZD, vendar je za to zmanjkalo sredstev. Po predlogu zdravstvenih delavcev naj bi bolniški oddelek, ki nujno sodi k zdravstvenemu domu, ostal še naprej v sedanji ambulanti. Posebna odborniška komisija, ki jo je skupščina določila na prvi seji marca, je podrobno pregledala prostore in proučila, če _so možnosti, da preselijo v novi dom tudi bolniški oddelek. Ugotovila je, da je to lahko izvedljivo, potrebne so samo manjše prezidave oz. adaptacije, uprava (razen nujno potrebne administracije) pa ostane še v starih prostorih. Po drugem predlogu bi lahko zgradili med obema traktoma doma tudi prostore za upravo. Po prvotnih predvidevanjih bi moral biti zdravstveni dom gotov in vseljiv do 1. maja letos, vendar pa se bo otvoritev verjetno zaradi urejanja bolniškega oddelka nekoliko, vendar ne bistveno zavlekla. Odločno proti mladinskemu prestspnlštvu Lani je občinsko sodišče v Kočevju obravnavalo 5.519 primerov, 407 več kot leto prej. Zadeve pa, kjer mora sodišče odločati, so v primerjavi z letom 1963 upadle in sicer od 1.095 na 1.010 primerov. Kazenske obtožbe in zasebne tožbe so bile 303, civilnih tožb 231, zapuščinskih 258 in izvršilnih predlogov 328. Lani je sodišče rešilo 5.653 zadev, opravljenih je bilo 1.186 obravnav in izdanih 475 sodb m sklepov o dedovanju. Denarnih kazni je bilo izrečenih v višini 740.804 dinarjev, vplačanih pa 533.304 dinarjev, odvzetih premoženjskih koristi v znesku 503.077, vplačanih pa 212 000 dinarjev. Vsega skupaj je bilo nalože-nih v vplačilo 1,943.097 dinarjev, plačanih pa 1,214.507 dinarjev. Kriminaliteta je na področju kočevskega sodišča že nekaj let ustaljena. Vsako leto obravnavajo okrog 300 kazenskih zadev; polovico tega predstavljajo zasebne tožbe. Najštevilnejše so tatvine, nato lahke telesne poškodbe. Tatvine (manj kot polovica jih je v družbenem sektorju) napravijo v glavnem ljudje z nizkimi osebnimi dohodki ter nekateri povratniki. Telesne poškodbe so v glavnem posledica pijanosti, kakor je alkohol tudi večkrat vzrok nesoglasjem v družini. Izrečene preživnine za nezakonske otroke so se lansko leto gibale od 5.000 do 8.000 dinarjev, s čimer je bila prebita ustaljena meja 3.000 dinarjev, ki je veljala precej časa. Perživnine s sodbo je sodišče določilo v 26 prime, rih, od teh pa ima 15 očetov tožencev povprečne mesečne prejemke od 30.000—40.000 dinarjev in lastne družine- To pa tudi pcmeni, da so določene preživnine največ, kar se je dalo doseči, ne da bi potem trpele družine očetov. Toda ah Je preživnina čeprav 8.000 dinarjov, zadostna glede na sedanje cene in življenjske stroške? Letos bomo prav gobovo govorili o drugačnih najnižjih osebnih dohodkih kot lani in če se bodo dohod- ka očetov dvignili, bi se morale tudi preživnine sorazmerno, tako da bo lahko otrok spodobno živel. O mladinskem kriminalu govorimo že dalj časa; leta iz leta v leto raste in samo lansko leto je na območju sodišča v Kočevju porastel za okrog 300 odstotkov, od 19 na 57 primerov. Od tega je bilo le 8 mladoletnih prestopnikov z območja občine Ribnica, ostala pa iz kočevske občine oziroma iz mesta in bližnje okolice. Le dva mladoletnika sta bila lani oddana v vzgojni zavod. Polovica mladoletnih prestopnikov, ki jih je sodišče obravnavalo, izhaja iz delavskih družin, ostali pa iz uslužbenskih. Tretjina prestopnikov je iz materialno urejenih družin, 80 odstotkov mladoletnikov, ki jih je ob-ravnavalo sodišče, ima živa oba starša, v 50 odstopov primerih pa je odnos staršev do otrok dober. 90 odstotkov dejanj, ki so jih storili mladi prestopniki, so tatvine in vlomne tatvine. Brez izjeme pa so vsi vzgojno zanemar- jeni, kar je morda vzrok v prezaposlenosti staršev ali nezainteresiranosti za pravilno vzgojo otrok. Navadno so ti otroci tudi slabi učenci. Nedvomno je mladinski kriminal stvar, ki je iz leta v leto bolj i pereča in zahteva zavzetos1-, družbe. Lahko si predstavljamo, kaj lahko nastane iz take mladine ko odraste. Skrbniški organi občine se bodo morali najprej in najbolj poglobiti v to problematiko- Kakor povsod, je tudi tu najboljša in najcenejša preventivna akcija. Nujno potrebni so obiski na domu pri mladih prestopnikih, bolj pa se bo treba poglobiti v njihovo okolje, vsakdanje življenje in skušati poiskati vzroke, ki so jih privedli na kriva pota. To pa ni le stvar skrbniškega organa, pač pa tudi delovnih organizaoij, kjer so zaposleni starši problematik :i;h otrok. Kje in kako žive te družine, ti delavci, se morda v kolektivu nihče ne vpraša, čeprav je znano, da so prav neurejene družinske razmere čestokrat spravile sicer dobrega otroka v slabo družbo, le-ta pa do nečastnih dejanj. človeka, ki se aktivneje vključuje v našo družbo. Mladina, povedano v prispodobi, nima tretjega doma, razen pravega doma, šole ali podjetja, kjer bi preživljala prosti čas, se zabavala. Torej ni čudno, če' mlad človek zaide s poti, se zgubi in težko ga je spet dobiti nazaj. Tudi kočevska mladina nima tako imenovanega tretje- -ga doma, nima prostora, koder bi se shajala in prosti čas kar najbolj koristno porabila. Torej je skrb mladinskega komiteja v Kočevju, nuditi mladini čim več možnosti za koristno porabo prostega časa, toliko bolj po-mebna. Komisija za družbeno aktivnost pri občinskem komiteju ZMS prav zdaj pripravlja ustanovitev mladinskega kluba, namenjenega zabavi in rekreaciji kočevske mladine. Klub bo v prostorih doma za telesno kulturo, v njem pa bodo občasno prirejali razgovore z znanimi kulturnimi delavci iz Kočevja ali iz drugih krajev. Klub bo zaživel po vsej verjetnosti še ta mesec, mladince, ki klub pripravljajo, pa najbolj skrbijo sredstva za plačevanje prostora. Vendar so prepričani, da bodo z dobro voljo in ob iz- 53 Vseljivih 53 stanovanj. — V kratkem bo vseljivih 53 novih stanovanj, 32 v četrti stolpnici ob Rižni in 21 v stolpiču v Podgorski ulici, ki ga je zgradil Zidar za trg, stanovanjski sklad občine pa je vsa stanovanja odkupil ter jih nato razprodal pod ugodnejšimi pogoji. Letos — verjetno dacembra — bo dograjen tudi drugi stolpič v Podgorski ulici, v njem pa bo 10 večjih, 10 manjših stanovanj in 10 garsonjer. Pred kratkim so ob prvih dveh pričeli graditi še tretji stolpič, ki bo vseljiv prihodnje leto. datni podpori ostalih družbenih činiteljev, odgovornih za vzgojo mladine, začetne težave z lahkoto prestali in da bo mladinski klub postal tretji dom vse kočevske mladine. »Zcsmrzova-nje« cen Inšpekcijski organi v I Kočevju so zadnj;- dni kontrolirali, če se izvaja predpis zveznega izvršnega sveta o prepovedi zviševanja cen. Pregledali so nekaj trgovin na drobno in nekaj proizvodnih organizacij ter ugotovili, da so cene v proizvodnih organizacijah za zdaj še na isti ravni kot do 22. marca, ko je začel veljati predpis, v trgovinah pa so opazna manjša odstopanja (tendence zviševanja), ki so v glavnem posledica nepravilnega tolmačenja predpisov ali pa višjih na. bavnih cen. O podrobnejših ugotovitvah inšpekcijskih organov bomo pisali v eni prihodnjih številk. Nujno je potrebno ustanoviti disciplinski center, kjer bi izvajali ukrepe, ki jih sodišče ne more izreči, vendar pa, kakor kaže ni moč dobiti kadra, ki bi delal v disciplinskem centru. Poročilo o delu in problemih občinskega s'oaišča je pedal na zadnji skupščini predsednik sodišča sodnik Julij Plut. Odborniki so zatem živahno razpravljali, največ govora pa je bilo o mladinskem kriminalu, za katerega je zadnji čas, da ga zavremo, da mladim prestopnikom ostro stopimo na prste in preprečimo nadaljnje širjenje" kriminalitete med mladino. Odborniki so menili, naj bi posebna konrsija oo-drobno proučila problema''ko okrog mladinskega prestopni-štva, nato pa svetovala, kaj vse bi bilo treba ukreniti, da se stanje izboljša. Kaj bi bilo treba, to vsaj deloma že varno: otroško varstvo in vse, kar je s tem v zvezi. Z vzgojo je treba začeti zgodaj, še v rosni mladosti; zato pa je treba omogočiti, da bodo varstvene ustanove lahko uporabljale vse matere! -vec Q Mladinsko šahovsko tekmovanje. — Konec marca je društvo prijateljev mladine organiziralo občinsko šahovsko tekmovanje za pionirje in mladince. Najboljša skupina med starejšimi pionirji je bila iz Koprivnika, v ostalih skupinah (starejše pionirke, mlajši pionirji in mlajše pionirke) pa so bili najboljši učenci šole Jožeta Seska iz Kočevja. Najboljše ekipe se bodo udeležile okrajnega šahovskega tekmovanja v Ljubljani. 63 31 milijonov za individualno in 40 milijonov za zadružno gradnjo. — Novoustanovljeni Zavod za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo (prejšnji stanovanjski sklad) bo še naprej pospeševal stanovanjsko izgradnjo in popravilo starih stanovanj. Tako bo letos radelil 57 prosilcem za kredite za individualno gradnjo oziroma adaptacije stanovanj skoro 31 milijonov dinarjev. Letošnjo pomlad bodo ob Ljubljanski cesti pričeli tudi z zadružno gradnjo. Predvidoma bodo začeli z gradnjo okrog 25 stanovanj, za kar je zavod oziroma stanovanjski sklad namenil 40 milijonov dinarjev posojil. h »Peru jako vi« v izložbi. — Poročali smo že o veliki aktivnosti novoustanovljenega gledališča J. Seško v Kočevju, ki se je pretekli petek in nedeljo prvič predstavilo domači publiki. Ob tej priložnosti so izdali ličen gledališki list, v izložbi TKANINE pa razstavili propagandni material — od gledališkega lista In starih plakatov iz prvih povojnih let do fotografij o pripravah na letošnjo prvo premiero. In na koncu podpisa pod fotografiio vljudno vabilo: PRIDRUŽITE SE NAM TUDI VI, POMAGAJTE NAM! 61 Nova slaščicama. — Refet Murtezani, slaščic:"- iz Ribnice, bo v Kočevju uredil nrrv slaščičarski lokal. Objekt v obliki paviljona, ki bo narod do jS*He maja, bo stal na prostoru t? H staro oošto in poslopjem TNZ ob Ljubljanski cesti. Načrte za lekal 1e pripravil inž. Anton KnnMic. Do tedaj bo obnovljena tudi fasada stare pošto. V njej sta m«d drugim tudi krajevna skupnost in Zavod za stanovanjsko in komunn'no gospodarstvo. 96 Tržnica je oživela. — S no-mladjo je oživela tudi sicer mrtva kočevska tržnica. Minulo soboto so prodajali različna semena, jajca po 40, salato po 300 dinarjev, precej pa je bilo tudi najrazličnejšega kiča. Kočevje: izvoljena sta Savo Vovk in Dosiica ECapfan Kakor v vseh drugih občinah se je v nedeljo dopoldan sestala tudi občinska skupščina Kočevje in polovica odbornikov, ki so bili izvoljeni 'na volitvah prejšnjo nedeljo, je bila tokrat prvič na seji. Najprej sta zasedala oba zbora ločeno: občinski zbor je vodil odbornik F. Lužar, zbor delovnih skupnosti pa odbornik Rudi Rauh, ki je dk> izvolitve predsednika skupščine vodil tudi skupno sejo. Za predsednika ObS je bil izvoljen Drago Bencina, za podpredsednika pa Tone šercer. Na tej seji so med drugim imenovali tudi nekatere skupščinske organe. Razen poslancev zvezne skupščine so v nedeljo odborniki v Kočevju izvolili tudi poslanca v republiški gospodarski in kulturno prosvetni zbor. V republiški gospodarski zbor je bil izvoljen inž. Savo Vovk, direktor KGP Kočevje, v kulturno-prosvetni zbor pa Danica Kaplan iz Bračičeve šole v Kočevju. Na sliki: novi odborniki ObS Kočevje prisegajo (Foto: M. Cetnski) H DNI V KOČEVJU Družbeni plan in kultura V ribniški občini bodo letos namenili precej sredstev za kulturno dejavnost NAS OBISK Is vm iporabezi Osrednja kulturna manifestacija zadnjih let je v Ribnici vsakoletni festival, medtem ko so ostala lrulturno prosvetna društva pokazala svojo dejavnost v glavnem le v dramskih odsekih, nekatera pa so skoro zamrla. Z le-' tošnjim diiužbenim planom predvidena sredstva za kulturno dejavnost (2,800.000) seveda ne bodo zadoščala, bodo pa pomembna spodbuda za živahnejše delovanje vseh kulturnih skupin. Med najuspešnejša kulturno umetniška društva spada vsekakor KUD Ivan Vrtač-nik v Loškem potoku, ki ima dokaj razvito klubsko življenje, pevski zbor, tamburaški zbor, šahovski klub in dramsko sekcijo. V občinskem proračunu je zanj predvidenih 800.000 dinarjev. Večino sredstev bodo porabili za prepotrebno adaptacijo dvorane. Za festival predvidena sredstva znašajo milijon dinarjev. S tem bo programski svet skušal kulturno življe- nje v Ribnici še popestriti, gostovanje tuijdh ansamblov pa organizirati preko vsega leta. Tako bo festival postal ustanova, ki bo skozi vse leto skrbela za kulturno dejavnost v centru, po možnosti pa tudi v drugih večjih krajih občine. Svobodi v Ribnici odmerja proračun 300 tisoč dinarjev za osnovanje pevskega zbora iz razširitev ostalih dejavnosti (dramske in šahovske), 150.000 dinarjev, namenjenih KUD Gregor, ki je v dokaj skronuiih razmerah pokazalo zelo veliko in pestro dejavnost (pevski zbor, aktivna dramska sekcija), pa precejšnja spodbuda za nadaljnje, še uspešnejše delo. KUD Jurjevica in Svoboda Sušje imata pevski zbor in dramsko sekcijo. V obeh krajih je poživitev kulturne dejavnosti nujna in bosta obe društvi dobili iz proračuna, namenjenega kulturi, skromna sredstva. France Knavs — Pangretov iz Malega loga že dolgo vrsto let dela na Smreki, obratu Inlesa v Loškem potoltu. Včasih, ko je bil še mlajši, je bil oddelkovodja sodarne, zadnje čase pa kar se da vestno upravlja skladišče. Majhen, čokat šestdesetletnik navadno vedno dobre volje, je kot rojen za skladišče, če pa je potrebno, se spravi tudi za pisalni stroj. — Kaj nič ne 7nisliš na pokojnino, let je menda kar dovolj? — Ja, na pokojnino že mislim, le let, kljub starosti, noče biti dovolj, čudno, od malih nog delam, pa še ni dovolj za pokojnino. Veš, včasih smo hodili drvarit v hrvaške gozdove, to pa ni bilo stalno delo in imeli so nas bolj za sezonce. Drvaril in še kaj drugega sem počel tudi v tujini, v Franciji... Da, včasih smo fantiči komaj odrasli šoli, pa so nas očetje že pobrali s seboj v gozdove in sčasoma smo se navezali nanje; gozd nam je bil kruh, bil nam je življenje. — Letos »URBAN« je, denarja pa žal še ni dovolj Nedaleč od obale stoji v Novigradu v Istri počitniški dom ribniških kolektivov URBAN, ki še ni popolnoma dograjen, je pa lani že sprejel prve goste. Miren, nekoliko odmaknjen kraj, bližina obale, lepa plaža in ne globoko morje — vse je kot nalašč za oddih po napornem celoletnem delu. • Zadnja leta so kolektivi v ribniški občini pridno zbirali sredstva — denar, material ipd. — in gradili. Gradili so svojega »Urbana«, počitniški Fr&žiee I!c ponovno predsednik občinske skupščine Ribnica Sojo občinskega zbora do izvolitve predsednika občine in sejo obeh zborov je v nedeljo v Ribnici vodil najstarejši odbornik Fran Faijdiga iz Sodra-žice. Za predsednika občinskega zbora je bil izvoljen Jože Mohar iz Loškega potoka, za predsednika zbora delovnih skupnosti Alojz Zbaš. nik iz Dolenje vasi, za predsednika skupščine je bil ponovno izvoljen France lic, za podpredsednika pa Vinko Mate. računovodja v zdrav- stvenem domu. jNa tej seji, prvi za polovico odbornikov, so potrdili kandidaturo Matije Maležiča za poslanca v republiškem zboru republiške skiipščine, za poslanca v republiškem gospodarskem zbo- GBVEST1L0 Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve pri občinski skupščini Ribnica poziva in naproša vse graditelje-investitorje stanovanjskih in drugih gradenj, ki so na nezakonit način začeli graditi ter nimajo zato urejene vse potrebne dokumentacije, da priglasijo tako gradnjo do 15. aprila 19G5 našemu oddelku. Pri nas boste dobili tudi ustrezne formu-larje in tolmačenja za pridobitev takega dovoljenja. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinske skupščine Ribnica ru (skupaj z občino Cerknica) ( pa je bil izvoljen Jože Letsar direktor Bresta iz Cerknice, za poslanko v pro-svetovno-kulturnem zboru pa Van da škodnik, novinarka Dela iz Ljubljane. Na skupščini v nedeljo, 4. aprila, so odborniki izvolili tudi zvezne poslance Ludvika Goloba, dr. Marijana Dermastio, Borisa Mikoša, Vinka Kastelica in Tilko Blaha. dom v Novigradu v Istri. Dom je naglo rasten in julija minulo leto so se vanj vselili pni gostje — otroci, katerim je nudil gostoljubje tri tedne. Od tedaj pa do srede septembra se je v njem zvrstilo nad 300 domačih gostov, članov sindikata iz Ribnice, nekaj' pa je bilo tudi tujih gostov. Vsi so dom pohvalM. Hvalili so njegovo lepo lego, kuhinjo, izredno lepo plažo, predvsem primerno tudi za otroke. Kako je Urban nastajal, pripoveduje tajnica počitniške skupnosti Nada Blatni-kova: 1959. leta je bil pri občinskem sindikalnem svetu imenovan odbor za oddih in rekreacijo, ki je zbral precej sredstev in kupii ter adaptiral staro stavbo v Piranu in uredil v njej primeren, sicer majhen kotiček za oddih. Kasneje, ko je dom v Piranu postal premajhen, so začeli razmišljati o gradnji novega. Kupili so prostor v Novigradu in zasadiHi prve lopate. Sredstva — prispevki delovnih kolektivov — so se počasi zbirala in dom je rastei; prvi prispevek za novi dom (prvi milijon) je dal bivši LIP. Vsak dinar so večkrat obrnili, dobro premislili, kam in kako ga bodo vložili. Da je odbor res dobro gospodaril, potrjuje podatek, da so se gTadbeni stroški znižali od predvidenih 17,302.000 na 11,043.000, kar je morda edinstven primer v zgodovini našega gradbeništva. Vendar pa dom še ni dograjen; urejena je le kuhinja in 12 sob (50 ležišč) z osta- b s b krni pritiklinami, medtem ko 12 sob v prvem nadstropju še ni opremljenih in pripravljenih za uporabo. Razen tega je ostalo neplačanh računov za razno opremo in druge stvari za okrog 5,5 milijona. Vse to pa, skupaj s skrbmi, kako čimprej usposobiti še ostalih 12 sob, odbor počitniške skupnosti ne navdaja z kdo ve kakšnim optimizmom ob bližajoči se počitniški sezoni. Vsekakor bo treba manjkajoča sredstva čimprej zbrati, prav tako pa potreben denar za opremo sob v nadstropju. »Urban« ni last samo počitniške skupnosti, je last slehernega kolektiva, Slehernega člana sin-diikata. Namenjen je vsem za poletni oddih, rekreacijo po napornem celoletnem delu; namenjen je mladini, ki naj v primernem kotičku ob morju prebije svoje počitnice ob zavesti, da so v ta dom vložena precejšnja sredstva, ki so jih s svojim delom prispevali tudti njihovi starši. (vec) pa nameravam le oditi v pokoj, z novim zakonom bo menda le šlo. Se človek kar naveliča, posebno pozimi, ko krevsam vsako jutro iz Malega loga sem. Je kar daleč ... Pravijo, da je Pangretov France iz Malega loga vesten, natančen delavec, priljubljen med tovariši. Prav zalo so ga menda izvolili v centralni delavski svet kombinata, kjer navadno tudi ni tiho. — Zrasel sem se s to Smreko, pravi, kot bi bilo vse to moje. Saj končno tudi je. Kar težko se bom ločil od nje in prvi dnevi pokoja bodo prav gotovo težki. Mislim pa, da se človek tudi na počitek te vrste navadi. F. G. risbica zaposli 2 vrtnarska pomočnika 3 vrtnarske delavce ali dslavke Nastop službe takoj. 