Štajerski Ptuj, četrtek, 6. maja 2004 letnik LVII . št. 18 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 ÏO ÏO Videm En ali dva vrtca? Stran 4 Cirkovce: Nezadovoljstvo in negotovost Stran 5 Gorišnica Čigav bo športni park Stran 8 Juršinci Atletika Je ogorčenost upravičena? V soboto miting na Ptuju Stran 10 Stran 25 Ptuj Bo Perutnina tožila Hrvaško? Povsem upravičen vzrok za morebitno tožbo si je hrvaška vlada nakopala z dokaj - milo rečeno - čudno odločitvijo: konec aprila je namreč objavila, da je bilo pri testiranju na vsebnost gensko spremenjenih organizmov (GSO) 19 živilskih izdelkov pozitivnih, in hkrati sprejela odločitev, da ne bo objavila niti njihovih proizvajalcev niti njihovih imen! Zaradi dvojnih kriterijev je tako Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec in klobasa Mini Poli (p)ostala edino poimenovano podjetje s prekomerno vsebnostjo GSO v sojinem izolatu. "S tem je vlada Republike Hrvaške postavila v neenakopraven položaj podjetja, saj pogoji poslovanja niso več enakopravni, potrošnikom pa je okrnila pravico do obveščenosti. Prepričani smo sicer, da bi na Hrvaškem ponovno javno objavili, če bi v katerem od izdelkov Perutnine Ptuj našli gensko spremenjene organizme, vendar se to zaradi našega sistema kakovosti, varnosti in sledljivosti preprosto ne more več ponoviti. Ker je Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec tako ostalo edino poimenovano podjetje, na plečih katerega se je sploh zgodila prva in široka ter medijsko izjemno publicirana razprava o GSO na Hrvaškem, smo začeli razmišljati tudi o pravnih možnostih za zaščito naših interesov, ki se nanašajo na zagotavljanje enakopravnih pogojev gospodarjenja pravnih subjektov. Odločitve o konkretnih korakih bomo sprejeli po natančnejši proučitvi pravnih strokovnjakov," je odločitev hr- vaške vlade in odziv Perutnine Ptuj pojasnil predsednik uprave in generalni direktor dr. Roman Glaser. Za hrvaški časnik Dnevnik pa je Glaser izjavil: "Presenečeni smo, da je hrvaško ministrstvo za zdravje sprejelo dvojne standarde, zaradi katerih je Pipo postavljen v neenakopraven položaj, toda tokrat zaradi neznanih razlogov ti podatki niso dostopni javnosti!" Glaser je tudi povedal, da je podjetje Pipo priznalo napako, da so finančne posledice afere precejšnje (izguba doslej znaša okoli pet milijonov kun) in da ni izključena tožba za povrnitev nastale škode ter da ga še najbolj preseneča dejstvo, da hrvaško ministrstvo s tovrstno odločitvijo zmanjšuje pravico hrvaških državljanov do informiranja, saj ti na tak način ne morejo vedeti, kakšne proizvode kupujejo in jedo. Sicer pa, kot navaja hrvaški Dnevnik, je zanimivo tudi to, da je njihovo ministrstvo za zdravje novinarjem povsem nedosegljivo in ne daje nobenih informacij v zvezi s primerom GSO. SM Kam na servis z vozilom Audi? Odločite se za servis Dominiio. Spet na Ptuju, pri Dominiiu, Vaš najbiižji QQQO Audi SERVIS Dominko d.o.o., Zadniini trg S, 2251 Ptuj 02/7881150, email: donninlm®siol.net Odprtje ptujskega Evroparka, kjer so„zasadili sedem tisoč cvetlic in postavili 25 drogov z zastavami držav EU, so svečano odprli Štajerski frajtonarji z Avsenikovo Golico. Ptuj . Pred festivalom komornih gledališč Do festivala nared V ptujskem gledališču so začeli sanirati del ostrešja, ki zaradi dotrajanosti ogroža statiko stavbe in je za nekaj časa preprečilo izvajanje predstav. Računalniki po odličnih cenah www.coiiitron.si V tokratni sanaciji bodo dotrajano tramovje zamenjali z novim in po podatkih, ki smo jih dobili v Gledališču Ptuj, naj bi bila sanacija končana v dobrem tednu. Tako očitno ni bojazni, da bi letošnjega tretjega Slovenskega festivala komornega gledališča ne bi izvedli. Za festival je prijavljenih ponovno deset slovenskih poklicnih gledališč. Začel se bo 26. maja s ptujsko predstavo Cafe amoral, do četrtega junija pa se bodo predstavili gledališ-čniki iz Kranja, Kopra, Maribora, treh ljubljanskih gledališč, Trsta in Celja. Zaključek festivala s podelitvijo nagrad bo v soboto, 5. junija. Sicer pa ptujski gledališčni-ki v maju