0cl0ko¥Oiii ribniški cefeelcarfi Centralni delavski svet INLES, Kombinat lesne industrije Ribnica preklicu je vse žaljive besede, postopke in obrekovanja, ki so bila izvršena napram šefu računovodstva Kombinata tov. Stanetu Goršiču, ker je s sodnim postopkom dokazano kot neresnično. Zahvaljujemo se za sporazumno rešitev delovnega spora. Čebelarsko društvo Ribnica, ki obstaja že približno dve leti, šteje zdaj 84 članov, 18 v družini Dolenja vas, 18 v družini Sodražica in 48 v ribniški družini. Nedavno so se zbrali v Ribnici delegati vseh treh družin in se pogovorili o svojem delu, problemih, težavah in načrtih. Med najpomembnejše načrte sodi vsekakor, poleg razširitve članstva seveda, ureditev čebelarskega lokala v Ribnici. 2e dobro leto si društvo prizadeva, da bi dobili primeren prostor, od republiške zveze čebelarjev pa imajo obljubljena tudi precejšnja sredstva za ureditev lokala. Končno so zdaj menda dobili kolikor toliko primeren prostor poleg slaščičarne. Na predlog posameznih družin bodo za dolgoletno vestno delo v čebelarskih organizacijah in za razširjenje čebelarstva prejeli odlikovanja II. stopnje A. Janše, Lojze Lušin in Anton Cigole iz Sodražice, odlikovanja III. stopnje pa Franc Gradišar in Ciril Abrahamsberg iz Ribnice in Rudolf Lovšin iz Sodražice. Milijon dinarjev za ribniški muzej Etnografski muzej v Ribnici je po obsegu sicer skromen, pač zaradi dokaj skopo odmerjenih sredstev (lanskoletna dotacija le 397.000 din), je pa toliko pomembnejše pričevanje o bogati in živahni preteklosti Ribniške doline. 2al ob tako majhnih sredstvih muzej ne more povečati in urediti svoje pomembne kulturno-zgodovin-ske zbirke, tudi zaradi utesnjenih prostorov v obnovljenem gradu ne. V kratkem se bo uprava Gradbenika preselila na Opekarno in muzej se bo razširil tudi na te prostore. V letošnjem občinskem proračunu so za muzej predvidena večja, sicer še vedno ne zadostna sredstva — milijon dinarjev. S tem bodo med drugim lahko uredili oddelek NOB s Petkovo in Divjakovo zbirko fotografij. Predvidoma bo v stavbi Gradbenika letos urejen tudi republiški gasilski muzej. Končan tečaj za šoferje - amaterje Pred nekaj dnevi se je pri Avto-moto društvu v Ribnici končal prvi letošnji tečaj za voznike amaterje. Tečaj je trajal štirinajst dni, obiskovalo pa ga je 45 bodočih voznikov. Precej slušateljev prvega tečaja v letošnjem letu bo opravilo izpite za avtomobile in motorje, večinoma pa so se prijavili za avtomobile. Ko bodo opravili predpisane ure voženj z inštruktorji, bodo tečajniki opravljali izpite pred izpitno komisijo v Kočevju. Ob zaključku tečaja so vsi kandidati uspešno prestali tudi testiranje. Zabavno-glasbena prireditev v Ribnici Dom JLA iz Ribnice je sinoči organiziral gostovanje plesnega orkestra doma JLA iz Ljubljane, s katerim je bil tudi najboljši zabavni orkester z lanskoletnega festivala zabavnih orkestrov domov JLA. Z obema orkestroma, ki sta nastopila v domu JLA, so peli Marjana Deržaj, Berta Ambrož in Simeon Gugulov-ski.~ Obširen prikaz o razvoju OF in NOB na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju imate v DOLENJSKEM ZBORNIKU 19G3! — Dobite v knjigarnah, veliko slik; stane samo 1.509 Zbornik ima 300 strani in din. ga za najetje kredita. Občina bo z 1,7 milijona dinarjev sodelovala pri gradnji trafopostaje pri Opekarni, čebelarskemu društvu v Ribnici pa so Izdali garancijsko izjavo za 1,5 milijona dinarjev. Sredstva rabi društvo za ureditev svoje prodajalne. ES Zazidalni oziroma urbanistični načrt Ribnice In drugih večjih krajev v občini bi moral biti že gotov, vendar se je izdelava zaradi različnih objektivnih težav zavlekla. Zdaj je urejen zazidalni načrt za Stružko ulico In Pungrt v Ribnici, v kratkem pa bo za celotno Ribnico, Sodražico ln Loški potok. Skupščina je potrdila ta del urbanističnega načrta. ■I Na koncu je skupščina obravnavala še sofinanciranje kočevske gimnazije, v katero hodi tudi nad 50 učencev iz ribniške občine. Izvolili so še pet delegatov za zbor samoupravi j alcev, ki bo 8. maja t LJubljani. Skupščino bodo na zboru zastopali odborniki Jože Puželj, Vinko Mate, Anton Debeljak, Fani Gelzo in Alojz Skulj. Po simultanld v Kočevju je slovenski mojster Albin Planine gostoval še v Ribnici. 4. aprila je igral proti 29 šahistom iz Ribnice in JLA. Šahisti iz Kočevja niso prišli. Planine je zmagal na 22 deskah, 4 partije je rcmiziral, tri pa izgubil. Zmagali so Golija, Soko-vič ln Debeljak, remizirali pa so Gorše, Ivanovič, Rus in Lovšin. Planincu so .šahisti iz Ribnice podarili ribniški šopek v spomnil na simultanko. (Foto: Drago Mohar, Ribnica). Branko Pajnli ŠE TU Počitniški dom z domiselnim domačim imenom v istrskem Novigradu (Foto: Drago Mohar) ki Kljub slavnostnemu vzdušju in konstituiranju nove skupščine ter volitvam poslancev v republiško in zvezno skupščino je imela nedeljska seja skupščine v Ribnici deloven značaj, saj so med drugim obravnavali vrsto problemov, od katerih bomo omenili samo nekatere. M V občinsko komisijo za volitve in imenovanja in kadrovsko komisijo so bili imenovani naslednji tovariši: Jože Puželj, France Košorok, Janez Pucelj, Ela Kržan, Draga Lovšin, Janez Bolha, Ivan Francelj, Stane Rus in Janez Ce-šarek. ra Na skupščini so potrdili predlog o ukinitvi stanovanjske skupnosti. Po prvotnem predlogu naj bi se servisi skupnosti združili v obrtni center, vendar je to zaradi šibko kadrovske zasedbe in slabe ekonomske osnove težko izvedljivo. Delavce šivalnice in krpalni-ce prevzame podjetje Oblačila iz Tržiča, ki bo v Ribnici osnovalo svoj obrat, mehanični servis prevzame dosedanji vodja v zasebno upravljanje, pri krajevni skupnosti pa ostane še zidarski servis in začasno obrat družbene prehrane, dokler zainteresirana podjetja ne bodo zgradila novega obrata. V komisijo za likvidacijo stanovanjske skupnosti so bul Imenovani Anica Zeković, Vinko Kersnič in Milka Zobec. o Skupščina Je potrdila dve garancijski Izjavi oziroma predlo- Še naprej razvijati kmeiijstvo, turizem, obrt in družbene sfužbe -Samo dolgoročni programi lahko zagotovijo skladen razvoj gospodarstva in družbesdh služb Družbeni plan, ki ga je na seji 31. marca sprejela občinska skupščina v Brežicah, nalaga do konca leta dolžnosti slehernemu občanu. V delovnih organizacijah zahte-vajo spremenjeni pogoji gospodarjenja boljše poslovanje kot doslej. S posebno pozornostjo bodo morali izpopolnjevati sistem nagrajevanja in vzporedno s tem večati produktivnost. Investicije imajo prednost pri že začetih gostinskih, turističnih in kmetijskih objektih. Letos so nadalje predvidena večja sredstva za izboljšanje položaja družbenih služb. Osnova za plan 1965 temelji na lanskih dosežkih. Celotna gospodarska rast v občini se bo predvidoma povečala za 13,8 odstotka, in tako bo družbeni bruto produkt ob koncu leta dosegel vrednost 13 milijard in 455 milijonov dinarjev. V družbenem sektorju gospodarstva se bo povečal za 17,9 odstotka, v zasebnem pa za 2,1 otlst. Samostojnost delovnih kolektivov v gospodarstvu se bo v tem letu še krepila. Podjetja bodo razpolagala z večjimi sredstvi, ki naj bi Na kmetijskem posestvu v Mokricah pripravljajo nov nasad hrušk. Obsegal bo 4 ha in mlada drevesca so začeli zasajati ta teden. Tudi s škropljenjem sadnega drevja so pri kraju. Zdaj je na vrsti rez breskev-. Vseh nasadov imajo 10 hektarov, od tega 2 ha jablan, 6 ha breskev in 2 ha hrušk. Na sončnih pobočjih v Mokricah gojijo samo dobro sadje: ja- Zdravstveni dom v Cerk^h bo dokončan na jesen Za ureditev zdravstvenega doma je krajevni urad v Cerkljah porabil vsa razpoložljiva sredstva in še jih je zmanjkalo. Zaradi tega so otvoritev preložili na jesen. Računali so, da bo to slavje že 1. maja, a so se ušteli. Postavili so nov rok za dokončanje — občinski praznik, ki bo 28. oktobra. V preurejeni dom bodo zdatj najprej namestili kadi in bojlerje, nato pa bodo obložili stene s ploščicami. Potem bo preostalo le še pleskanje prostorov in ureditev pročelja, časa za ta dola bo dovolj, če ne bo spet zmanjkalo denarja. Občani menijo, da gre tokrat zares in ni vzroka za dvome. Trdno so prepričani, da bodo dom na zimo že uporabljali. POPRAVEK V sestavku »Prve naloge krajevne skupnosti«, objavljenem v zadnji številki na brežiški strani, nam jo je tiskarski škrat zagodel tako, da je besedo »prestavitev« spremenil v »postavitev«. Pravilno bi se del stavka moral glasiti takole: —»prav tako je nujna prestavitev spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma,« ..., ne pa »postavitev«, saj spomenik padlim pred železniško postajo v Brežicah že dlje časa stoji. Neljubo napako naj nam bralci oprostijo! UREDNIŠTVO jih usmerjala tudi za reševanje skupnih potreb, predvsem v stanovanjsko izgradnjo, šolstvo, otroško varstvo in zdravstvo. Kmetijskim organizacijam nalaga družbeni plan večjo skrb za razvoj pogodbene proizvodnje z zasebnimi kmetovalci. Pospeševale naj bi živinorejo, sadjarstvo, in tako zagotovile boljšo preskrbo z mlekom, mesom in sadjem. Dolžnost kmetijskih organizacij je, da zaposlijo več strokovnjakov in z njihovim sodelovanjem hitreje uveljavijo sodobno obdelavo zemljišč. Pomembno mesto v gospodarstvu občine Brežice zavzema trgovina, zato mora skrbeti za boljšo založenost, povečanje svojih zmogljivosti, modernizacijo prodajnih prostorov in razširitev mreže na podeželju. V gostinstvu in turizmu Se bo promet predvidoma povečal za 16,4 odstotka. Investicijske naložbe v ti dve panogi bodo letos znašale 265 milijonov 500.000 din. Do-graditi je treba začete zdraviliške objekte v Čateškib Toplicah, urediti naravno ko- V Mokricah lasajajs new nasad hrušk bolka jonatan, hruške vilje-mbvke in še nekatere druge sorte. V breskovih nasadih uspevata dve italijanski vrsti breskev, muratini in pistovia. Vreme za delo v nasadih je izredno lepo. Letos pričakujejo, da bo letina boljša od lanske. Sadje je tudi lani dobro obrodilo in ker je kakovost sadja prvovrstna, za kupce niso bili v zadregi. Na posestvu redijo tudi piščance. Letos bodo prvi pi-ščaci naprodaj za prvomajske praznike, Spitali jih bodo 4.000. To je sicer že malo kasno, vendar prej ni šlo, ker zelo težko dobijo enodnevne piščance za pitališče. Piščance bodo tudi tokrat pripeljali na brežiški in novomeški trg. Pišečani kmalu na novi cesti S križišča v Podgorju pri Pišecah je pred dnevi velik buldožer začel ravnati zemljo proti Dramlji, kjer bo čez nekaj mesecev že stekla dolgo obetajoča cesta Pišece— Bizeljsko. Pišečani in Bizelj-čani izdatno pomagajo gradbenemu odboru, prav tako obe krajevni skupnosti, množične organizacije in društva. Pišečka mladina in nekateri drugi odbori so že ponudili prostvoljni prispevek v delu na cesti, ki bo v korist vsem občanom. C. I. ■ Na dvorišču kmetijske zadruge v Brežicah se bo danes popoldne od 14. do 18. ustavila potujoča trgovina industrije konfekcije »Modna oblačila« iz Ljubljane. Naprodaj bodo moška, ženska in otroška oblačila. Nakup je ugoden, ker je možno odplačilo v petih mesečnih obrokih. n Učenci osnovne šole Brežice II bodo nocoj uprizorili pravljično igrico »Cesarjeva nova oblačila«. Prireditev bo v Prosvetnem domu. Igro je naštudirala z otroki tovarisica Marija Zorkova. — Učenci pričakujejo, da bo njihova uprizoritev dobro obiskana. o V prosvetnem domu v Bre- Uh Wl VESTI pališče vzdolž Krke, povečati število zasebnih turističnih sob ter sodobno opremili zasebna gostišča. Delovni kolektivi v gostinskih obratili bodo morali bolj kot kdajkoli skrbeti za strokovno izpopolnjevanje vseh gostinskih delavcev in za štipendiranji' le teh v strokovnih šolali. Porast proizvodnje v obrti bo v tem letu dosegel 15,3 odstotka. Vodi kovinska stroka, ki pa ima že nekaj časa velike težava s pomanjkljivo oskrbo z reprodukcijskim materialom. Za to stroko bo treba čimprej napraviti program nadaljnjega razvoja. V obrtni dejavnosti občani še vedno pogrešajo razne servisi, ki bi jih najlaže razvili v okviru obstoječih podjetij. Industrijska proizvodnja se bo povečala za 41 odstotka. To povečanje temelji na večjih zmogljivostih Tovarne pohištva in Opekarne ter na povečanih planih Rudnika Globoko, Podjetja za popravljanje voz v Dobovi ter obratov IMV, Kremen in Beti. Nove investicije niso predvidene. Podjetja imajo v na-črtu predvsem nabavo manjkajočih strojev. Gradnji tovarne kleja se je občina odpovedala. Tudi rekonstrukcija gostišča Mokrice je od. ložena. Za osnovno dejavnost v šolstvu se bodo letos povečala sredstva za 40 odst. Predlog družbenega plana poudarja krepitev samoupravnih organov v šolstvu in predvideva financiranje šolske dejavnosti na podlagi predloženih programov. Družbene organizacije so na svojem plenumu vztrajale, naj bi začela občina sklepati pogodbe v tej obliki brez odlašanja že letos. Dokončno to še ne bo urejeno, ker še vedno primanjkuje denarja za razvoj družbenih služb. Kopica neurejenih vprašanj je tudi v zdravstvu. Družbeni plan govori o teh Dolenjski list je prišel z enodnevno zamudo 1. aprila so bili naročniki Dolenjskega Usta v Kapelah in bližnji okolici nejevoljni, saj tega dne niso dobili svojega lista. Vzrok, da so ga dobili z enodnevno zamudo, je v tem, ker od 1. aprila dalje pošle na dostavljajo v Kapele več preko Dobove, ampak iz Brežic v Kapele z avtobusom. Upamo, da bo zadeva v bodoče urejena, saj je upravnik brežiške pošte, kot so nam zagotovili, sporočil spremembo v Ljubljano. D. V. Mopedist zavozil v obcestni jarek 28. marca se je na cesti od Bu-diča proti Krški vasi ponesrečil mopedist Avgust Duhanič. Pred tem je bil v gostilni pri Budiču, kjer je pil alkoholne pijače. Nato se je nameraval odpeljati do Krške vasi. Vozil je po levi in nenadoma zapeljal v jarek ob cesti. Nezavestnega so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Dobil je poškodbe po glavi. Vzrok za nesrečo je bila najbrž vinjenost. mm ¥ mmm žicah bodo v nedeljo, 11. aprila, odprli nov prostor občinske matične knjižnice. Slovesnost je napovedana za 10. uro dopoldne. V novem prostoru bodo imeli bralci prost pristop do knjig in tudi kotiček za branje bo na razpolago. Na preselitev knjižnice v lepše in udobnejše prostore in okolje v Brežicah že dolgo čakajo. Končno je ta kulturna ustanova le našla primerno streho v domu zavoda za kulturo. OB Prijavite se, še je čas! Delavska univerza je podaljšala vpisovanje v tečaj šivanja in krojenja do 10. aprila. Za žene in dekleta, ki bi se rade hitro naučile krojiti in šivati na stroj, je to lepa priiožnost. Začetni tečaj ima po progrDmu 60 ur. Tečaj bo pričel le, Če se bo prijavilo najmanj 40 udeleženk. Tečajnice, ki bi se po končanem prvem tečaju še želele izpopolnjevati, bodo lahko obiskovale tudi nadaljevalni tečaj. Za strokovno vodstvo bo poskrbela prodajalna šivalnih strojev Bagat iz Ljubljane. problemih le na splošno, čeprav bi bilo potrebno predvideti odločnejše ukrepe za odstranitev pomanjkljivosti v tej dejavnosti. Premajhne zmogljivosti v ambulantah zdravstvenega doma in v bolnišnici otežujejo delo teh ustanov. Potrebna je tudi učinkovitejša preventivna zdravstvena služba za šolsko mladino. Za stanovanjsko izgradnjo je letos predvideni]] 200 milijonov din. Občinska skupščina bo gradila stanovanja za prosvetne delavce v Ar-tičah, v Pišecah, v Dobovi, v Veliki dolini, na Bizeljskem in v Brežicah. V bodoče bodo morale vlagati večja sredstva v stanovanjsko izgradnjo delovne organizacije. Družbeni plan je eden najpomembnejših predpisov v občini, zato bi bilo prav, da bi v prihodnje ljudje še več razpravljali o njem. Letos je bil rok za to zelo kratek, ker niso bili pravočasno znani vsi zvezni in republiški predpisi. Glavna pomanjkljivost občinskega družbenega plana je, da je morda nekoliko preveč splošen. Zaradi tega njegova predvidevanja niso dovolj realna, nekatere panoge pa sploh niso zadovoljivo obdelane. To velja predvsem za razvoj turizma in družbenih služb. Brez perspektivnih programov v bo-d oče ne bi smeli več sestavljati letnih planov, ker to zmanjšuje njihovo načrtnost. Proračunski dohodki občine Brežice bodo letos znašali 980 milijonov din. Od tega bodo dobile šole 380,800.000 din. Prosvetni delavci bodo lahko zvišali osebne prejemke za 40 odst. in tako izenačili nagrajevanje v šolstvu z nagrajevanjem v drugih delovnih organizacijah. Kultura in prosveta bo dobila za svojo dejavnost 63 milijonov. Ta sredstva so namenjena za muzej, knjižnico, radio, klubsko življenje, delavsko univerzo, društveno dejavnost, telesno vzgojo, za urejanje igrišč in telovadnic in za vse dejavnosti, ki jih bo še razvil Zavod za pro-sveto in kulturo v Brežicah. Za socialno varstvo je namenjenih 54 milijonov, za zdravstveno varstvo pa 35 milijonov. Socialno varstvena služba je do sedaj zaostajala, ker nikoli ni bilo na razpolago dovolj sredstev. Zamisel o samostojnem socialnem centru letos ne bo uresničena, vendar bo skušal pristojni oddelek pri občinski skupščini izboljšati skrbstveno delo med občani in predvsem razviti varstvo družine. Letos je predvidena kategorizacija otrok, ki so zaostali v telesnem ah duševnem razvoju. Zanje bi bilo nujno potrebno šolanje v posebnih zavodih. Za otroke padlih borcev in žrtev fašizma je poskrbljeno. Dokončno še ni urejena pomoč otrokom živečih borcev, ki se šolajo. Letos bodo dobili priznavalnine vsi upravičenci, ki so sodelovali v NOB. Najnižja priznavalnina je 12.000 din, najvišja pa 20.000. Večjo pomoč bodo dodeljevali tudi nepreskrbljenim, za katere je bila do sedaj povprečna mesečna podpora 5.000 din. Nadalje je v proračunu predvideno še 23,900.000 za komunalno dejavnost in 8,500.000 za delo krajevnih skupnosti. Za poslovanje občinske uprave, javnega tožilstva in sodišča je namenjenih 231 milijonov din, za negospodarske investicije 76,500.000 in za družbeno politične organizacije in društva 30 milijonov. Proračunske obveznosti iz prejšnjih let znašajo 21 milijonov, preostala vsota pa bo porabljena za razne posege v gospodarstvo in za rezervni sklad občine. Sredstev je precej več kot lani, vendar bodo zadostovala le za najnujnejše izdatke. Treba bo torej varčevati na vseh področjih in vsak dinar gospodarno obrniti! Skozi Čatež pri Brežicah se vije avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb Na zadnjih volitvah so bih izvoljeni v skupščino občine Brežice: V OBČINSKI ZBOR: Erna Orlic iz Brežic, Martin Kržan iz Cundrovca, Anton Volčan-šek iz Gor. Lenarta, Ivan Cer jak iz Dečnih sel, Franc Kos iz Silovca, Ivan Le-s inšek iz Piršenbrega, Ivan Sušin iz Pavlove vasi, Ivan škvarč iz Mihalovca, Ivan Stanič iz Rakovca, Ivan Balon z Bizeljskega, Franc Kunst iz Orešja, Franc Krko-vič z Boršta, Ivan Baškovič Požar v Vrbovski vasi V gospodarskem poslopju Viktorja Srpčiča iz Vrbovske vasi je 21. marca okrog 11. ure dopoldne izbruhnil požar. Do tal je pogorel lesen kozolec, ki ga je lastnik postavil šele lani. Zgorele so tudi vse premičnine, ki so bile tam shranjene. Na kozolcu je bilo med drugim tudi dva kubična metra desk, last narodnega heroja Da-kija, ki si je v bližini n.iinera-val zgraditi hišico. Požar je povzročil 6-letr\i Srpči-čev sin Boris, ki se je igral z vžigalicami. Ko je fantek videl, kaj je napravil, je v velikem strahu zbežal štiri kilometre od doma in se skril v grmovje. Tisto dopoldne je bil sam doma s svojim mlajšim bratcem. Mati je delala v bližnjem vinogradu, cče pa je bil na delu v Celulozi v Krškem. škode je za 1,500.000 dinarjev. Vaščnni so na srečo obvarovali pred ognjem hlev in hišo, ld sta bila tudi v nevarnosti. Gospodarska poslopja in stanovanjska hiša so zavarovani le za 500 tisoč dinarjev. iz Žejnega, Anton Bukovinski iz Velike Doline. V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI so bili izvoljeni: SKUPINA ZA GOSPODARSTVO: Jože Prah iz Krške vasi, Franc Glogovšek iz Mihalovca, Zdenka Jurkas iz Brežic, Franc Hervol iz Brezine, Olga Stipetič iz Brezine, Štefan Grahek iz Brežic. PODSKUPINA ZA KMETIJSTVO: Alojz Mustar iz Kr- ške vasi, Franc Butara iz Brežic, Adam Deržanič iz Dolenje vasi, Ivan Zevnik iz Dol. Skopic in Franc Urek iz Loč. SKUPINA ZA PROSVETO IN KULTURO: Marija Kova-čič iz Brežic. SKUPINA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: dr. Radoslav Komadina iz Brežic. SKUPINA DELOVNIH LJUDI V DRŽAVNIH1- ORGANIH, DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH: Anica Godler iz Brežic, Anton šti-mac iz Cerkelj. ODBORNIKOV V nedeljo, 4. aprila, so novo izvoljeni odborniki občin-ske skupščine v Brežicah slovesno izjavili, da bodo vestno opravljali svoje dolžnosti. Za predsednika skupščine je bil ponovno izvoljen tovariš Milan Šepctavc, za podpredsednika pa Franc Bukovin-sky. Odborniki so nato izvolili stalne skupščinske komisije ter mandatno-imunitet-ni komisiji obeh zborov. Zboru delovnih skupnosti bo predsedoval Ing. Vlado Kovačič, občinskemu zboru pa Ivan Cerjak-Vojko. Na nedeljski seji so odborniki volih tudi republiške poslance. V gospodarski zbor je bil izvoljen Ivan Ži-vič, predsednik obe. sindikalnega sveta v Brežicah, v kulturno prosvetni zbor Stan. ko žkaler, ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah, v republiški zbor pa Mirko Kambič, tajnik občinske skupščine v Brežicah. Izvolitev tov. Kambiča bodo 18. aprila potrdili še volivci. OB SPREJETJU DRUŽBENEGA PLANA IN PRORAČUNA V SEVNICI SEVNICA: LETOS VEČJE ZAHTEVE Velik razmah obrti — Podvojene investicije v gospodarstvu Ko so letos v Sevnici pripravljali družbeni plan, so imeli pred očmi to, da ne sme biti tako skromno zastavljen kot lani- Zlasti v družbenem sektorju gospodarska so mu leta 1964 pripisovali premalo pomena. Delovne organizacije so ga sestavljale bolj administrativno in se zaradi tega v svojih načrtih niso dovolj zavzemale za večjo proizvodnjo, za uveljavljanje na tujih tržiščih, za ureditev nagrajevanja po delu in za številne dru- Predvolilno zborovanje kandidata za republiški zbor V soboto, 27. marca, je imel v Loki predvolilno zborovanje poslanski kandidat za republiški zbor, sekretar izvršnega sveta Slovenije tovariš Bogo Gorjan. Na zborovanju je predsednik občinske skupščine Sevnica Jože Knez povedal volivcem najprej nekaj o družbenem načrtu občine za 1965 in omenil zlasti to, kar se bo gradilo v Loki. Poslanski kandidat Bogo Gorjan je nato opisal glavne naloge našega gospodarstva. Poudaril je, da bo treba v bodoče polagati veliko na kvaliteto izdelkov v proizvodnji. Tri glavne naloge v gospodarstvu pa so: povečevanje življenske ravni prebivalcev, povečevanje proizvodnje in izvoz. V industriji naj se kolektivi usmerijo v sodobne tehnološke postopke, ker bomo samo na ta način lahko naše izdelke uveljavljali na mednarodnem tržišču. S. Sk. ge naloge, ki so vezane na boljše gospodarjenje. S tem so nehote ovirale splošni napredek v občini. V občinski skupščini so jih na ■vo začeli kmalu opozarjati. Odborniki želijo, da se pri planiranju kaj podobnega ne bi več ponovilo, kajti glavna naloga družbenega načrta je, da pritegne k so delovanju in ustvarjanju slehernega občana. Letošnji plan je sestavljen na podlagi ocene za pretek, lo leto. Po tej oceni sodeč je bil lani v primerjavi z letom 1963 družbeni bruto proizvod povečan za 20,3 odst., narodni dohodek pa za 17.8 odst. Značilna je hi'-.ra rast proizvodnje v družbenem sektorju. Delovne organizacije so dosegle to s povečanjem produktivnosti, z vključevanjem novih proizvodnih zmogljivosti in tudi sicer z boljšim gospodarjenjem. Največji skok so zabeležili v obrti in komunalni dejavnosti- To je treba pripisati hitremu razvoju konfekcije Jutranjka, Kovinske delavnice in Mizarske zadruge. Vrednost proizvodnje in storitev se bo v letu 1965 povečala za 18,1 odst., od tega v družbenem sektorju za 20,4 odst., v zasebnem sektorju pa za 9 odst. Največjo razgibanost je tudi letos pričakovati v obrti (28,8 odst.), v prometu (31,4 ods4,.), v industriji (20,6 odst.), v gradbeništvu (52,2 odst.), trgtoivmi, kmetijstvu in gostinstvu. V industriji je v vodstvu konfekcija Li sca ki bo povečala vrednost svoje proizvodnje za 34,4 odst. Tb bo vidno vplivalo na skup no povečanje v industrijskih panogah. Drugo mesto bo gotovo zavzel Jugotanin, ki mu bosta sledila še Kopitarna in obrat Metlike v Krmelju. V kmetijstvu bodo skušali povečati proizvodnjo za 8,3 odst. Usmerili se bodo na pridelavo hmelja in sadja ter na obnovo plantažnih nasadov obeh kultur. Posebno pozornost bodo namenili živinoreji. Izboljšali bodo plemensko službo, povečali število pitanih goved in izboljšali preskrbo z mlekom. Pomemben razvoj pričakujejo tudi v gostinstvu in turizmu. V zadnjem letu se je zelo razmahnil zasebni sektor. Skbro tretjino gostinskih storitev so opravili privatniki. Letos se nadejajo v občini precej turistov, zat0 bodo poskrbeli za večje število prenočišč in za čimprejšnjo ureditev Lutrove kleti ter sev-niškega gradu. V delovnih organizacijah bodo v tem letu še izpopolnjevali sistem nagrajevanja in usklajevali osebne dohodke z rezukati pri delu. Tam, kjer so prejemki še vedno zelo nizki, jih bodo skušali zvišati vendar ne bodo to socialni ukrepi ampak ekonomski. Osnova za večje osebne dohodke bo povečana produktivnost. Družbene službe odslej ne bodo smele več zaostajati za splošnim razvojem v občini Delovne organizacije zaposlujejo vedno več ljudi iz okolice, zato naraščajo potrebe Po stanovanjih, po otroškem varstvu in podobno. Občinsko skupščino čakajo velike nalo ge pri urejanju komunalnih objektov, med katerimi j ^ najpomembnejša izgradnja vo Junija že nov hotel v Oateških Toplicah Zdravilišče je vso zimo zasedeno — Letos planirajo 370 milijonov dinarjev prometa — Zasebniki na Čatežu pridno urejajo tujske sobe — Zdravilišče bodo razbremenili letos za 6.000 nočitev Letos se obeta v čateških Toplicah velik dotok gostov, ki bo precej presegel obisk v zadnjih dveh letih. Tudi pozimi ni bilo premora in zdravilišče je vseskozi zasedeno. Junija bo dograjen nov hotel z restavracijo in terapijo. V hotelu bo 90 postelj, v restavraciji pa bo prostora za 250 gostov. Sredstva za izgradnjo so zagotovljena in splošna gospodarska banka je odobrila 207 milijonov dodatnega kredita. Denarja bo to leto žal zmanjkalo za ureditev okolja in parkirnega prostora. Letos bodo v zdravilišču predvsem domači gostje. Precej je tudi že posameznih rezervacij iz Avstrije, Nemčije in Italije. Skupinske obiske Razširjajte domači pokrajinski tednik DOLENJSKI LIST! tujih interesentov je zdraviliška uprava morala za sedaj še odkloniti. Za prihodnje leto pa bo lahko že sklepala trdne dogovore in tako zagotovila stalen dotok tujcev v svojem zdravilišču. To bo prinašalo precejšnja devizna sredstva. Terapijski pogoji bodo v novem zdravilišču izvrstni in zadovoljili bodo še tako zahtevne goste. Moderne prezračevalne naprave bodo omogočale dovajanje suhega toplega zraka v prostore za hidroterapijo, da ne bodo vlažni, kot je to običajno v zastarelih zdraviliških zgradbah. Za letos računajo, da bodo dosegli 370,000.000 prometa, prihodnje leto pa že pol milijarde. Promet vsako leto vidno narašča, saj je lani znašal le 140,000.000, predlanskim pa komaj polovico te vsote. Trenutno so zasedene vse razpoložljive postelje in tudi za april je že vse oddano. S pomladjo se veča razen tega število prehodnih gostov in že nekaj nedelj so bili komaj kos velikemu navalu Zagrebčanov. Nočitev so lani zabeležili 32.335, to je za 10.000 več kot v letu 1963. Del zdraviliških gostov je stanoval pri zasebnikih na Čatežu. Ti so razbremenili zdravi lisce za 3000 nočitev. Letos jih planirajo 6000. Prebivalci na Čatežu pridno urejajo sobe in malone vsi so napeljali vanje tekočo vodo. Zasebniki si pri urejanju tujskih sob pomagajo s turističnimi krediti, ki so zanje zelo ugodni. —EY dovoda v Sevnici in Krmelju, ter ureditev kanalizacije v teh dveh krajih. V Sevnici bo treba čimprej asfaltirati cesto in poskrbeti za dokončen urbanistični načrt mesta. Za letos pred videvaj o v občini precejšnja invsticijska vlaganja. Skupna vrednost teh bo znašala 1.325,000.000 dinarjev. V gospodarstvu se bodo investicije podvojile, drugod pa zmanjšale. Pretežen del naložb je namenjen industriji, ki ji sledijo še kmetijstvo, obrt in komunala ter trgovina. —EY DENARJA 0DDOLŽI-TEV BORCEM NOV Za priznavalnine borcem bi potrebovali letos v sevniški občini 202,00.000 dinarjev. Upravičencev je 113. Med njimi so v glavnem starejši ljudje, ki so bih borci po več let. Za enkratne priznavalnine predvidevajo vsoto 3,645.000 dinarjev. To pomoč bi prejelo 162 upravičencev. Povprečna priznavalnina bi bila v tem primeru 22.500 dinarjev. Olajšav pri plačevanju davkov bo letos deležnih 160 borcev kmetov. Povprečno znaša ta olajšava 31,72 odst. od katastrskega dohodka. Po podatkih o lanskem katastrskem dohodku je to za vso občino 3,593.000 dinarjev. Priprave na 20- letnico osvoboditve v Sevnici Krajevna organizacija Zveze borcev NOV v Sevnici je že napravila program za proslavo 20. obletnice osvoboditve. Začetek slavnostnih prireditev bo 14. maja. Na ta dan bodo zagoreli kresovi na Lisci, na Zajčji gori, v Lukov-cu, v Boštanju in nad Dobravo v Sevnici. Isti večer bo v domu TVD Partizan slavnostna akademija oz. gledališka predstava. Sevniški grad bodo naslednjo noč osvetlili z žarometi. V grajskem parku bo tedaj ljudsko rajanje. Za nedeljo, 16. maja, je napovedan partizanski napad na grad in nato partizanski miting. V občinski proračun občine Sevnica se bo letos steklo 668,226.000 dinarjev. Iz teh sredstev bo občinska skupščina financirala kulturno-prosvetno dejavnost, socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo, komunalno dejavnost, delo državnih organov, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva. V zadnjih letih je bila zlasti zapostavljena kultura in prosveta. Večji del izdatkov je bil namenjen za štipendije učiteljskega kadra, skromne dotacije pa so dobivale telesno-vzgojne, taborniške in še nekatere druge organizacije. Letos bodo nadaljevali z obnavljanjem gradu v Sevnici in Lutrovi kleti. Dolžnost občinske skupščine bo tudi, da bo nudila več sredstev za izobraževanje odraslih. To nalogo opravlja delavska univerza, ki ima zdaj stalnega upravnika. V občini je zelo malo možnosti za razmah telesne vzgoje. Telovadnici sta samo v Sevnici in Boštanju in še ti dve sta obenem kino dvorani. Letos bodo uredili več igrišč in telovadnih prostorov. Za celotno kulturno-prosvetno dejavnost je v proračunu namenjenih 23 milijonov dinarjev. Denarja bo komaj za najnujnejše potrebe! Za podpore, preživnine, priznavalnine borcem in oskrbnine v zavodih planirajo 49,800.000 din, za zdravstveno varstvo pa 53 milijonov dinarjev. V občini imajo tudi dva domova za ostarele ljudi. V Impoljci so lani uredili centralno ogrevanje ter izboljšali sanitarije in pralnico. V demu počitka v Loki so preuredili kuhinjo, za centralno ogrevanje in preureditev kopalnic pa bodo v kratkem dobili načrte. Oba domova sta prenapolnjena. V občini bodo poskrbeli tudi za sodobno varstvo pred-šolskih in šolskih otrok. Sredstva za gradnjo varstvene ustanove zbirajo gospodarske organizacije. Za komunalno dejavnost so predvideli v proračunu 17 milijonov, za krajevne skupnosti 6 milijonov in za družbenopolitične organizacije ter društva 28 milij. din. Poslovanju občinske skupščine so namenili 170 milijonov dinarjev. Njeno delo bodo izboljšali z boljšo organizacijo in strokovno zasedbo nekaterih delovnih mest. V družbenem planu priporočajo občinski upravi, da v tem letu varčuje z dodeljenimi sredstvi in da izboljša odnose do občanov. To niso pretirane zahteve in delovna skupnost jih bo z večjim prizadevanjem samoupravnih organov lahko izpolnila. Obsežne naloge čakajo občinsko skupščino v zvezi s šolstvom. Za to dejavnost je predvidenih 221 milijonov dinarjev. Uvesti bo treba nagrajevanje učnega osebja po delovnih programih šol, izboljšati higienske in druge pogoje nekaterih okoliških šol ter poskrbeti za nakup najnujnejših tehničnih pripomočkov za pouk. Na Telčah so razmere še posebno težke. Šola je bila med vojno po žgana in otroci se zdaj stiskajo v dveh kmečkih sobah. Potrebovali bi novo šolo in to čimprej. Objavljamo seznam odbornikov, ki so bili izvoljeni na volitvah 26. in 28. aprila: V OBČINSKI ZBOR: Alojz Zalašček iz Boštanja, Ivan Kranjc z Metnega vrha, Ivan šalamon iz Gaberja, Franc Kos iz Rupe, Janko Pinoza iz Ledine, Leopold Veber iz Loke, Ivan Jazbec s Podvrha, Leopold Krnc iz Gor. Impo-Ija, Marija Pavlovič iz Sevnice, Rudolf Kokove iz Rovišč, Alojz Flajs iz Hinj, Martin Slapšak iz Telč in Jože Ur-bančič iz Vel. Cirnika. V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI so bih izvoljeni: Jože Pavlin iz Sevnice, Marija Konstituirala se je nova občinska skupščina Na Izviru so zbrali 540 tisoč din za vodovod Ker hribovska vasica Izvir nima vode, so se njeni prebivalci odločili, da bodo napeljali vodovod. Ta jih bo veljal 3,000.000 dinarjev. Dela, ki ga bodo vložili sami, ne računajo. Opravili bodo vsa nestrokovna dela. Zdaj popravljajo cesto, da bodo s tovornjaki lahko na vozili gramoz. Vaščani tega ne zmorejo z vpregami, ker vodi pot zelo strmo v hrib. Del finančnih sredstev bodo prispevali vaščani sami. Deset gospodarjev je do zdaj že zbralo 540.000 dinarjev. To je kar precejšnja vsota. Nekaj bo primaknila zraven še krajevna skupnost in nekaj tudi vodna skupnost, črpalko na vodni pogon imajo naročeno v Nemčiji in bo napravljena konec tega meseca. Nekoliko so zaskrbljeni, kako bo s carino in uvoznim dovoljenjem. Za črpalko na vodni pogon so se odločili zaradi tega, ker je cenejša od električne. Arkade — vabljiv motiv s sevniškega gradu V občinski skupščini v Sevnici so na nedeljski seji novo izvoljeni odborniki zamenjali 'tiste, ki jim je letos potekel dveletni mandat. Svečano bo izjavili, da se bodo zavestno in prizadevno vključili v delo skupščine za napredek in razvoj domače občine in celotne družbene skupnosti. Predsednik občinskega zbora je Stanko Slapšek, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa so izvolili Vlada Senčarja. Dolžnosti predsednika občinske skupščine in njenega podpredsednika bosta še naprej opravljala Jože Knez in Ficko Vendel. Preprečili so večmilijonsko škodo Preteklo soboto je iz neznanih vzrokov nastal požar na gozdni parceli ob železniški progi Tržišče—Jelovec. Ogenj je ogrožal 25 hektarov gozda. Le izredno hitri in učinkoviti pomoči krmeljskih gasilcev, ki so omejili požar tik pred nasadom smrekovih mladik, gre zahvala, da ni nastala škoda okoli 100 milijonov dinarjev. Pri gašenju požara so sodelovali tudi delavci gozdnega obrata in cestnega podjetja. D. B. Na seji v nedeljo, 4. aprila, so odborniki volili tudi poslance. Za republiški zbor je bil izvoljen Bogo Gorjan, za socialno-zdravstveni zbor mr. Albin žumer in za orga-nizacijsko-politični zbor Rudi Janozevič. Tovariš Gorjan tudi v Boštanju V Boštanju je bilo v soboto uspelo zborovanje, na katerem je govoril številnim poslušalcem iz vrst odraslih in boštanjske mladine tov. Gorjan, kandidat za republiški zbor. Ob tej priložnosti so se pomenili tudi o krajevni problematiki, o stanovanjih za učitelje, o gostinstvu in kulturni dejavnosti. S.S. Najlepše darilo za 20-letnico osvoboditve: DOLENJSKI ZBORNIK 1963 Dobite ga v knjigarnah. — Cena 1500 dinarjev Izvoljeni odbornike v sevniški občini Kolman iz Sevnice, Alojz Vi-dic iz šmarij, Ljubomira Mohor iz Sevnice, Julijana Ce-hovin iz Sevnice, Marjeta Ficko iz Sevnice, Franc Puhner iz Sevnice, Jože Strnad iz Sevnice, Anton Šinkovec iz Loke, Stanko Bale iz Šentjanža, Milka Senčar iz Krmelja, Anton Stare iz Arta in Marica Ker-šič iz Šmarja. Delovne organizacije zbirajo dodatna sredstva Delovne organizacije v sevniški občini bodo zbrale letos 75,400.000 dinarjev in s tem nadoknadile manjkajoča sredstva v občinskem proračunu. Za dodatni prispevek se je odločil zbor delovnih skupnosti in bo znašal 2,8 odst. od bruto osebnih dohodkov v letu 1965. Kopitarna bo prispevala 15,500.0000, konfekcija Lisca nekaj manj kot 12,000.000, Mizarska zadruga 10,600.000, druge delovne organizacije pa bodo prispevale manjše vsote. V gospodarstvu se bo na ta način zbralo 72,000.000 din, zavodi pa bodo zbrali 3,300.000 dinarjev. Občinska skupščina je za ta sredstva že sklenila pogodbe s podjetji in zavodi. Kako smo volili v Šentjanžu Na območju krajevnega urada v Šentjanžu so štiri volilne enote, letos pa smo občinske odbornike volili kar v treh. V šenbjanški volilni enoti je bil izvoljen Alojz Plajs iz Hlinj, v Velikem Oirnike Jože Urbančič (dosedanji odbornik) in na Kalu Franc Kos iz Rupe. Odbornikom želimo veliko uspehov pri delu v skupščini, zlasti za šentjanško dolino. A P. S(£ VNiŠkL VE STNIK Ženske iščejo 2ap®siit§w Lani je bilo pri Zavodu za zaposlovanje v Krškem vse leio prijavljenih po 259 žensk, ki so Iskale zaposlitev, letos pa bo iz šol prišlo 200 novih deklet - Problem zaposlovanja žensk skušajo rešiti s konfekcijskim obratom, ki bi deloval v kooperaciji s Tovarno perila LABGD iz Novega mesta. Zavod za zaposlovanje delavcev v občini Krško je imel lani kar dovolj dela. Delovne organizacije v občini so v lanskem letu zahtevale naj jim posreduje 22 strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo, 40 ljudi s srednješolsko izobrazbo in 3 z nižjo šolsko izobrazbo. Glede delavcev za proizvodnjo pa so bile zahteve takšne: delovne organizacije so potrebovale 13 visoko Izvoz čokoladnih izdelkov v Afriko Tovarna čokolade IMPE-RIAL v Krškem je lani izvozila 25 ton čokolade na Poljsko in 5 ton v afriške države. Letos je prva pošiljka 5 ton čokolade na afriško tržišče že odposlana, tja pa bodo letos odposlali še 20 ton svojih izdelkov. Letošnji izvoz bo zaradi zahtevnejših izdelkov, ki jih izvažajo v Afriko, pomagal ustvariti veliko večji dolarski priliv kot je bil lanski. Za isto količino izvoženih čokoladnih izdelkov, ki so jih prodali v tujino lani, so dobili vsega 21.000 dolarjev, letos pa bodo dobili za prav toliko ton čokoladnih izdelkov 40 do 45.000 dolarjev. kvalificiranih delavcev, 182 kvalificiranih delavcev, 49 polkvalificiranih in 1.075 nekvalificiranih delavcev. Vsem zahtevam zavod ni mogel ustreči, kljub temu pa lahko rečemo, da je svoje poslanstvo pri posredovanju delavcev kar dobro opravil. Posredoval je zaposlitev 11 strokovnjakom z visoko in višjo izobrazbo. 43 s srednjo izobrazbo ter 13 uslužbencem z nižjo izobrazbo. Razen tega je delovnim organizacijam zagotovil 13 visoko kvalificiranih delavcev, 165 kvalificiranih, 48 polkvalificiranih ni 1174 nekvalificiranih delavcev. Med ljudmi, katerim je bila lani posredovana zaposlitev, je bilo 188 žensk. Fluktuacija je bila v krški občini lansko leto precejšna. O tem nas bodo prepričale številke: za preseljevanje iz podjetja v podjetje so bila izdana nakazila 20 strokovnjakom z visoko in višjo izobrazbo, 20 s srednjo izobrazbo, 7 z nižjo izobrazbo ter 22 visoko kvalificiranim delavcem, 145 kvalificiranim, 117 polkrvalificiranim in 374 nekvalificiranim delavcem. Med kvalificiranimi delavci, ki so lani fluktuirali, je bilo 50 žensk. Tudi ta podatek priča, da si ženske v krški občini težko najdejo primerno zaposlitev in da se morda tudi zavoljo tega selijo iz podjetja v podjetje. V celoti je zavod izdal lani 1.462 napotnic za zaposlitev moškim in 197 napotnic ženskam. Brez dvoma je trenutno večji problem pri zaposlovanju v krški občini zaposlovanje žensk. Vse lanko leto je bilo čutiti precejšen pritisk žensk, saj je bilo povprečno preko vsega leta prijavljenih 250 žensk, ki so iskale zaposlitev. Zavod jim žal ni mogel nuditi primernih delovnih mest, ker so razpoložljiva mesta za ženske v Papir. konfekciji, v tovarni celuloze, v Imperialu in še v nekaterih manjših podjetjih, zasedena. Praktično je lani zavod, če izvzamemo nekaj delovnih mest v -nastajajočem obratu LISCE na Senovem, ki zaenkrat deluje v Brestanici, nudil nakazila za zaposlitev samo ženskam, ki so fluktuirale. Problem zaposlovanja žensk bo kot upajo, deloma rešen, ko bo letos stekla proizvodnja v novem LISCINEM obratu na Senovem. Kljub temu pa bo ta obrat pomenil le malo več kot kapljo v morje, 26. in 28. aprila so bili na volitvah v občinsko skupščino izvoljeni: V OBČINSKI ZBOR: v volilni enoti Drnovo — Jože Pa-cek; v volilni enoti Senuše — Franc Zorko; v volilni enoti Velika vas — Marija Glas; v volilni enoti šutna-Brezje — Anton Kodrič; v volilni enoti Brestanica — Ivan Zupančič; v volilni enoti Presladol — Kari Kozmus; v volilni enoti Smednik — Ivan Dime; v vo- !©ws odborniki ofešinske skupščine Irsko lilni enoti črneča vas — Martin Klemenčič; v volilni enoti Orehovec — Franc Penca; v volilni enoti Senovo — Ivo Kolar; v volilni enoti Reštanj-M. Kamen — Rado Lapuh; v volilni enoti Dovško - Gor. Le-skovec — Vidko škoberne; v volilni enoti Krško — Jože Zabkar; v volilni enoti Videm — Stane Nunčič; v volilni enoti Zdole — Vili Bostele; v volilni enoti Gora-Pijavško — Jože Mavsar. V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI so bih izvoljeni: Lado Trampuš, Anton Vodišek, Mirko Koritnik, Breda Ribič, Boris Kostanjšek, Milica Vo-larič, Anton Bučar, Franc Dornik, Emil Kodrič, Roman Dular, Ivan Varšek, Anton Kunej, Janez Plestenjak, dr. Andrej Lenardič, Edo Komo-čar in Andrej Kovačič. Msmo samoupravljanja ne more nihče več! V vašem listu štev. 12 (783) z dne 25. marca 1965 ste objavili na drugi strani nepodpisanni članek pod zgornjim naslovom. Razmere v tem članku so prikazane pretirano enostransko, tendenciozno in neresnično. Dopisnik je napravil kaj slabo uslugo vašemu listu in bralcem, ko je na tako grd način izmaličil resnico o meni kot direktorju TSS Krško. Ce bi dopisnik poznal postopek O razrešitvi direktorja v naši pravni praksi, ne bi mogel trditi, da so po sklepu sveta za občo upravo in notranje zadeve pri občinski skupščini »ustanovili« komisijo za presojo zahteve po razrešitvi direktorja TSS Krško. To res kaže, da dopisnik ne pozna osnovnih načel samoupravljanja, O katerih govori v začetku svojega članka, kajti zadeva o razrešitvi direktorja se prične v delovni organizaciji in ne nekje pri upravnih organih. Da sem povzročil precejšnjo gkodo šolskemu kolektivu in družbi, kot poroča dopisnik, ni resnica, kajti tega ni trdila niti komisija in v sklepu o moji razrešitvi je svet šole ugotovil, da bi lahko nastala škoda (sklep TSŠ št. 702/65 od 17. marca 1965). — Odkod ve dopisnik, da je škoda nastala? Nadaljnje ugotovitve o podpisovanju odločb o vrednosti delovnih ur v delavnicah in o sklicevanju na pravilnik, ki ga ni, naj si dopisnik ogleda v zapisniku s dne 17. marca 1965, ki je bil sestavljen v prisotnosti članov komisije za presojo zahteve za razrešitev direktorja. Tu je bilo ugotovljeno, da je takšen pravilnik s sklepom šolskega odbora S dne 12. novembra 1962. Da šola nI Imela finančnega ln investicijskega programa, Je spet neresnica. Takšno programe je v osnutku sprejel upravni odbor na svoji seji 8. decembra 1964, svet šole pa jih je potrdil na svoji seji 25. decembra 1964. Nabavljanje in odtujevanje osnovnih sredstev je v članku prikazano zelo dvomljivo. Dve nedokončani sU-skalnici za plastične mase sta bili prodani tako, da do darres šola še ni imela nobene škode, kar je ugotovila tudi preiskava in otrož-ni javni tožilec, Rezkalni stroj, ki ga dopisnik tudi omenja, češ da ga šola nima kaj rabiti, je bil nabavljen po posvetovanju strokovne službe, ker je šlo za porabo namenskih sredstev in ugoden nakup. Z rezkalnim strojem je bil hkrati nabavljen tudi brusilni stroj in to za dinarje. Stroja sta za šolo uporabna, kar je znova ugotovil in potrdil upravni odbor na svoji zadnji seji 26. marca 1965. Dopisnik omenja zasebnika, ki sem mu posodil stiskalnico za bakelit. Ta zasebnik je namreč mojster v šolskih delavnicah in sklep kolektiva delavnic je bil, da se stiskalnice izro-če mojstrom za delo doma in da bodo delali za šolo, ker so se naročila povečala za več kot sto odstotkov. To torej ni bila moja osebna odločitev, in kar sem storil, sem storil v najboljši veri, da ni nič protipravnega. Cim sem izvedel, da tako ni prav, sem takoj odredil, da Je treba stiskalnico vrniti. To je povzročilo v kolektivu nejevoljo. Prav tako tendenciozna je trditev, da sem prekinil delovno razmerje štipendistu, preden mu je potekla delovna obveznost. Komisija je ugotovila, da štipendist ni izpolnil obveznosti do štipenditorja, časa pa, ki ga je prebil na šoli, nismo Šteli v delovno obveznost. Zato komisija ni našla v celotnem postopku nobenega prekrška. Sicer se bo morala okrog štipendista pozabavati še sama skupščina, ki je s njim sklenila pogodbo, vendar te pogodbe na šoli nI Se nihče videl. Za njo trditev, da nisem spoštoval zakonitih predpisov o službenih potovanjih in dopustih, naj povem le toliko, da je komisija morala ovadbo o dopustih, ki jo je sprejela med delom, zavrniti, ker se je izkazalo, da je ovadba lažna. Kje je dopisnik dobil podatek, da je svet soglasno sprejel sklep Njegove navedbe niso resnične, o moji razrešitvi, res ne vem. kar je razvidno iz zapisnika sveta. Morda bi večjo uslugo napravil dopisnik svojim bralcem, če bi osebno prisostvoval seji sveta, ker bi mu bilo marsikaj bolj jasno. Dodajam še, da jaz na tej seji nisem smel biti navzoč. Mislim, da tak način obveščanja bralcev o razmerah na TSŠ Krško ni moralen. CIRIL MURNIK, profesor, Krško saj bo letos zapustilo osnovne šole približno 200 deklet, ki bodo iskale zaposlitev. Pri zavodu in v občini se zategadelj že dlje časa ukvarjajo z razmišljanjem o tem, da bi v Krškem odprli konfekcijski obrat, ki bi vsaj malo omilil težave pri zaposlovanju žensk. V načrtu imajo konfekcijski obrat, ki naj bi nastal iz nekdanjega krojaškega servisa pri stanovanjski skupnosti v Krškem. V delu tega obrata bi posloval krojaški servis za usluge po meri, v katerem bi bilo zaposlenih 22 stalnih kroja-čev in šivilij, v ostalem delu pa bi bila konfekcijska proizvodnja s približno 60 ženskami. Prostori za prvi del obrata so že zgrajeni, del stavbe za konfekcijo pa bi bilo treba dograditi. Že od lanskega leta se pogajajo s Tovarno perila LABOD iz Novega mesta, da bi ta obrat deloval v kooperaciji z njo. Za gradnjo prostorov in za opremo bi potrebovali približno 20 milijonom din. Potrebna sredstva skuša zavod za zaposlovanje zagotoviti v sodelovanju z občinsko skupščino. Cvetje pred spomenikom in lepo urejena okolica pri spomeniku padlim pri termoelektrarni v Brestanici pričajo, da tako kolektiv Termoelektrarne kot tudi Brestaničani ne pozabljajo na padle v NOV. lak© b s kruhom w krški občini? V IMPERIALU ugotavljajo, da bi morala družbena skupnost poseči v težave, ki so v oskrbi s kruhom, ker nobena pekarija ni sodobno urejena in prav nobena od obstoječih ne zadošča sanitarno higienskim predpisom in zahtevam. Tovarna čokolade IMPERI-AL v Krškem je od 1960. zaradi težav pri preskrbi s kruhom v občini odkupila zasebno pekarijo v Krškem in začela s peko kruha. Pred tem je bilo dogovorjeno, da je ta rešitev samo začasna ln da bo najpozneje v dveh letih zgrajena sodobna pekarija, s čimer bodo težave v preskrbi s kruhom odpravljene. Povedati velja, da takrat pa tudi zdaj nobena od obstoječih pekarij v občini (niti ta ne, ki jo je odkupil IMPERIAL) ne zadošča sodobnim sanitarno higienskim zahtevam prj peki kruha. Zdaj štejemo 1965., stanje IMPERIAL ima dovolj naročil IMPERIAL v Krškem ne bo zmogel vseh naročil, ki jih je že dobil za leto 1965. V proizvodnji bodo letos izdelali okoli 80 odst. čokoladnih izdelkov in 20 odst. čokoladnega peciva. Osebni dohodki se bodo letos precej izboljšali in, kot upajo, pri dohodkih za marec ne bo več nikogar, ki bi imel manj kot 30.000 din na mesec, če je dosegel normo Lani so bili najnižji osebni dohodki nižji od 20.000 din. pa je še vedno neizpreme-njeno. O sodobni pekariji, ki naj hi bila zgrajena kot je bilo 1960. obljubljeno, ni še ne duha ne sluha. Potrošnja kruha se je od takrat močno povečala. V dokaz samo nekaj podatkov: leta 1960., ko je IMPERIAL odkupil in prevzel pekarijo, je čez vse leto v njej napekel 180 ton kruha in peciva v vrednosti 10 milijonov din, lansko leto pa je napekel 438 ton kruha v vrednosti 41 milijonov dinarjev. Potrošnja je danes torej za 2 in pol krat večja kot je bila pred štirimi leti. Razen neizpolnjenih obljub pa so še nekatere stvari, ki kolektivu IMPERIALA ne gredo v račun. S kruhom oskrbujejo področje krške občine razen IMPERIALA še 3 zasebne pekarije. če se primerja s temi tremi pekarija-mi, kolektiv ugotavlja, da je Penisa ima Tako je bilo na dvorišču Splošnega obrtnega podjetja v Krškem v februarju letos, ko so še delali prezračevalne naprave in brizgalne kabine za večje naročnike. Takšnih naročil zdaj ni več, prizadevni kolektiv, ki se je na tržišču s kvaliteto svojih izdelkov že uveljavil, pa si bo poiskal kruha z drugim delom Na eni zadnjih sej je odbornik Anton Penca iz Orehovca, ki se je vedno rad oglasil s pametno besedo ali predlogom, povedal tole: »Lepo in prav, kar je dejal govornik pred menoj. Slišali smo, da ni deviz za uvoz malih kmetijskih strojev. Toda, tovariši, moram vam povedati še tole: če grem v gostilno, ne morem v miru popiti dva deci vina. Kaj mislite, zakaj? V kotu stoji tisti ,džu-boks' in tuli na ves glas svoje melodije — a je bil kupljen za devize . . .« Smeh v dvorani krške občinske skupščine — a Penca je vendarle spet imel prav! Kot takrat, ko so glasovali, da bi spadal Orehovec v III. namesto v IV. skupino, razen zgornjega dela, ki je res hribovit, medtem ko leži večina njiv skoraj tik za Kostanjevico. Pa se je oglasil Penca: »Tovariši, ne bom rekel, da nimate prav. Doma me bodo volivci sicer kregali, toda če sami ne veste, kam spada Orehovec, vam jaz tudi ne bom povedal. . .« v neenakopravnem položaju. Kolektiv je do konca lanskega leta odvajal od prodanega kruha 0,5 odst. prometni davek, zasebni peki pa so tega davka oproščeni. IMPERIAL nima nobene svoje prodajalne lcruha in mora zato ves napečeni kruh in pecivo razvoziti po trgovski mreži v vsej občini. Peki zasebniki napečejo le toliko kruha, kolikor ga lahko prodajo v svojih prodajalnah in nimajo težav s prevozi, pri čemer se pač ne da ustvarjati dobičkov. Razen tega plačuje IMPERIAL premog po ceni, ki velja za večje potrošnike, zasebni peki pa ga lahko dobijo ceneje, z regresi in raznimi drugimi ugodnostmi. 4. marca letos je občinska skupščina Krško sprejela odlok o povišanju maloprodajnih cen kruhu. IMPERIAL je v dogovoru z občinskimi organi sklenil s povečanjem cene po odloku počakati tako dolgo, dokler odlok ne bo objavljen v Uradnem vestni-ku. Odlok do danes, po preteku enega meseca, še ni bil objavljen, zasebni pek v Brestanici pa že od 2. dne po sprejemu odloka prodaja kruh po novih cenah. Ko je 1. aprila letos začel IMPERIAL prodajati kruh kljub temu, da odlok še ni bil objavljen, po novih cenah (takšne cene so že dobršen čas v veljavi po vsej Sloveniji), pa je bil od referenta za blagovni promet pri občinski skupščini opozorjen, da po novih cenah kruha ne sme prodajati, ker zvezni odlok o zamrzovanju cen, ralveJ.lavlia za letos sprejeti občinski odlok, ki še ni. objavljen .. . Kolektiv IMPERIALA sicer nima izgube v vsiljenem pekarskem obratu, toda ta ne ustvarja nobenih skladov in zaradi nizkih cen kruha so osebni dohodki pekov nižji kot v drugih pekovskih obratih in v drugih strokah, čeprav delajo peki največ ponoči. S peko kruha ima torej' IMPERIAL mnogo odvečnih skrbi, ki mu pri tem, da ima dovolj težav s svojo osnovno proizvodnjo, pač niso v uteho. Vprašanje peke in pro-la-ie kruha v občini Krško pa bo, kot vse kaže, končno le treba rešiti! I IZ 1 ŠOLSTVO V ŠKRIPCIH Pomanjkanje sredstev in stanovanj poglavitna vzroka za zaskrbljenost šolnikov v trebanjski občini - Kdo bo omogočil večje štipendije? 180 milijonov dinarjev je premalo za osnovno šolstvo v trebanjski občini, čeprav bodo šole dobile več denarja kot lani, bodo leto 1965 preživele le s skrajnim varčevanjem, pri čemer bodo morale, kot kaže, znatno zmanjšati materialne izdatke. Primanjkovalo bo tudi sredstev za stanovanja in štipendiranje tičiteljskega kadra. Do teh ugotovitev sta prišla svet za šolstvo in šolski sklad na skupni soji 30. mar-ca v Trebnjem, ko sta pre-tehtavala sedanje stanje, potrebe, možnosti in sredstva za osnovnošolsko dejavnost. Neizpodbitno res je, da v takem stanju ni možno zagotoviti pouka, kakršnega zahteva zakon o osnovnih šolah. Sama merila za delitev sredstev osnovnim šolam so narejena po najboljši presoji, vendar ne ustrezajo popolnoma, ker premalo upoštevajo dejanske potrebe in stroške posameznih šol. Zato bodo do začetka prihodnjega leta šole pripravile izračune vseli storitev, na podlagi katerih bodo izdelali pravičnejši razdelilnik za prihodnje leto. Slabši pouk je zlasti v tistih osnovnih šolah, ki nimajo primernih prostorov in malo učiteljskih stanovanj. Na splošno primanjkuje predmetnih učiteljev, vendar teh ne bo, dokler ne bo primernih stanovanj. Več učiteljskih družin ne premore boljšega doma, kot je podstrešno stanovanje. Če bi hoteli rešiti vsaj najbolj pereče težave, bi mo- rali pripraviti najmanj 30 stanovanj. Učiteljska stanovanja najbolj pogrešajo v Velikem Gabru, Mokronogu, Šentrupertu in na Mirni. Možnosti, da bi že skoraj prišli iz stiske, so vsaj za letos zelo pičle. Kot kaže, bodo letos lahko gradili učiteljska stanovanja v Velikem Gabru, v Šentrupertu bodo prišli do stanovanj s preureditvami drugih prostorov, na Mirni pa nameravajo za učitelje odkupiti neko zasebno hišo. Predvidoma bo letos na razpolago za učiteljska stanovanja 20 milijonov dinarjev, tako da bo dala pol republika in pol občina. Bodoče učitelje štipendirajo šole-!»samc. Trenutno imajo 23 štipendistov na srednjih, višjih šolah in fakultetah, štipendirati pa hočejo ISI.il sklep° k prehud udarec! Trebanjska občina si prizadeva, da bi organi upravljanja v ISKRI preklicali sklep o odpustu 37 delavcev iz mokronoškega obrata in poiskali rešitev, ki bi manj prizadela občino v razvoju. Občinska skupščina v Trebnjem je vložila pismeni priziv pri organih upravljanja v ISKRI, ker meni, da je premalo proučen sklep o odpustitvi 37 delavcev iz ISKRI-NEGA obrata v Mokronogu. ISKRA se je namreč za tak korak odločila zavoljo težav, v katere so zabredli nekateri njeni obrati. 3a trebanjsko občino, ki z največjimi napori izgrajuje svoje gospodarstvo in resno računa tudi na obrate zunanjih podjetij, je ISKRINA odločitev hud udarec. Sklep njenih organov upravljanja je boleč zlasti zato, ker so ga objavili v času, ko čaka v trebanjski občini na redno zaposlitev okoli 320 ljudi. Veliko lažje bi ta udarec preboleli, ko bi lahko odpuščene delavce zaposlili v kakšnem drugem obratu. Takšnega obrata pa ni, vsaj v Mokronogu ne, zato bo 37 delavcev ostalo na cesti, če bo obveljala odločitev o odpustu. Pri- ziv skupščine v Trebnjem je bil vročen organom upravljanja v ISKRI prav z name-menom, da ti znova sedejo za okroglo mizo in se drugače odločijo, predvsem pa sprejmejo tak sklep, ki ne bi bistveno prizadel občine. Po ISKRINEM sklepu bi morah delavce iz mokronoškega obrata odpustiti že 1. aprila, če odločitev ne bo spremenjena, pa bodo to storili s 1. majem. SELA-ŠUMBERK: pitne vode bo zmanjkalo Mokronoške zanimivosti (38 ZA JAVNO RAZSVETLJAVO — Javna razsvetljava v Mokronogu ne zadovoljuje, ker je pomanjkljiva in že močno izrabljena. O izboljšavah so se pogovarjali na več sestankih in zborih volivcev in v ta namen uvedli poseben krajevni samoprispevek. Krajevni odbor je podprl želje prebivalstva in pritisnil na ustreznih mestih, tako da bo prizadevanje naposled le rodilo uspeh. Med drugimi so že nakazah okoli 350.000 dinarjev, zbranih za ureditev javne razsvetljave. fgf KIPEČA CESTA ZA-PRTA — Prejšnji teden so zaprli slabo vzdrževano cesto Mokronog — Ornuška vas, 'ker je začela kipeti. Za teden dni so tod nehali voziti redni in delavski avtobusi. Zaradi tega je bilo zlasti prizadeto Trebelno. ES POLJSKA NA DIAPOZITIVIH — O Poljski, njenih ljudeh in zanimivostih je 18. marca v Mokronogu govoril Bogomil Lilija iz Novega mesta. Tov. Lilija je najprej pripovedoval svoje popotne vtise v osnovni šoli, zvečer pa je v prosvetnem domu predaval odraslim. Predavanje je bilo spremljano z barvnimi diapozitivi. Organizirala ga je Delavska univerza iz Trebnjega. Pred 30 leti je bivši higienski zavod v Selih — šumber-ku zgradil tri vasice vodnjake: dva v Selih-šumberku in enega v Dol. Podšumberku. Skupna kapaciteta je bila 260 m3 vode, vendar je po tolikih letih pločevina žlebov popustila, tako da se polovica vode razgubi. Tisti, ki vodo čr- Dobra volilna udeležba v trebanjski občini V pregledu o volilni udeležbi dne 26. 3. 1965 so v zadnji številki DL pomotoma izostali podatki iz občine Trebnje. Za zbor delovnih skupnosti je volilo v trebanjski občini 96,15 odst. volivcev, za občinski zbor 91,40 odstotkov in za kmetijsko podskupino 97 odstotkov. pajo, se malo zmenijo za to, da bi žlebove popravili, še manj pa, da bi uvedli samoprispevek vaščanov, ki ga je pred časom že predlagal svet za socialno varstvo in higieno. Prav lahko se zgodi, da bodo vaščani ostali brez pitne vode. V primeru požara bo tudi delo gasilcev močno otežkočeno. Za ta problem in druge težave bi bilo prav, da bi kar najhitreje ustanovili krajevno skupnost, ki bi v bodoče lažje reševala tovrstne probleme. Ne jezite se. če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročite na svoj naslov! Na aprilske volitve ta nejasnosti Občinska volilna komisija v Trebnjem je 31. marca obravnavala uspehe in hibe minulih volitev odbornikov v občinsko skupščino. V razgovoru so poudarjali, da je bil rezultat volitev odvisen od predvolilne dejavnosti, propagande, razlaganja pomena volitev in drugih priprav. Zaradi premajhne pozornosti so se tudi tokrat vtihotapile nekatere napake in nejasnosti. Spričo prešibkega tolmačenja je prišlo do nesoglasij med volivci, ki ponekod niso vedeli, kdo voli predstavnika v kmetijsko podskupino. Volilni imeniki so bili marsikje pomanjkljivi, kar je tudi vplivalo na potek in izid volitev. Temu primeren je bil seveda rezultat na volitvah: večinoma so bila volišča dobro obiskana, tam, kjer je bilo običajno slabo, pa je bila udeležba tudi na zadnjih volitvah slabša. Iz analize rezultatov marčnih volitev se je torej dalo precej naučiti. Želja občinske volilne komisije je, da se na vobtvah poslanskih kandidatov ne bi ponovile vsaj večje napake. Se 6 ljudi. Nihče, ne more reči, da šole ne skrbijo za pridobivanje kadra, kakor tudi ne, da si ne prizadevajo izboljšati pouka. Dokler bodo imeli dijaki le po 7.000, 8.000 ali 9.000 in študentje do 15.000 dinarjev štipendije, je upanje na boljše čase lahko samo polovično. Zavoljo premajhnih štipendij, ki spričo današnje draginje ne morejo spodbudno vplivati na štipendiste, bodo šole kaj težko »privezale« nase novega učitelja, predmetnega učitelja ali profesorja, čeprav samo za nekaj let. Svet za šolstvo je bil mnrnja, da bi morali štipendije povečati do slovenskega povprečja, vendar tako. da najnižja štipendija ne bi bila manjša od 10.000 dinarjev. Večje štipendije bi pomenile dodatno obremenitev šolam, ki v ta namen že zdaj črpajo denar iz sredstev za materialne izdatke. 2e v uvodu smo zapisali, da bodo morale šole zelo zelo zmanjšati materialne izdatke, (nekatere bodo imele celo manj sredstev v ta namen kot lani), če bodo hotele v danem stanju preživeti leto. Tu torej ni podlage za ugotovitev spodbudnega študija štipendistov. Svet za šolstvo je s tem v zvezi omenjal dodatna sredstva in pripominjal, da bi bi bilo nujno zagotoviti stidne vire za štipendije. Niti svetu za šolstvo niti šolam (verjetno nikomur) pa še ni znano, kdo bo to lahko zagotovil. vetje na grobove bmml Predsedstvo občinskega Združenja borcev v Trebnjem je 30. marca obravnavalo sklepe nedavne redne skupščine in imenovalo več komisij in sekcij. Pogovorili so se tudi o merilih za odlikovanja ob 20. obletnici osvoboditve, letovanjih in drugih borčevskih vprašanjih. To je bila prva seja novo izvoljenega predsedstva ZB. Na seji so potrdili sklep skupščine, da se je treba letos, v jubilejnem letu, posvetiti partizanskim grobiščem in spomenikom ter jih urediti, predvsem grobišča v Velikem Gabru, šentlovrencu, Grmu, Dobrniču, Mokronogu, na Mirni in Čatežu. Na grobovih bodo posadili rože in primerno zelenje. Posebno skrb morajo občutiti živi borci, za kar so odgovorne krajevne organizacije hkrati z občinskim predsedstvom ZB. Bolj kakor do zdaj bo treba pomagati posameznikom, ki nimajo primernih stanovanj. Pri ZB v Trebnjem je bil po skupščini že ustanovljen sklad za borce, ki bo začel poslovati s 500.000 dinarji. Večjo pomoč pričakujejo od stanovanjskega sklada. Letos bodo zdravniško pregledali vse borce, 12 bolehnih pa z družinami vred poslali na izmensko letovanje v Banjole. Na seji so imenovali člane štirih komisij in dveh sekcij. V komisiji za borce, otroke padlih, umrlih in živih borcev so: Jože Jerič kot predsednik, Jože Urana, Marjan Uhan, Anton Praznik, Ivan Janežič, Franc Skubic, Anton Kože-melj, Feliks Pekolj in Karel Ribič. Komisijo za predloge posebne delovne dobe vodi Ludvik Golob, člani pa so: Jože Tomič, Anton Smole, Franc Milavec in Ivan Dim. Komisiji za zgodovinsko dejavnost NOB predseduje Pavel Miklič, Franc Žefran, Vladimir Berce, Jože Zakrajšek in Franc Milavec pa so člani. V komisiji za spomeniško varstvo (NOB) je predsednik Ludvik Strajnar in člani: Vinko Ce-glar, Ivan Janežič, Franc Strel in Franc Žefran. Sekcijo za internirance sestavljajo: Jože Zakrajšek, Alojz Breznik, Ignac Praznik, Marjan Uhan in Leopold Rugelj, sekcijo za vojne ujetnike pa: Peter Hercog, Franc Novak, Janez Pungerčar, Bogo Zgajnar in Jože Medved. Na seji so se pogovarjali tudi o predlogih kandidatov za odlikovanje ob 20. obletnici osvoboditve. Za odlikovanja bodo predlagali res najbolj zaslužne občane. la ilrits s§ ceneni graiini Gradbeno opekarsko podjetje na Mirni se ukvarja z gradbeništvom, z izdelavo gradbenih materialov kot so zidna opeka in cementninar-skimi izdelki, ima mizarski obrat in nudi na svoji žagi žagarske usluge. S takšno dokaj razvejano dejavnostjo se podjetje uveljavlja na področju Mirne, Mokronoga in v Novem mestu. V gradbeništvu je eno najcenejših podjetij v Sloveniji in na našem področju. To trditev lahko takoj podkrepimo z nekaj dokazi: 85 mili jonsko investicijo v Destilaciji alkoholnih pijač DANA na Mirni so na primer prevzeli za 26 milijonov din cenejšo ponudbo od ostalih udeležencev natečaja. V ponudbi za gradnjo 6 stanovanjskega bloka v Mokronogu so btlii prav tako za 6 milijonov cenejši od ostalih udeležencev natečaja. Tudi v Novem mestu gradijo 6 - stanovanjski blok za IMV, v Jurki vasi pa bodo letos začeli graditi stanovanjsko poslopje in gospodarsko stavbo za živinorejski obrat. Lani je podjetje ustvarilo za 202 milijona din družbenega bruto proizvoda ah za 114 odst. več kot v 1963. Približno 68 odst. vrednosti v proizvodnji je ustvaril obrat za gradbeništvo, opekarna 20 odst., cementninarski obrat 3 odst., žaga 4 odst., mizarstvo pa okoli 5 odst. V Gradbeno opekarskem podjetju na Mirni je preko vsega leta zaposlenih po 120 delavcev. Da bi se izognili težavam pri najemanju sezonskih delavcev, število le-teh nenehno zmanjšujejo in bodo verjetno že v prihodnjem letu lahko izhajali brez njih. V opekarni so izboljšali tehnološki postopek s tem, da so uvedli strojni transport gline in strojni izkop. Podjetje je lani zgradilo 1600 m2 gospodarskih stavb, 700 m2 neto stanovanjskih površin ter poleg tega opravilo za okoli 14 milijonov din adaptacij na raznih stavbah. Cel vrtiljak problemov za IMS Med 2.800 mladinci v brebanjski občini je le okoli 600 članov ZMS in od teh le kakšnih 350 aktivnih. »Zakaj tako?« smo vprašali predsednika občinskega komiteja ZMS v Trebnjem JL Laneta Pecka- »Zdi se mi, da bi bilo možno samo dvoje, da mladino odbijajo suhoparni sestanki (neustrezne oblike!), ali pa se mladinci izogibljejo političnemu življenju. Da bi to vprašanje razvozlali, je občinski komite ustanovil skupino mladincev za konkretne raziskave na terenu.« »Kaj predvsem pričakuje komite od tega dela?« »Radi bi imeli na dlani sestavo samih aktivov, ker je često prav od sestave odvisno delo mladine. Izrazito vaških aktivov ni, temveč je v njih precej delavske in srednješolske mladine. Po nekakšnem nepisanem pravilu pa so predsedniki aktivov nema-lokje srednješolci. In razlike so tu. Najbolj očiten je občutek manjvrednosti kmečkih in delavskih mladincev. Vplivne so tudi starostne razlike med mladino. Smoter je, da bi razlik ne bilo, ampak da bi aktiv delal uglašeno kot orkester, če hoče orkester dobro igrati, mora vsak član poznati skladbo. Gre torej za to, da je skladba razumljiva za vse. Z drugimi besedami: vsebina in oblika dela mladinskega aktiva naj bosta privlačni. Iz celotne problematike naj bi se izluščil le tisti de, ki ga je mladina sposobna obravnavati in o njem odločati.« »Kaj je bilo do zdaj v praksi?« »Iz naše občine se precej mladincev vozi na delo drugam. Nanje ni računati, ker sta prav zavoljo podobnega razloga propadla aktiva v Šentrupertu in na Čatežu. Ples in šport Volivci trebanjske občine so 26. in 28. marca izvolili 29 odbornikov v oba zbora občinske skupščine. V občinski zbor so bili izvoljeni: Franc Ratajc (volilna enota št. 1), Ivan Pakiš (VE 3), Ludvik Grden (VE 5), Jože Anžlovar (VE 8), Jože Smolič (VE 10), Franc Lah (VE 12), Franc Trlep (VE 14), Anton Piškur (VE 15), Ivan Bon (VE 18), Bojan Kolenc (VE 19), Franc Novak (VE 21), Pavel Končina (VE 22), Franc Lindič (VE 26), Jože Gačnik (VE 27) in Karel Ribič (VE 28) take mladince menda še združujeta. Marsikje je težko podreti miselnost, ki vidi v organizaciji ZSM brezciljno združevanje mladih, drugi pa jim spet ne zaupajo, ker jih ocenjujejo z zornih kotov izpred desetih ali več let. Ponekod je tudi še močan vpliv staršev, ki ne pustijo svojih otrok na sestanke. Vse to smo morali do zdaj premagovati. Kratko rečeno: ni bilo lahko!« (i. z.) V zboru delovnih skupnosti so novi tile odborniki: Cveta Veble (VE 2), Viljem Udovič (VE 4), Ivan Urhič (VE 6), Janez Kovačič (VE 8), inž. Drago Kotar (VE 12), Franc Prpar (VE 14), Alojz Mežan (VE 15), Jože Zupančič (VE 16), Milan Berdik (VE 18), Aleksander Borštnar (VE 20) in Alojz Papež (VE 22). V kulturnoprosvetno skupino so bili izvoljeni: Vladimir Silvester (VE 24), Ivan Urbančič (VE 27) in Jana Hillmayr (VE 28). TREBANJSKE KOVICA # ...... _ . ,y, :__ -——— HOO SO NOVI ODBORNIKI ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Do šole in nazaj vsak dan 15km peš... Občinska skupščina v Brežicah je zaprosila brežiško podružnico SAP za otvoritev nove šolske proge Brežice — Sobenja vas. S tega območja obiskuje osnovno šolo v Brežicah 56 otrok. Pot v šoto jim skrajša avtobus le za 3 km. Pričakajo ga v Prili-pah in Dvorcah, ko pripelje z Velike Doline. Do tam prehodijo ti šolarji že po 6 km. Za povratek nimajo ugodne zveze in domov se odpravijo peš. Do doma prepeša-čajo po 8 in celo 9 km. Ko pridejo iz šole, so utrujeni, saj' imajo za seboj tudi po 15 km hoje. Utrujeni pridejo tudi že v šolo in pouku ne morejo slediti s tolikšno pozornostjo kot mestni otroci. Razumljivo je. da so učni uspehi teh otrok slabši. Učne zahteve so enake za vse učence, pogoj: za učenje pa zalo različni. Otroci iz oddaljenih krajev so v primerjavi z o. stalimi vrstniki v neenakopravnem položaju. Nujno bi bilo treba urediti avtobusni prevoz in jim tako olajšati šolsko delo. Mesec dni so pešačili v šolo tudi otroci iz Sromelj, ker cesta do Artič ni bila prevozna. Niti kombi ni mogel voziti po njej.- Pred tednom so jo spet usposobili za promet z vozili. Otroci se vozijo kot običajno z avtobusom, ki jim precej skrajša pot do šole. 0 novem pokojninskem zakonu 30. marca je Delavska univerza v Brežicah organizirala skupaj s komunalnim zavodom za socialno zavarovanje predavanje o novem pokojninskem zakonu. Udeležilo se ga je nad 100 ljudi, ki jih ta zakon osebno zanima, svoje predstavnike pa so poslala tudi skoraj vsa podjetja. Vsem je bilo predavanje zelo všeč, posebno pa so bili veseli pripravljenosti preda- vatelja, da je odgovarjal na vprašanja posameznikom in hkrati svetoval. Navzoči so bili mnenja, da bi bilo potrebno in koristno organizirati še več takih predavanj, Id so marsikomu napotilo, kako po čim krajši poti priti do zasluženih pravic. Predaval je dr. Aleksander Hrašovec iz Celja, kateremu so se prisrčno zahvalili. V. P. Mleko zbirajo samb do 6. ure zjutraj V ponedeljek se je na puljskem letališču poslovil od nas predsednik Tunizije Habib Burgiba, ki je bil na prijateljskem obisku v Jugoslaviji en teden. Poleg Beograda je obiskal še Bosno in Hercegovino, Hrvaško, in Slovenijo. Na vsej poti so občani visokega gosta prisrčno pozdravljali. Na Brionih, kjer so tekli zaključni razgovori med delegacijama Tunizije in Jugoslavije, pa so podpisali zaključno sporočilo o obisku, v katerem je izraženo soglasje o vseh važnih mednarodnih vprašanjih in še posebej o tem, kako naj se v prihodnje razvija sodelovanje med obema državama. Obe namreč zavestno usmerjata svoj razvoj, zaradi česar je tako vnaprej predvideno in podrobneje določeno sodelovanje še toliko nujnejše. Tako Jugoslavija kot Tunizija sta ne-razvrččeni deželi in četudi se v posameznih odtenkih razlikujeta, sta vendarle soglasni glede poglavitnih vprašanj miru in mednarodnega sožitja. Zato sta oba predsednika hitro lahko našla skupni jezik tudi glede medsebojnega sodelovanja med obema državama v prihodnje. In prav to je tisto in tako sporazumevanje, ki ga drugod po svetu tako manjka, zaradi česar so milijoni ljudi po svetu v nenehnem strahu, ali bo jutri še miren dan. Glede Vietnama je pretekli teden že sijal žarek upanja, da se bodo Američani vendarle odločili za pogajanja, pa jc bilo vse skupaj le milni mehurček, ki zablesti v mavričnih barvah le za hip, da bi se naslednji hip razblinil v nič. šefi držav in vlad 17 nevezanih držav so poslali vsem zainteresiranim skupen poziv, naj se začno pogajati o politični ureditvi vietnamskega problema. V pozivu izražajo skrb zaradi poslabšanja položaja v Vietnamu in so prepričani, da je to posledica tujega vmešavanja v raznih oblikah, vštevši vojaško intervencijo, kar preprečuje Prijateljsko sporazumevanje uresničitev ženevskih sporazumov o Vietnamu. Na vse zainteresirane apelirajo, naj nikar ne postavljajo kakšnih pogojev za pogajanja, ampak naj sedejo za zeleno mizo ter se pogovore, kako bi uredili ta problem. Poziv skupine nevezanih držav je na široko odjeknil po vsem svetu. No, ameriški predsednik Johnson pa je izjavil, da kakšna mednarodna konferenca o Vietnamu po njegovem mnenju ne bi obrodila sadov. Trdil je tudi, da ZDA nočejo vojne, da pa »v nobenem primeru ne bodo prepustile Južnega Vietnama komunistični agresiji«. ZDA torej nočejo vojne. To so izjavili tudi takrat, ko so pošiljali v Južni Vietnam le »vojaške svetovalce«, pa so obljubljali takrat, ko so prvič bombardirali Severni Vietnam, in to zatrjujejo še zdaj. Toda stvari se kaj na- glo spreminjajo. Zdaj že ni nič tako posebnega, če ameriška letala bombardirajo Severni Vietnam. To niti v naslove časopisov ne pride več, kajti postalo je vsakdanja praksa ameriških reakcionarjev. Prav ob tem se valja zamisliti! Vpričo vsega sveta in s polnimi usti fraz o miru in demokraciji stresajo bombe na suvereno državo. Kaj pa je potlej sploh še vojna? Toda malce so se že opekli. V soboto in nedeljo so sklatili kar 57 ameriških zračnih piratov. Na nebu so se nenadno pojavila severnovietnamska letala Mig 15 in Mig 17 in v Beli hiši so oznanili, da je nastopila v Jugovzhodni Aziji s tem nova faza. Nič drugega kot nova faza vojne, kajti težko si je bilo predstavljati, da bo ostala Sovjetska zveza ob strani, če Severnemu Vietnamu ne bi pomagala, bi to pomenilo, da puščajo na cedilu socialistično državo, in to v najhujši stiski, če bi se pa angažirala, bi to pomenilo vojno z ZDA. Vendar so tisti, ki so le tako razglabljali, pozabili na nekaj: Sovjetska zveza ne tvega nič manj vojne, kot jo tvegajo ZDA z vmešavanjem v vietnamske zadeve. Zdaj so stvari na čistem in vsakomur je jasno, da so ZDA napadalec in da se DR Vietnam le brani, pri čemer mu je Sovjetska vlada pomagala z letali. Toda kaj bi se zgodilo, če bi zdaj DR Vietnam bombardiral letališča, od koder vzletavajo ameriška letala? Navsezadnje bi se tudi to lahko zgodilo, in to s povsem enako pravico, s kakršno Američani bombardirajo »vojaške naprave« v DR Vietnamu. Bolje je, da opustimo vlogo zlih prerokov, saj je stvarnost v Jugovzhodni Aziji že sama dovolj mračna. V Cerkljah ob Krki ima kmetijska zadruga iz Brežic zbiralnico mleka. Do 1. aprila je bilo tam vse v redu in ljudje so bili zadovoljni. Od tedaj dalje pa negodujejo, ker zbirajo mleko samo do 6. ure zjutraj. Posebno za kmete iz oddaljenejših vasi je to zelo nerodno. Mleko nosijo po 6 kilometrov daleč in v zbiralnici ga je že zdaj tudi do 40 litrov manj kot prej. Upravnika mlekarne v Brežicah so Ogenj v Srednjem Lipovcu 30. marca ob 17.30 so se vneli svinjaki v Srednjem Lipovcu, nakar je pogorela še stanovanjska hiša. Lastnik Ciril Longar je tako utrpel blizu 600 tisoč dinarjev škode. Požar so zanetili otroci, ki so se brez nadzorstva igrali z ognjem. prosili, da bi ponovno uvedli zbiranje do sedmih, vendar niso dobili zaželenega odgovora. Dobili so vtis, da jim je v mlekarni vseeno, če ljudje mleko nosijo ali ne. Dnevno ga v Cerkljah zberejo 500 do 600 litrov. Prinašajo ga prebivalci desetih vasi. Med njimi so taki, ki živijo daleč v hribih in prodajajo mleko zato, da si lahko kupijo sol. S tem ukrepom pa so bili prizadeti prav najbolj revni in najbolj oddaljeni. Do tega je prišlo verjetno zaradi tega, ker odvažajo mleko v Brežice z vprežnim vozom. Ljudje se temu čudijo, saj je vso zimo prevažal mleko tovornjak. To stvar hočejo urediti na drug način, zato bodo še v tem tednu sklicali sestanek. Pričakujejo, da bodo njihove želje prej ali slej uresničene. Jt. Most v Dolnji Pirošici popravljajo V Dolnji Pirošici je cestno podjetje začelo popravljati most, ki je bil že 14 dni zaprt za vsa motorna in druga vozila, še pešci so komaj prišli čezenj. V ponedeljek, 5. aprila, so most razdrli in zdaj ga na novo urejajo. Popolnoma nov most bodo zgradili pozneje, ko bo potok reguliran, vendar ne na istem mestu. Ljudje se zaradi dolgega odlašanja popravila upravičeno jezijo. Oškodovani so vsi tisti, ki ves ta čas niso mogli voziti gnoja v vinograde in na njive. Tudi drv niso mogli dovažati. Zelo težko pričakujejo, da bo most spet usposobljen za vozila, čez ta most vodi pot na Stojanski vrh, v Bušečo vas, v Kraško vas, v Dolnjo in gornjo Piro-šico in Izvir. Šentjanž za 20-Ietnico osvoboditve V Šentjanžu bo 4. julija osrednja občinska proslava v počastitev 20-letnice osvoboditve. Ob tej prilož. no.sti bodo odkrili spomenik vsem, ki so dali svoja življenja za svobodo. Ob spomeniku bo odkrita tudi grobnica padlemu narodnemu heroju Milanu Majc-nu in Jančku Mevžlju. Na pokopališču na Velikem Cirniku bodo prekopali posmrtne ostanke 14 borcev in jih prenesli v Šentjanž. Na spomenik bodo vklesali imena vseh padlih z območja Šentjanža, da se bodo na dan borcev oddolžili njihovemu sporni- Eden mrtev, dva hudo ranjena V prometni nesreči, ki se je pripetila 4. aprila na avtomobilski cesti pri Medvedjeku, je izgubil življenje Alojz Znidaršič iz Lukovca v sevniški občini, Leon Kos in njegova žena Jobanca pa sta bila težko ranjena in so ju odpeljali v bolnišnico. Voznik osebnega avtomobila LJ 318-01 Leon Kos, ki jc imel v vozilu še tri potnike, se je iz nepojasnjenega razloga zaletel v prikolico 11-16 TU tovornjaka TU 20-90, ki ga je vozil Ljubiša Novakovič. škodo cenijo na 600 tisoč dinarjev. Storilec se je Gpskel v Žužemberku 31. marca so varnostni organi prijeli v žužemberški gostilni Kazimira Jeraja, 35 let, iz Stične, ki Je bil osumljen številnih vlomov. Spodletelo mu je, ko je plačeval z ukradenim pettisoča-kom, ki je bil zamaščen. V preiskavi jc Jeraj sam priznal več kaznivih dejanj, tako da je vlomil v Straži, gostilno Lovec v Dolenjskih Toplicah, gradbeno opekarsko podjetje in pošto na Mirni, Mercatorjevo poslovalnico v Pristavici pri Velikem Gabru in tako dalje. Razen tega je Jeraj vlamljal tudi v Ivančni gorici. — Preiskava proti njemu se nadaljuje. Otrok utonil v apneni jami V apneni jami v Kanižarici je 5. aprila popoldne utonil Stanko Sadek, 6 let, ki se je igral na domačem dvorišču. Ker Jama ni btla zavarovana, je otrok padel v 1,30 metra globoko vodo. Kljub takojšnji zdravniški pomoči otroka niso rešili. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PDEGLED • Prvega aprila so začeli veljati trije novi zakoni, katerih uresničevanje pomeni nadaljnjo liberizacijo obmejnih postopkov in formalnosti glede potnih listov za tuje turiste. To bo vsekakor pozitivno vplivalo na povečanje prometa tujih turistov v Jugo-saviji in mednarodnega prometa nasploh. Še več: uvajanje treh novih zakonov pomeni nadaljevanje dosedanje politike »odpiranja naših meja«. Jugoslavija resnično postaja odprta skupnost. Kakšne so bistvene novosti teh treh zakonov? Predvsem naj omenimo, da bodo turisti lahko ostali v Jugoslaviji tri mesece (doslej 30 dni) ali pa še celo dlje, če bodo zaprosili za podaljšanje bivanja, s posebnim dovoljenjem bodo lahko ostali tuji turisti pri nas celo eno leto. Te ugodnosti pa seveda ne bodo veljale za tiste, ki so na listi vojnih zločincev. ~ In še ena novost: tujci bodo lahko prišli v Jugoslavijo, in sicer za tri dni, brez vsakega potnega lista in brez slehernih formalnosti na mejnih prehodih. Potrebovali bodo samo turistično propustnico, ki jo bodo prejeli brez posebnega postopka na meji sami. Z novimi zakoni se ukinja tudi obmejna cona. Z njimi dobivajo posebne pravice tudi naši državljani, ki bodo imeli v prihodnje še manj težav, ko si bodo urejali vse potrebno za potovanje na tuje. # Končno so usklajeni zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi z novo ustavo. Zadnjih 29 zakonov je bilo sprejetih te dni. Med njimi je bil tudi nov zakon o delovnem razmerju, ki bo omogočil, da bodo delovni ljudje še bolj neposredno odločali o medsebojnih odnosih. V novem zakonu je tudi določilo o sodni zaščiti vseh pravic delavcev, izvirajočih iz delovnega razmerja, če se sporna vprašanja ne urede v delovni skupnosti. £ Zvezna skupščina je sprejela med drugim tudi tele zakone: zakon o uvedbi 42-ur-nega delovnega tedna, zakon o spremembah v organizaciji jugoslovanskih železnic, zakon o podjetjih, zakon o elektrogospodarstvu in številne druge. Posebnost zakona o spremembah v organizaciji jugoslovanskih železnic je ta, da bodo železniška transportna podjetja samostojno določala cene. Zakon o podjetjih posveča posebno pozornost J!I@SLM!M «11 S¥I11 odnosom med delovnimi enotami, deli podjetja in podjetjem kot celoto, kar doslej zakonsko ni bilo urejeno. Zakon o elektrogospodarstvu izenačuje elektrogospodarska podjetja z ostalimi gospodarskimi organizacijami. # Uvodničar Dušan Kuret piše na prvi strani ponedeljkovega »Dela«, da se bo 15. aprila začela v Ljubljani športna prireditev, ki bo doslej pri nas brez primere. Beseda je o XXVIII. svetovnem prvenstvu v nami/nem tenisu, ki bo trajalo deset dni. Na častnem borišču se bo pomerilo 500 tekmovalcev iz 49 držav. Prireditev, ki bo v novi športni palači v parku inženirja Stanka Bloudka, bo spremljaljo 250 poročevalcev tiska in radia. # Predsednik Tunizije Burgiba, ki se je mudil na prijateljskem obisku v Jugoslaviji, kjer je bil gost našega predsednika Tita, je obiskal tudi Slovenijo. Po pripovedovanju tistih, ki so bili v njegovem spremstvu, je bil zelo navdušen nad lepotami Slovenije. Všeč mu je bila naša Ljubljana in prijetno se je počutil na Gorenjskem, zlasti na Bledu. Ko si je ogledoval blejsk" grad, je rekel, da bo še prišel v Slovenijo, toda kot turist. Ugledni gost iz prijateljske Tunizije je doživel številna prijateljska srečanja z ljudmi iz naše republike. Predsednik skupščine Ivan Maček je priredil visokemu gostu slovesno kosilo, na katerem sta si gostitelj in gost izmenjala zdravici. © Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval z redom jugoslovanske zastave z lento koroškega deželnega glavarja Ferdinanda \Vedeniga in z redom jugoslovanske zastave z zlatim vencem kulturnega referenta koroške deželne vlade dvornega svetnika dr. Othmarja Rudana. Odlikovanca ste prejela visoka odličja iz rok predsednika izvršnega sveta Viktorja Avblja, ki je še enkrat poudaril njune zasluge pri razvoju političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med sosednjima državama. # Na skupnem zasedanju republiškega in organizacijsko-političnega zbora so razpravljali o družbeno škodljivih pojavih. Med drugim so v razpravi poudarili, da je poglavitna naloga vseh družbenih organov varovati osebnost našega občana pred vsakršnim nasiljem, samovoljo, nezakonitostjo in izkoriščanjem. Varovati je treba tiste družbene vrednote in odnose, v katerih občan lahko uživa in razvija svoje pravice in svoboščine ter nemoteno opravlja tudi vse svoje človeške in družbene dolžnosti. • Eksplozija v Saigonu. Pred ameriškim veleposlaništvom v Saigonu je eksplodiralo kakih sto kilogramov trinitrotoluola. Zgradba je bila močno poškodovana, ubitih je bilo 22 ljudi, ranjenih pa okrog 180. e Posledice potresa v Cilu. Ze prejšnji teden je prizadel čile hud potres. Najhuje je bilo v rudniku El Soldado, ker je voda zalila rudnik in bližnje mestece. Podrl se je namreč jez in je deset metrov visok val podrl vse pred seboj. Okrog 400 ljudi je ubilo, škode pa je okrog 60 milijard dinarjev. Potresi so bili tudi v Grčiji, na Peloponezu, kjer je podrlo več vasi. • Combe kuje zaroto. Bivši predsednik brazzavilskega Konga opat Youlou je ušel iz hišnega zapora k Combeju. Boje se, da bosta skupaj skovala zaroto proti sedanji demokratični vladi v Braz-zavillu. o Madžarski praznik, Na praznovanju obletnice osvoboditve Madžarske je bila tudi naša delegacija, ki jo je vodil podpredsednik republike Aleksandar Ranković. « Tito pojde v Alžirijo. Predsednik republike Tito bo odooto-val na uradni obisk v Alžirijo še ta mesec. Tam se bo mudil od 15. do 22. aprila. a Odlikovanje koroškemu deželnemu glavarju. Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Viktor Avbelj je pretekli teden izročil koroškemu deželnemu glavarju Ferdinandu Wedenigu red jugoslovanske zastave z lento, s katerim ga je odlikoval predsednik SFRJ ?a zasluge pri razvoju političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med sosednjima državama. n štiriiirua blokada Zahodnega Berlina. V ponedeljek se je nenadno zaostril položaj v Berlinu. Vzhodnonemške oblasti so zarvrle mejo in niso pustile prek svojega ozemlja potovati v Zahodni Berlin, Uradno so izjavili, da .le to zaradi manevrov vzhodnonemške in sovjetske armade, sodijo pa, da je to v protest, ker bo ta teden v zahodnem Berlinu .zasedal zahod-nonemški parlament, kar smatrajo za čisto izzivanje. ZDRAVNIK VAM SVETUJL vnfif slepca Velikanski napredek sodobne medicine je zelo znižal v zadnjih dvajsetih letih obolenje in smrtnost za vnetjem slepiča. Vendar se vedno ta vnetja še najdejo, včasih na" deželi, včasih v mestu. V vsakem slučaju je čimprejšnja zdravniška pomoč nujna. Nenadno vnetje slepiča se običajno začne z bolečino v trebuhu. Ta je lahko zelo rahla, lahko pa tudi precejšnja. Temperatura se le malo dvigne, bolnik postane zaprt, sili ga na bruhanje ali pa tudi kar krepko bruha. Bolečina se mu v trebuhu počasi omeji na desno spodnjo četrtino trebuha, če bolnika tam potipljemo, ga močno zaboli. Da bi bolnik bolečine nekako zmanjšal ali umiril, skuša spremeniti lego in sicer nekoliko skrči desno nogo v dirnljah ter v kolenu. Ta drža je značilna za bolnika z vnetjem slepiča. žal pa ni vedno tako. Slepič je v telesu včasih postavljen malo drugače. Takrat bolečina ni na običajnem mestu, ampak tam, kamor je vnet slepič obrnjen. V takem primeru največkrat najprej ne pomislimo na vnetje slepiča, pač pa na vse kaj drugega. će se je slepič vnel, potem spada bolnik v bolnišnico, kjer bodo odločili, če je potrebna takojšnja operacija ali pa se ga bo dalo pozdraviti drugače. Največkrat je operacija ne samo potrebna, pač pa tudi nujna. Kaj sledi iz tega? će so znaki vnetja slepiča, potem je potreben takoj posvet z zdravnikom, ki bo ugotovil diagnozo in ukrenil vse potrebno. Če ni vnetje slepiča, bo dal zdravila, če pa je bil slepič vnet, bo bolnika takoj napotil v bolnišnico v roke kirurgov. Dr. B. O. V trebanjsko občinsko zvezo za telesno kulturo so vključena šolska športna društva iz Mokronoga, Mirne, Šentruperta in Trebnje« ~a, ter društva Partizan iz Mirne, Mokronoga in Trebnjega. Medtem ko šolska društva še nekaj delajo, pa delo v Partizanu čedalje bolj zamira. Tako v tej občini šport ne napreduje, ampak stagnira in celo nazaduje. To vsekakor ni razveseljivo dejstvo! ObZTK v Trebnjem je lani za svoje delo dobila 400.000 din, letos pa se je ta vsota povečala na 1,0011.000 din. To dvainpolkratno povečanje je omogočil letošnji Zlet v Karlovcu, delno pa so se za denarno povečanje odločili tudi zaradi razvijajoče se odbojke. Ta sredstva bodo za redno delo teli sedmih športnih organizacij bržkone zadostovala, medtem ko bo spet onemogočeno popravilo domov Partizana v Mokronogu in na Mirni, ki sta v nemogočem stanju. Na veselje trebanjskih športnikov bo \saj v centru komune stanje bolj razveseljujoče, ker bo telovadnici dograjena v maju, kot zatrjujejo, čudno pa je, da so zgradili 2 m prenizek strop in so tako že pred dograditvijo onemogočena vsa tekmovanja v njej! BREŽIŠKI ŠPORT Za predsednika upravnega odbora brežiškega Partizana so izvolili Marijo Veble, podpredsednik je Franjo Lončarič, tajnik pa Polde Rovan. Začetek sezone je prinesel lepe uspehe brežiškim rokometašem: moška ekipa je v Krizah zmagala z visokim rezultatom 26:15, ženska ekipa pa je s Slovanom igrala v Ljubljani neodločeno 7:7. Domačinke so izenačile šele z golom iz 7-metrovke na koncu tekme. Tudi moštvo iz Cerkelj je uspešno začelo spomladanski del prvenstva. Osvojili so točko proti Kr-melju. Pred 200 gledalci je odlično sodil zibert iz Trbovelj. Za Cerklje sta dala največ golov Kukavica (8) in Kuželj (7), za Krmell pa Logar IT (9) in Žitnik (5V O. G. Mladi strelci med seboj v Novem mestu 4. aprila je bilo na strelišču na novomeški tržnici tekmovanje z zračno puško. Med seboj se je pomerilo 28 članov iz strelskih dru-I^JANEZ TRDINA, NOVOTEKS, l?*"V«?iIJ*AN MAJCEN in VIN-nn ?ADERSio. To so bili pretež-no delavci m dijaki novomeških srednjih šol. Med drugim so se tekmovanja udeležili tudi 4 člani iz organizacije gluhih. Prvo mesto je zasedla ekipa NOVOTEKSA z 800 krogi, družina MILAN MAJCEN je dosegla 806 krogov, PIONIR 800 krogov itd. Najboljši posameznik je bil Andrej Petrič 623 krogov) iz NOVOTEKSA, Jože Smodej (VINKO PADERŠIČ iz gimnazije) je zbral 225 krogov, Branko Krošelj (učiteljišče) je bil z 222 krogi tretji, četrti Martin Aš (NOVOTEKS) in peti Janez Tavčar iz grmske šole. -mrt- V Trebnjem menijo, da je eden od najvažnejših vzrokov za trenutno stanje ta, da nimajo profesionalnega športnega delavca, ki bi organiziral športno delo v občini Seveda ni potrebno posebej po udarjati, da tudi vodni&kega kadra ni dovolj! Res je, da so nr. okrajni zvezi nudili, da bi lahko šli na tečaje v Rovinj. Ker so vsi tisti, ki bi prišli v poštev zaposleni, so tudi ti načrti splavali po vodi. ObZTK že dolgo časa išče nekoga, ki bi prevzel delo, vendar do zdaj še niso nikogar našli. Prav gotovo bi profesionalcu uspelo, da bi organiziral mladino, ki kaže veliko zanimanje za šport. V celi občini je en sam športni objekt (smučarska skakalnica na Mirni) in bi bilo torej zastonj pričakovati kakšen napredek, če ne bodo zgrajena vsaj nekatera igrišča V perspektivi je predvidena gradnja športnih objektov v Trebnjem, Igrišče na Loki. Gledalcev nekaj čez 100, vreme lepo. Sodnik Vidmar iz Brežic. Novo mesto: Perko, Vidmar 4, Setina 1, Bencina, Kobe 1, Jaklič 3, Smerdu, Možina 1, Fifolt 4, Marn, Gantar, Gasior.—Brežice: Berglez, Bosina 5, Blatnik I. 6, Kneze vič 8, Kukavica, Avsec 4, Rovan 2, Bršec 3, Pavlov, Šetinc II. Nihče ni pričakoval katastrofe domačih po razburljivih in obetajočih prvih minutah! Gostje so Povedli z 2:0, Novomeščani pa so Bled tem trikrat zadeli vratnico. Po desetih minutah izenačene igre so gostje vodili s 4:3. Novomeščani so se, kot vse kaže, tp.krat ustrašili renomiranega lasprotni-ka in nenadoma popustih, gostje Izkoristili in napolnili mrežo domačega gola. Zlasti sta je v teh trenutkih odlikovala Šetinc I. .'n Kneževič. Novomeški rokometaši |p igrali popolnoma zmedeno Razen Perka in Vidmarja so igra-j| čisto brez glave: mladi še zda-{^č niso dorasli za težje tekme. Podaje so rakova rana predvsem krilnih igralcev, posebno Fifoltu delajo dosti preglavic, Jaklič je Sele v drugem polčasu izkoristil srnisel za ostre odmerjene udarce AMD Novo mesto sekcija NOVOTEKS p ro d a AVTOMOBIL ZASTAVA 750 in in M0TCRN0 KOLO JAVA 175 cem LICITACIJA bo 12. 4.1965 ob 11. uri v prostorih sekcije. Poki petard so odmevali po Ribnici ILEGALEC" v Rinidi V počastitev občinskega praznika smo taborniki čete »Veseli Ribničanje« organizirali s pomočjo komande garnizona in osnovne šole našo tradicionalno akcijo »ilegalec«. Med starejšimi taborniki je bilo izbranih 39 ilegalcev, ki so morali metati petarde na določene objekte. Z zeleno raketo je vodja obrambe začel akcijo. Ilegalci smo se takrat začeli približevati mestu, med njimi sem bil tudi jaz^ Petardo sem moral ob določeni uri vreči pred občino. Srečno sem iz daljave. Vsi ostali so zastreljali celo vrsto priložnosti z roba šest-metrovke in spravljali gledalce ob živce. Brežičani so, nasprotno, v teh trenutkih igrali ostro v svojem obrambnem prostoru in duhovito v napadu. Zdelo se je, da lahko vsak trenutek dosežejo gol, če želijo. V drugem delu igre so se domačini malo zbrali, to pa je bilo še vedno odločno premalo, da bi vsaj v enem polčasu ugnali zanesljive in rutinirane goste. Uspelo jim je le, da so drugi polčas izgubili z občutno manjšo razliko od prvega, v katerem so Brežičani zmagali s 15:4, v drugem pa s 14: 10. Rokometaši gostujočega moštva so pokazali daleč boljšo igro od Krmeljčanov in so dokazali, da ni naključje njihovo prvo mesto in velika razlika v točkah pred zasledovalci v ljubljanski conski ligi. Brez posebnega ugibanja lahko zapišemo, da se bodo prihodnje leto enakovredno borili v konkurenci najboljših slovenskih rokometnih ekip! Novomeščani so pokazali precej manj kot pretekli teden proti Krmelju. Kljub vsemu je bilo opaziti, da so precej napredovali v primeri z lanskim ,'etorn. Sodnik Vidmar iz Bražic ni irnel najboljšega dne. Zdi se, da je več oškodoval domače kot goste. Kmetijska šola : šmihel 11:12 Srednja kmetijska šola: Zupan, Burgar 2, Pečenko, Pleterski 1, Murn 3, Kokalj 2, Kobe 3. — šmihel: Medic I., Medic II., Sra-kar 2, Medle 9, Rožič, Koprivnik 1, Perko. Po izenačenem prvem polčasu, ki se je končal s 7:7, so rokometaši šm'hela imeli na vročnm soncu v nadaljevanju več moči in so z goli Medleta dosegli tesno zmago. prispel po stranskih poteh, medtem pa, ko sem čakal, so drugi ilegalci opravljali svoje naloge. Glavna ulica je bila polna otrok in starejših prebivalcev Ribnice, ki so si hoteli ogledati spretnost tabornikov. Odmevali so poki petard in hitri koraki ilegalcev, ki so bežali pred obrambo, ki jih je zalotila. Pogledal sem na uro in videl, da je prišel moj čas! Vrgel sem petardo. V trenutku so me prepoznali in stekli za menoj. Začel sem bežati in si prizadeval, da bi se otrese-1 zasledovalcev. Posebno eden je bil zelo nevaren. Za vrati v eni od ulic sem počakal, da je zasledovalec stekel mimo mene, nato pa sem odšel v štab napada In javil, da sem nalogo uspešno rešil. Poki petard so še vedno odmevali po mestu, ker je bilo do konca akcijo, še deset rniput. Točno ob 17. uri je vodja obrambe zaključil akcijo, potem ko je izstrelil rdečo raketo. Po končani akciji so se vsi sodelujoči zbrali v dvorani osnovne šole na zakusko in ples. Z veseljem smo sprejeli tudi prvo številko »Ribniškega tabornika«. Ta časopis bi moral iziti že ob koncu lanskega leta. vendar so njegov izid preprečile finančne težave. Ob taborniških igrah, plesu ln glasbi se je stemnilo in bližal se je konec akcije. Po končani akciji smo se vsi odpravili še na akademijo naših znancev iz osnovne Sole. GRADIMTR BO2INKOV10 < vendar ni denarja in najbrž še nekaj let ne bo z objekti nič. Odbojka je edini tekmovalni šport v občini, zato je ObZTK prevzela nalogo, da bo vzdrževala to panogo. V Trebnjem je dolgo vladalo napačno mišljenje, ki ponekod še zmeraj vlada, »Najprej nekaj pokažite, potem pa boste dobili denar!« Nihče noče slišati, da množičnosti in kvalitete ni moč doseči brez denarja. športniki so z veseljem pozdravil nov veter, ki je v zadnjih dveh letih zapihal na občinski skupščini v Trebnjem: športu, posebno odbojki, je namenjenih več sredstev! In kako je z drugimi športi? Strelstvo životari pod težkimi pogoji, medtem ko je za košarko, nogomet, rokomet in namizni tenis veliko zanimanja, vendar ni ne sredstev ne igrišč, da bi se te panoge lahko utrdile in razvile! Načrti ObZTK so zaenkrat skromni: obdržati odbojko v drugi slovenski ligi. Kaj drugega se zdaj ne da narediti: vaditeljsko in finančno vprašanje sta preveč boleči točki in ni nobenega upanja, da bi v krajšem času ti dve vprašanji ugodno rešili. Tisoč gledalcev no tekmah Trebanjski odbojkarji so lani zasedli četrto mesto v drugi slovenski ligi. Lani je za ta šport vladalo res veliko zanimanje in se je okoli igrišča zbralo tudi do 1000 gledalcev. Kakšno jc zdaj stanje v njihovih vrstah? Odbojkarji so v krizi z igralci, kljub temu pa se pripravljajo dvakrat tedensko v še nedograjeni telovadnici. Obenem pa tudi urejajo igrišče na prostem, če bo kdo od aktivnih igralcev lahko prevzel treninge, bodo sestavili tudi žensko ln mladinsko ekipo. Ker v Trebnjem ni dosti možnosti za trening. Je le skromna želja, da ostanejo trebanjski odbojkarji tudi letos v ligi. Občinska skupščina je letos za vzdrževanje odbojkarjev namenila 300.000 din. Ker je ta športna panoga tudi pri občinski skupščini naletela na precejšnje razumevanje, se odbojkarjem ne bo treba ubadati tudi s temi vprašanji. Ko so si zagotovili vsaj finančna sredstva, si želijo še igrišča in garderobe. Igrišče so jim do zdaj namreč vsako leto premikali. Prva slovenska liga je za zdaj še vedno nedosegljiva. če pa bo čez nekaj let odbojka še vedno šport številka 1 kot je sedaj, potem bo tudi ta tiha želja igralcev, ob ugodnih pogoiih. izpolnjena! Tako je torej pri edinem predstavniku trebanjske občine v slovenskih ligaških tekmovanjih. Prav gotovo se bodo odbojkarji tudi letos obdržali v ligi, še posebno, ker so tudi do zdaj uspešno prebredli vse težave. Nekateri so namreč precej postrani gledali na te res prizadevne športnike. športna dejavnost je na tleh Nace Bukovec uči na osnovni Soli v Trebnjem. Mnogi mladi smučarji pa se ga prav gotovo Borbeni košarkaški tmnii na Loki Novo mesto še naprej ostane košarkarska prestolnica Dolenjske. Iz prvenstva Dolenjske je nastal le turnir med dvema ekipama iz Novega mesta in ene iz Kočevja. Košarkarjev iz Brežic, Sevnice, Vel. Lašč in Ribnice namreč v ne-eljo ni bilo na Loko. ELAN : BELA imnm 1:2 ELAN: Retelj, Belavlč, Davuto-vič, Bučar (Turk), Murn, Jerko-vič, Mrvar, Macele, Krenovšck, Kranjc, Hrovat. — BELA KRAJINA: Kastrin, Kmevija, Englaro, 2unič II., Weiss, žunič III., Plev-nik. Frfolja, Žunič L, Vidovič, Ad-lešič. Prijateljska nogometna tekma na igrišču Bratstva in enotnosti v Novem mestu. Igrišče dobro. Strelci: 0:1 Vidovič, 0:2 Frfolja, 1:2 Krenovšek. Takoj po prvem sodnikovem žvižgu so domači nogometaši prevzeli pobudo ter ostro napadali vrata gostov. Nevarne situacije in priložnosti za dosego gola so se vrstile kot na tekočem traku, vendar so se gostje na svoji polovici spretno branili in prehajali v nevarne protinapade, iz katerih sta Vidovič in Frfolja tudi dosegla 2 gola. Novomeščani niso izdubili volje tudi po veliki prednosti nogometašev iz Črnomlja in še naprej napadali ter na koncu dosegH častni gol. V nedeljo jim je tudi sreča obrnila hrbet, sal so nekaj- krat zađeli vratnico. Velja poudariti, da so gostje igrali premišljeno, dobro branili in hitro napadali. To jim je tudi prineslo tesno zmago. Gimnastična vrsta je sestavljena V telovadnici novomeške gimnazije je bilo izbirno tekmovanje gimnazijcev in učiteljiščnikov za sestavo gimnastične vrste, ki Je 7. aprila nastopila na srednješolskem prvenstvu Slovenije v telovadnici v Ljubljani. — Med 11 telovadci je zmagal Pavlin, ki je zbral 58,8 točke. Drugi je bil Kovic s 57,2 točke, tretje mesto sta si razdelila Sedal in Kovarnč. ki sta nabrala po 55.5 točke. Najboljši z učiteljišča je bil Gorenc na 5. mestu z 52.8 točkami. Sesti je bil spet gimnazijec Fabjan, ki je na 8 orodjih zbral 50,8 točke. Ta šesterica je sestavljala novomeško vrsto. spominjajo še s smučarskih tečajev v Črmošnjicah. — Kako gre z vajami za zlet Bratstva in enotnosti? — Pripravljamo eno moško in eno žensko vrsto. V Karlovac bo šlo 12 fantov in 16 deklet. Do konca maja, ko bo pregledni nastop v Novem mestu, bo vse nared! — Kakšno je delo športnega društva? — Zdaj smo imeli precej smučanje: 14 otrok je bilo na tečaju v Črmošnjicah. Sami so izvedli šolsko prvenstvo v sankanju, na smučarskem prvenstvu pa jih je vozilo kar 64. Ker ni igrišč in telovadnic, si moramo sami pomagati, delo pa je zato otežkočeno. šola za igrišča nima denarja. V perspektivnem načrtu so, kdaj pa bo načrt uresničen, je drugo vprašanje . . . — Ko vodite tečaje v črmošnjicah prav gotovo opazite preneka-tere zanimivosti? — V črmošnjicah so idealni tereni za smučarske šole. če bo kaj kmalu začela obratovati vlečnica in če bodo razen sedanje velesla-lomske proge izsekali še lažjo turistično, potem bodo uspehi veliko večji. Ker so snežne razmere po navadi ugodne, bo treba misliti predvsem na prenočišča. — Sedanje stanje v dolenjskem smučanju? — V Novem mestu je bilo včasih nekaj odličnih smučarjev. Po večletnem zatišju se zdaj pojavljajo mladi, ki imajo veliko smisla za ta šport. Ker na Dolenj-skm pravega smučarskega trenerja nimamo, bi morali dobiti nekoga z Gorenjskega, da bi še napredovali. Kljub vsemu smo še vedno daleč za slovensko smučarsko elito. Našim manjka vožnje, najboljšim pa se ppznajo žičnice in strmine! — Kako je s športom v Trebnjem? — V vsej občini je športna dejavnost na tleh: edino odbojkarji trebanjskega Partizana kažejo znake življenja. Volje pri mladini je dovolj: zato bomo morali začeti drugje: več objektov in vaditeljev! J. SPLIHAI. Katastrofa Medvod v Kceev-j Pa zmagi članov preteklo nedeljo v Trbovljah smo bili optimisti v prvi tekmi na domačem igrišču. Mladinci so v predtekml zmagali z 9:1. Gostujoči nogometaši se niso znašli, domači pa so se rehabilitirali za težak poraz T Trbovljah. Magolič, Bruner, Pro-nič, Lunder, Bregar, Svete, Smur, Bejtovič I., Bejtovič II., Berlan in Zegarac so takoj v začetku pokazali, da imajo več kondicijo kot gostje, ki so kmalu začeli popuščati in na koncu doživeli katastrofalen poraz. Domači so zasluženo zmagali s 7:0 (5:0) z štirimi goli Berlana. obeh Bejtovičev In Zegarca. Vsi, posebno strelci, so igrali zelo dobro, čučnik iz Ljubljane je sodil dobro in objektivno. Domači gledalci so zadovoljno zapuščali stadion, saj so videli kar 17 golov. 2elimo, da bi kočevje vzdržalo do konca. A. ARKO Živahno v Kočevju Prvi nastop atletov kočevskega Partizana je bil uspešen: Bratko-vič se je na nedeljskem republiškem krosu uvrstil med deseterico najboljših v teku na 4000 metrov. Prihodnjo nedeljo gre številnejša ekipa na otvoritveni atletski miting v Novo Gorico. Pionirji se pridno pripravljajo za nastop 25. maja, pionir j i-orod-jaši za consko prvenstvo v telovadbi v Novem mestu in republiško v Celju, odbojkarji pa imajo prvo tekmo v drugi slovenski ligi 18. aprila doma z Medvodami. — Pripravljajo tudi občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. A. A. Kočevje : SAP 6487:6408 3. aprila so se v prijateljskem srečanju na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani srečali kegljači Kočevja in SAP iz Ljubljane. Zmagali so gostje iz Kočevja z zelo dobrim rezultatom 6487 kegljev (Bončina 852, šercer 846, Kosten 838, Kočevar 821, Vidmar 809). — Domači so podrli 6408 kegljev. Razveseljiv je napredek mladih kegljačev Bončine in Košmrla. J. S. Novo mesto - Črnomelj 17:8 Prijateljska pionirska rokometna tekma. Igrišče na Loki, gledalcev okrog 50. Sodnik Fečnik iz Novega mesta. Novo mesto: Malic, šepetavc 3, Skobe 6, Turk 2, Uhan 1, Verbič 1, Ilovar, Lenardič 4, šmid, Mu-nih, Ivaričič. — Črnomelj: Weiss I., Weiss II., Milojevič, Barbič 6, čemas 1, šenica, Kocič, Plevnik, Zgavec, Turk 1, Ahačič. Novomeščani so prikazali pravo malo rokometno mojstrovino. Ta tekma je bila dokaz, da rokometnega naraščaja v Novem mestu ne bo še kmalu zmanjkalo. Kazalo je, da lahko Novomeščani dosežejo gol, kadar se jim zdi. 1:0 je bilo edino vodstvo gostov, 1:1 pa edino izenačenje. Vse ostalo Je bilo le večanje razultata. Videli smo tudi nekaj res lepih golov. Medtem ko so gostje skušali zadeti Maličev gol s streli od daleč, ki jih je zanesljivi domači vratar večinoma brez težav ujel, pa so domači pionirji z duhovitimi kombinacijami prihajali do črte, ki označuje 6 metrov, od koder jim ni bilo težko zadevati mreže. Posebno sta ostala maloštevilnim gledalcem v spominu dva gola: šepetavčev iz sedemmetrovke v zadnji minuti in Skobetov sredi dragega polčasa, ko je vratar čr-nomaljcev hotel onemogočiti hiter nasprotni napad, Skobe pa ga je presenetil s parabolo iz polovice igrišča. To je bila lepa tekma z zanesljivim sodnikom in z upanjem, da gre novomeškemu rokometu odloč- no na boljše, medtem ko bodo morali v Črnomlju posvetiti več dela mladini. Metlika : Črnomelj 28:13 Metlika: Pezdirc, Mozetič 7, M. Matekovič 2, Matekovič 4, Brine, Kočevar 5, Gašperšič 2, Križa-nič 4, Udovič 4, Končar. Črnomelj: Klepec, šimec 3, Mustra 3, Vidovič, Gabrijan 2, Veselic 2, Stariha 1, Puljak 2. V prijateljski rokometni tekmi domači rokometaši niso imeli težkega dela z oslabljenimi gosti. Ob polčasu so vodili s 15:5, do konca pa so razliko še povečali. K. B. Brežice : Črnomelj 11:9 V prvenstveni rokometni tekmi slovenske lige v Brežicah so domače igralke po vodstvu roko-metašic Črnomlja močno napadle in uspele s streli od blizu premagati oslabljene in pomlajene gostje. Črnomelj je še naprej drugi, domačinkam pa sta ti točki izredno dragoceni v boju za obstanek. Košarka je v Novem mestu še vedno tisti šport, ki najbolj privlači gledalce. Kljub temu da ni bilo nikjer nobenega plakata, se je na tribuni zbralo precej čez 100 gledalcev. Postave: Kočevje — Pire, Kajtna, Artač, Levstik. Kersnič, Rrsnik, Krkovič, Fajdiga, Obranovič. Novo mesto — beli: Pire, Jereb, Setina I., Sobar, Počrvina, Petrič, Koprivnik. Novo mesto zeleni: Bla-žič, Knoll, Kopač, Šetina II., Spli-hal. Rezultati: Novo mesto — zeleni: Kočevje 69:58 (38:16); Novo mesto — zeleni : Novo mesto — beli 76::68 — (33:31); Kočevje : Novo mesto — beli 58:68 (33:28). Strelci: Jereb in Kersnič 50, Blažič 42, Knoll in Splihal 36, Pire (N. m.) 32, Petrič 26. Vsako moštvo je zmagalo v dveh polčasih. Kljub teimi pa je bilo število zmag kaj različno: zelenim sta dva polčasa zadostovala za dve zmagi in prvo mesto, medtem ko Kočevje, kljub dvema zmagovitima polčasoma ni zabeležilo zmage. Nedeljska košarka je bila za začetek sezone — lahko rečemo — več kot zadovoljiva. Na trenutke je bila prikazana celo res kvalitetna koSarka, kot prvi polčas tekme Novo mesto — zeleni: Kočevje ln en del tekme med obemn novomeš nma ekipama. Gledalcem pr.»v gotovo ni bilo žal, da so r.;i-U na Loko. Tekme so bile borbene, na trenutke duhovite, zanimive in kvalitetne. ELAN : BORAC 3:1 Prijateljska nogometna tekma. Sodnik Mrzlak. Elan: Retelj, Poznano vič, Duva-tovič, Bučar, Jerkovič, Murn (Hrovat), Mrvar, Macele, Stokanovič, Krenovšek, Kranjc. — Borac: Ka-pidžič, Lampret, Rinčič, Džukić, Vučković, Kapš, Maksimović, Pa-stoder, Kobašler, Antonić, Pivar-ček. Tekma je bila zanimiva. 15 minut pred koncem je zaradi ne-športnega obnašanja sodnik izključil Kapša, ker je napadel Krenov-ška. Novomeščani bi lahko zmagali z višjim rezultatom, saj Je Stokanovič, ki Je sicer dosegel dva gola. zastreljal kazenski strel. i,T!lll!!lHnil!!llllll!!nil!!!!Hllllll!nilllllinill!OI!!IIIIIIHli:il!inillllini!It PEDAGOGI! — V izredno praktično korist vam bo knjitra pedagoških člankov in študij - PEDAGOŠKI TEDEN V NOVEM MESTU Izdala Dolenjska založba. Dobite v knjigarnah. Samo 5(10 dinarjev' a ŠAH a »SREBRNI K0NJ» v t love m mestu V nedeljo, 11. aprila, ob 8.30 bo v Novem mestu 9. nagradni brzopotezni turnir za pokal »Srebrnega konja«, lei ga organizira l.'uMjart-ski dnevi'!;. Pravico dn ud ležbe Imajo vsi igralci iz ohein Krš' o, Brežice, Kočevje. Ribnica, Črnomelj, Metlika, Trebnje, Ivančna Gorica in Novo mesto, ki š> nho nastopili na nobenem tovrstnem tekmovanja. Novo mesto - ireliee 14:29 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski koledar Pelek, 9. aprila — Tomaž Sobota, 10. aprila — Mehtilda Nedelja, 11. aprila — Pilip Ponedeljek, 12. aprila - Lazar Torek, 13. aprila — lila Sreda, 14. aprila — Valerija Četrtek, 15. aprila — Helena ČESTITKE Naši dobri in skrbni mami Alojziji Jordan iz Zg. Voda 1 želimo ob 82. letnici vse najlepše in še mnogo let! Jožica z družino. Sinu Jožetu Matjažu, ki služi vojaški rok v Beogradu, želijo za 20. rojstni dan vse najboljše, največ pa zdravje in srečno vožnjo — ata, mama, sestra Mirni z družino, sestra Veronika z možem ter brata In ostalo sorodstvo. Dragi mami in stari mami Heleni Merliarjevi iz Novega mesta čestitajo ob 80-letnici hvaležni otroci z družinami. A šoferju Mirku Ajdniku iz Gradenj želi srečno vožnjo za volanom Angelca. Va fakulteti za naravoslovje ta tehnologijo je iz matematike ln fizike diplomirala Metka Valen-tlnčičcva iz Novega mesta. Iskrene čestitke! Ob smrti našega dragega brata in strica FRANCETA MARKOVICA iz Gor. Polja pri Straži se zahvaljujemo vsem sorodnikom ln sosedom, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili cvetje in vence. Žalujoči: brat Janez z družino, sestri Rezka in Anica z družinama. OPRAVILO Opravičujem se Francu Levstiku iz Rakitnice 21 za svoje izjave ta obnašanje 24. marca 19G5 v gostilni v Prigoricl. Franc Ileinignian, Rakitnica 21. p. Dolenja vas. r. v s "-:"*■. ' PRODAM HISO z gospodarskimi poslopji in nekaj zemlje v bližini Novega mesta. Naslov v oglasnem oddelku (324/65). PRODAM rOLTOVORNI AVTO znamke »Mercedes«, nosilnost 2 toni, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista <336/65). PRODAM ženski šivalni stroj znamke »Gritzner« — šiva naprej in nazaj, z okroglim čolničkom. Cena 50.000 din. Ivan Kulovec, Straža, bloki. 72. PRODAM PESO in kolerabo. Naslov v upravi lista (320/65). PRODAM HARMONIKO. 60 basov (nemško). KaSnik, Glavni trg 30, Novo mesto. PRODAM MLATILNICO in pajtelj. Zamenjam tudi za debele prašiče Lcsoe 128. PRODAM MOTOR BMW z rezerv- Solidno in hitro očisti oblačila KEMIČNA ČISTILNICA NOVO MESTO Germova ulica 5 nimi deli t cilinder, bata za drugo brušenje in ležaja za krmilo). Avsenik, Drganja sela 39, Novo mesto. KUPIM vseljivo stanovanje ali Hišo v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (323/65). KUPIM dobro ohranjen Fiat 600. Ponudbe z opisom in ceno poslati na naslov: Jože Kraus, Zagrebška, blok B, Novo mesto. KUPIM MLIN r.a kamne — bele Ivan Rozman, Gor. Globodol 22, Mirna peč. DELAVNICO ODDAM v najem. Naslov v upravi lista (325/65). GOSPODINJSKO POMOČNICO lahko začetnico, iščem k 3-članski družini. Gerdovič, Majda Šile 14, Novo mesto. STAREJŠA ŽENSKA dobi 18.000 dinarjev za delo v gospodinjstvu. Butara, Šišenska 113, Ljubljana. SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico sprejmem k odrasli 4-članski družini. Plr.ča do 25.000 din. Dr. Vargazon, Ljubljana, Goce Delčeva 76. SPREJMEM MIZARSKEGA POMOČNIKA. Hrana in stanovanje priskrbljeno. Milan Oražem — Ribenska 14, Bled. SPREJMEM PARKETARJA za pri-učitev. Vinko Novak, Podturen 3, Dol. Toplice. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI-NA — Če bolehate ali na jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, posvetujte se z zdravnikom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri Trgovskem podjetju »Hmeljnik« — telefon 21-129 in »Standard« — telefon 21-158. SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO. Omerzel, Pekarna, Krško. ZA GOSPODINJSKO POMOČNICO grem k samskemu inteligentu. Ponudbe na upravo lista pod »50 letna prosvetna delavka«. USLUŽBENEC IŠČE SOBO v mestu ali v Bršlinu. Ponudbe pod »April«. PRODAM STANOVANJSKO HIŠO. Cegelnica 12. Cena po dogovoru. (341/65). GOSPODINJSKO pomočnico, samostojno ali začetnico, sprejmem. Pokovec, Dalmatinova 8, Ljubljana. KINO Bnsžicc: 9. in 10. aprila italijanski barvni film »Aladinova čarobna svetilka«. 11. in 12. aprila mehiški barvni film »Nevihta nad Meksikom«. 13. in 14. aprila nemški film »Tajni arhiv na Elbi«. Črnomelj: 7. 4. angleški film »Nezadržni«. 9. in 11. 4. ameriški film »Dvoboj na soncu«. 13. in 14. 4. francoski film »Kosilo na travi«. Brod na Kolpi: 10. in 11. 4. mehiški barvni film »Jaz, pustolovec«. Dol. Toplice: 10. in 11. 4. angleški film »39 stopnic«. Kočevje — »Jadran«: 7. in 8. 4. ruski film »Bitka za Sevastopoltt. 9. ln 11. 4. angleški barvni film »Džungla lepotic«. 12. in 13. 4. ameriški film »Privajanje na za- NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! Cvetje: lapuha (500 din), malih marjetic, črnega trna. Listje: bršljana. Lubje: krhlike, češminovlh korenin, češminovih palic. Korenine: trobentic, regrata, srčne moči. Pohitite z nabiranjem lapuhave-ga cveta! Cene in navodila dobite v vaši zadruiri ali direktno v poslovalnici DROGA (prej GOSAD), Novo mesto, Slakova nI. 5t. 8. RADIO LJUBLJANA, i lir iMJlJili lia VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00 ure. PETEK, 9. APRILA: 8.05 S sim foničnimi plesi po domovini 8.35 Romunska zabavna glasba 9.35 Pet minut za novo pesmico. 10.15 ženski komorni zbor iz Ljubljane poje skladbe Benjamina Brit-tna in Joana de Manena. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Lado Simončič: Gojimo več orehov. 12.30 Odlomki Iz Verdijevega Rigoletta. 14.35 Variacije za pisane zasedbe. 15.30 Romunska narodna glasba. 15.45 Novo v znanosti. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe 20.00 Zvočni mozaik. 20.40 Svetovne operne hiše. I. oddaja. 21.15 Oddaja O morju in pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje Jazza. SOBOTA, 10. APRILA: 8.05 Poje Ljubljanski vokalni oktet. 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole Vič-Rudnik pred mikrofonom. 9.45 Četrt ure s pevcem Krstom Petrovičem. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Stane Zorčič: Katere sorte so naiboll primerne za po-Bavski vinorodni rajon. 12.30 To ln Ono od Chopina. 14.05 S francoskih baletnih odrov. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17 55 P (sinj in ple<-i jueoslo-»anskih n-uodev. 13.15 Arije iz Gounodovega Fausta. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 V soboto zvečer. 21.00 Zaplešite z nami. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 11. APRILA: 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Moro-dić, Nackov detektivski urad. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 10.00 Še pomnite, tovariši . . .; Mirko Ljubic: Po ovinkih k svobodi. 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušnici čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 14.00 V svetu opernih melodij. 15.05—18.00 športno popoldne — vmes ob 18.00 Radijska igra Marjan Marine: V/eekend. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe. 22.10 V plesnem ritmu z orkestrom Ray Conniff in Vv'erner Mul-ler. PONEDELJEK, 1*. APRILA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.10 Zapoj-mo in zaplešimo. 10.15 Pisan orkestralni intermezzo. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Jelka Hočevar: Pri nas dosegljivi herbicidi za koruzo. 12.30 Flavtist Fedja Rupel igra Beethovnovo Sonato za flavto v B-duru, pri klavirju Aci Bertoncelj. 14.05 S poti po Norveškem in Finskem. 14.35 Naši posluiftlcl čestitajo in po7dra"lia1o. 17.05 Iz opernega sveta. 18.45 Narava in človek — dr. Kazimir Tarman: Pokrajina, konsko življenje«. 14. in 15. 4. italijanski barvni film »Pasje življenje«. Kostanjevica: 11. 4. ameriški barvni film »Zakonski vrtiljak«. 14. 4. madžarski film »Zver«. Metlika: 10. in 11. 4. španski film »Madam San Žen«. 14. in 15. 4. francoski film »Alarm na jezu«. Mokronog: 10. in 11. 4. ruski fUm »Prijatelji«. Ribnica na Dol.: 10. in 11. 4. francosko-italijanski film »Bila je noč v Rimu«. Sevnica: 10. in 11. 4. ameriški film »Zakonski vrtiljak«. 14. 4 jugoslovanski film »Narodni poslanec« . Sodražica: 10. in 11. 4. ameriški film »Enooki Džek«. Stara cerkev: 10. in 11. 4. poljski film »Križarji«. Straža: 10. in 11. 4. ameriški film »Hudičev učenec«. Trebnje: 10. in 11. 4. jugoslovanski film »Maček pod šlemom« Novo mesto: 7. in 8. 4. japonski film »Sanjuro«. 9. do 12. 4. ameriški barvni film »Sladka ptica mladosti«. 13. do 15. 4. češki film »Vražja zanka«. Matični urad Novo mesto V času od 29. 3. do 5. 4. je bilo rojenih 19 dečkov in 19 deklic. — Porok ni bilo. — Umrl je Anton Kastelic, kmetovalec iz šent-jošta, 76 let. Pretekli teden so v novomeški bolnišnici rodile: Marija Robida iz Sela Šumberka — Majdo, Milena Kavšček iz Vavte vasi •— Aleša, Gizela Avsemak iz Brasta-niče — Mirka, Magdalena Fabjan-čič iz Stolovnika — Marka, Milena Kečkeš iz Šentjerneja — Sama, Vera Kurap iz Uršnih sel — Bojana, Alojzija Zurga iz Dobin-dola — Marijo, Jožefa Virant iz Male Strmice — Ivana, 'Jožica Magister iz Črnomlja — Boruta, Terezija Stepan Iz Brezove rebri — Rezko, Ana Kavšček iz Mirne peči — Jožeta, Frančiška Mam iz Dolenje vasi — Martina, Eda Hudorovac iz Srednje vasi — Biserko, Marija Zveglič iz Stržišča — Emila, Martina Bačar iz Sela pri Ratežu — Pavlo, Nežka Ko-zlevčar iz šmavra — Mileno, Štefka Vintar iz Šentjanža — Anito, Frančiška Rifelj iz 2dinje vasi — deklico, Antonija Kos iz Šentjurja — dečka, Valentina Čr-r.ič iz Dolenjskih Toplic — deklico, Ana Pekolj iz Zagorice — deklico, Otilija Plut iz Uršnih sel — dečka. Kristina Pavlin iz Pake — dečka, Tatjana Jordan lz Mi-hovice — deklico, Amalija Krevs iz Malenske vasi — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Terezija Božič iz Goleka — Frančiško, Ljudmila Filej iz Vrbine — Tatjano. Jera Pleterski iz Krškega — Tatjano, Helena Plevel iz Vel. Malene — Branka, Antonija Lovrek iz To-maševca — Marijo, Neža Kodrič iz šutne — Jožeta, Marija Hlebec iz Krajnih brd — Marka, Lea Habinc lz Poišče — Matjaža, Viktorija Asi iz Mihalovca — Jadranko. Marija černelč iz Globokega — Jožeta, Antonija Grilc s Senovega — Darjo, Angela Mlakar z Radne — Franca, Marija 2iv-kovič iz Sremiča — Aleksandro, Frančiška Urh- lz Presladola — Dragico, Jožefa Kržan iz Cun-drovca — Heleno, Barica Amer-šek iz Krškega — Borisa, Jelena Hotko iz Drenja — Nikolo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jože Lebcn, invalidski upokojenec iz Sevnice, je padel na dvorišču in si poškodoval glavo; Ana SEupeve, žena posestnika z Dečnih sel, je padla s podstrešja in si poškodovala glavo; Avgust Duba nič, delavec iz Vel. Mraševega, je padel z mopedom in si poškodoval glavo In levo roko; Vinko Simončič, socialni podpiranec iz Leskovca, se je vsekal s sekiro v desno nogo; Matija Starki, delavec iz Globokega, si je pri nakladanju hlodov poškodoval desno nogo; Nikola Se-verovič, posestnik iz Stojdrage, je padel na poti in si poškodoval rebra; Aleksa Veric, delavec lz Agina sela, se je s sekiro vsekal v levo nogo; Antonija Andrcjaš, žena delavca lz Dol, je padla s podstrešja in si poškodovala glavo; Antona Barbiča, posestnika iz 2upeče vasi, je nekdo pretepel in mu prizadel poškodbe po glavi in rebrih; Franja Dragozeta, posestnika iz Pokleka je kolo voza poškodovalo po levi nogi. Matični urad Krško Marca je bil doma rojen 1 deček. — Poročili so se: Blaž Ban, delavec, in Terezija Koprive, delavka, oba iz Krškega; Miroslav Oštir, vodovodni instalater z Vrbine, in Terezija Kolman, šivilja iz Krškega; Ante Glavan, tekstilni tehnik iz Zadra, in Dušica Stupar, tekstilni tehnik iz Krškega; Alojzij Germek, finomehanik, in Sonja Vaš, uslužbenka iz Krškega; Alojzij šalamon, šofer, in Marija Puntar, delavka, oba z Gore; Janez Žnidaršič, mizarski pomočnik iz Loga, in Marija Močivnik, uslužbenka iz Sevnice,— Umrli so: Marija Božič, gospodinja iz Krškega, 38 let; Franc Pavlin, kmetovalec s Senožet, 77 let; Ivan Ašič, upokojenec z Zdol, 78 let, in Alojz šoba, posestnik z Zdol, 67 let. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Viktor Re.snik, zidar iz Dola, si je pri prometni nesreči poškodoval glavo; Marija Kocjan-čič, delavka iz Dolnjega Podšum-berka, je padla v 1 meter globoko jamo in si poškodovala levo nogo; Cvetka Broz, hči posestnika iz Krivoglavice, je vtaknila prst leve roke v stroj za mletje mesa; Martin Kic, vnuk posestnika z Daljnega vrha, je padel v vroč pepel in se opekel po obrazu in rokah; Bernarda Korcnei, hči strojevodje s Pristave, se je z vročim mlekom opekla po prsih, trebuhu in rokah. VELEBLAGOVNICA NAMA v Ljubljani bo konec aprila 19G5 odprla TRGOVSKO HIŠO ob Titovi cesti 1 Potrošnikom bo na voljo več kot 10.000 predmetov za osebno potrošnjo, za opremo stanovanj, za šport in rekreacjo. Vse, kar potrebujete zase, za družino in dom, boste lahko kupili pod eno streho in po ugodnih cenah. 20 odstotni popust pri nakupu za devize! Obročno odplačevanje! živali in človek. 20.00 Izbrali smo za vas ... 22.10 S popevkami po svetu. TOREK, 13. APRILA: 8.05 Zadovoljni Kranjci in Trio Avgusta Stanka. 9.25 Finale 3. dejanja Sa-vinove opere Lepa Vida. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Vinko Str^ar: Samonikle rastlino za vrt. 12.30 Iz koncertov in simfonij. 14.35 Pet minut za novo pesmico. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Pol ure z vokalnimi solisti, ansambli ln instrumentalnimi solisti iz studia 14. 18.45 Na mednarodnih križpotiih. 20.20 Radijska ie;ra Erasmus-SchBfer: Pi-kadon. 21.20 Sercnadni večer. 22.10 Od popevke do popevke. SREDA, 14. APRILA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Domače pesmi in napevi. 10.15 Melodije za razvedrilo. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Franjo Janežič: Agresivnosti popelaste plesni v pregostih posevkih žita. 12.30 Dueti iz francoskih oper. 13.45 Kaj in kako pojo otroci pri nas in po svetu. 15.30 Slovenske narodne v priredbi Matila Hubada in Nika štritofa. 17.05 O življenju in delu Jphonnesa Brahmsa V. oddaja. 1R.15 Iz fonoteke Radia Koper. 20.00 Poje zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. 20.20 Tako pojo in igrajo v Moskvi. 22.10 Nočni zvočni mozaik. 23.15 Jazz s plošč. ČETRTEK, 15. APRILA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.25 Glasbeni vedež. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Milica Oblak: Oskr-bovanje jagodovih nasadov. 12.30 Klavir, čelo in klarinet koncertira-jo z orkestrom. 14.05 Naši solisti v operah Richarda Wagnerja. 14.35 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pihalna godba RTV. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer S. Beckett: Pepel. 22.10 Od popevke do popevke. ČETRTEK, 8. APRILA: — 18.00 — šolska oddaja — Obvestila — Izbrali sto sami — glasbena oddaja . NEDELJA, 11. APRILA: — 10.30 Poročila iz naše komune -- Naš prispevek — Priprave občinske Zveze za kulturno dejavnost za občinsko revijo — Mnenja drugih: Razgovor v studiu o občinskem družbenem planu za leto 1965 — Za naše kmetovalce — Pogovor s poslušalci — Reportaža z otvoritve novih prostorov občinske knjižnice — Obvestila in spred naših kinematografov. 12.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 13. APRILA: — 18.00 — Dr. Marko Pire: Ob svetovnem dnevu zdravja — Čestitke — Literarna oddaja: Literarni utrinki — Od torka do torka v brežiškem kinu — Športni komentar — Obvestila. 19.00 — Glasbena oddaja: Ženski zbor iz Bo'-tanja ln domači ansambli nastopajo. KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev: - mlatilnice »ZMAJ« - kamiona TAM - raznih traktorskih priključkov - sodov za vino, kmetijskih strojev, vprežne in ostale kmetijske opreme Licitacija bo v četrtek, 15. aprila 1965, ob 8. uri na delovišču Okljuk in na proizvodnih okoliših Adle-šiči in Semič za družbeni sektor, ob 10. uri za kooperante in ob 12. uri za ostali privatni sektor. Interesenti si lahko ogledajo za licitacijo predvidena osnovna sredstva vsak delavnik od 9. do. 11. ure. ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV ROG NOVO MESTu razpisuje delovno mes • i RAČUNOVODJE z nekaj let prakse (srednja ekonomska šola) Osebni dohodek po dogovoru. Nastop službe 1. maja 1965. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. LASTNIKOM PSOV Pozivamo vse, ki do sedaj iz kakršnegakoli razloga niso pripeljali svojih psov na redno obvezno cepljenje proti steklini, da jih pripeljejo k naknadnemu cepljenju 14. aprila, od 10. do 12. ure na sejmišče v NOVO MESTO! !_____i Natečaj za sezonsko zqpQsP"v UPRAVNI ODBOR »POČITNIŠKEGA DOMA« Zveze borcev NOV okraja Ljubljana razpisuje NATEČAJ za naslednja delovna mesta v počitniškem domu v Banjolab pri Puli za sezono od 1. junija do 30. septembra: 1. računovodje (blagajnika); 2. nameščenca za recepcijo in administracijo; 3. 3 kuharskih pomočnic (kvali- ficiranih ali polkvalificiranih kuharskih delavk); 4. 2 blagajničark za bife; 5. točajke za bife; 6. skladiščnika; 7. snažilke; 8. nekaj deklet (študentk) za serviranje. Nagrada za delo po dogovoru. Razpis velja do zasebne mest. Prednost Imajo člani ZB. Pismene ponudbe na naslov: Upravni odbor Počitniškega doma ZZB, Ljubljana, Komenskega 7. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in brata Antona Bruka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mi izrekli sožalja in zasuli njegov prerani grob z venci in cvetjem. Hvala tov. škrablju in tov. Zorku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala dr. Bajcu, dr. šavlju in dr. Maste-novi ter strežnemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, ki so mu lajšali bolečine. — Lepa hvala delavcem osnovne PIT enote, upravi PTT, pošti Novo mesto, pošti Straža in Žužemberk, organizaciji ZB Novo mesto, osnovni šoli Katja Rupena, sovaščanom iz Rumanje vasi in sostanovalcem iz bloka 5. Prav lepa hvala vsem za vsestransko pomoč! Žalujoča žena Kristina, sin Drago, hčerka Jelka, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski cdbon SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika, Novo mesto Ribnica, Sevnica ln Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gcsnik (glavni is odgovorni urednJc), RJb Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon. Jožica Teppey ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številk* 40 din — Letna naročnina 120.- din, polletna 600 dm; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 2400 din — Tekoč, račun pri podružnici NB f Novem mestu: 606-11-603-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE Novo mesto Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje DELO V LJubljani.