gostujejo po slovenskih odrih (Sežana, Celje, Domžale), v nedeljo pa se bodo z Baltimorskim valčkom udeležili Mednarodnega festivala malih scen na Reki na Hrvaškem. Franc Lačen DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE! v SOBOTO, 22. MAJA 2004 r Slovenske železnice ■mm ffîRADioimij VM na sirani e. izhePLSi Vseslovenski portal maliii oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh linci42 2281 Markovci Nada Kozar GiorenjskiVrh45 2283 Zavr£ Jožef Resman Podvinci68A 2250 Ptuj Mihaela Vesenjak VičancilO 2274 Velika Nedeya lilqana Lesjak Repi8če28 2285 ZK* Leskovec Ivanka Galun Mežanova ul. 17 2251 Ptuj Čestitamo! Nagrajeni bralci in posluSalci bodo vozovnice za vlak prejeli po poŠti ŠTAJERSKI TEDNIK IN POTUJTE Z VLAKOM ZVESTOBE! obširno predstavitev lovstva in ribištva pa bodo spremljale predstavitve turizma (lovni in ribolovni turizem, zdravilišča in počitnice na podeželju), outdo-ora (aktivnosti v naravi) in kinologije (lovske in športne). Poleg obširne sejemske in strokovne razstave ter strokovnih posvetov bodo sejem spremljale številne kulturne in družabne dejavnosti. Razstavljeni bodo prispevki učencev osnovnih šol z likovnega natečaja Narava—sku-pen dom živali in človeka. Obisk sejma bodo popestrili nastopi lovskih pevskih zborov in rogi-stov. Obiskovalci se bodo lahko poleg preizkusili v streljanju s puško na simulacijski napravi, ob tem pa še v streljanju z lokom in uživali v pestri ponudbi ribjih in lovskih jedi. Sejem bo jutri ter v soboto za obiskovalce odprt med 9. in 18. uro, v nedeljo pa med 9. in 17. uro. Za vstopnico bodo odrasli morali odšteti 800 tolarjev, lovci, ribiči in upokojenci 600, mladina pa 200 tolarjev. MŠ Na borzi Indeks SBI20 je v preteklem tednu ponovno rasel. V četrtek je dosegel novi rekord pri 4674 indeksnih to-~kah, kar je 0,9% višje od prejšnjega petka. Zanimivo je, da delnice prostega trga in pooblaščenih investicijskih družb ne sledijo slovenskim blue chipom. Indeks PIX je upadel za 0,7% in znaša trenutno 4471 indeksnih točk, indeks IPT pa je izgubil kar 1% petkove vrednosti. Za primerjavo vzemimo podatek o rasti obveznic. Indeks BIO (borzni indeks obveznic) je v omenjen obdobju zrasel za 0,7%. Dnevni porast 28. aprila za 0,77% je bil največji vse od lanskega novembra. Po prometu so prevladovale obveznice Republike Slovenije 57. izdaje. Vlagatelji so zamenjali za 2,24 milijardi SIT vrednostnih papirjev. Od delnic iz borzne kotacije tokrat niso bile v ospredju delnice Krke, največ prometa je bilo namreč opravljenega z delnicami Merkurja (sveženj za 976 milijonov SiT), katerih tečaj se je znižal za 0,2%. Najdonosnejše delnice preteklega tedna so bile delnice Emone obale Koper, ki so pridobile 10% vrednosti. Ceno je kvišku pognala namera o prevzemu blagovno-transportnega centra BTC Terminal Sežana, s čimer bi Emona Obala okrepila svojo dejavnost na področju logistike. Po rasti sta omenjenemu podjetju sledila Color Medvode in Delo. Delnice prvega so se ob nizkem prometu podražile za 7,8% in znašajo trenutno 3.200 SIT. Zgodba o rasti delnic Dela pa bi bila lahko povezana z zanimanjem britanskega časopisa Daily Mail za naš dnevnik. Med delnicami pooblaščenih investicijskih družb so se najbolj veselili vlagatelji Merca-te PID-a. Delnice so porasle za 1,7%, četrtkov enotni tečaj pa je znašal 45,76 tolarja. Med tako imenovanimi PID-i je razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo Mercate najnižje in najbrž so to opazili tudi vlagatelji. Zrasle so tudi delnice Vipa Inve-sta, ki imajo med primerljivimi delnicami ravno tako ugodno razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo. Pri ceni 2.100 SIT diskont znaša 17%. Rajanju ljudi zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo se pridružujejo tudi vlagatelji na Ljubljanski borzi. Tečaji rastejo in zaenkrat razen večjega usmerjanja v obveznice ni znakov konca. Previdnost v prihodnosti ne bi bila odveč. Delnice izražajo tržno vrednost podjetja, ki praviloma ni enaka notranji vrednosti podjetja. Vlagatelji se morajo vprašati, katera podjetja so s poslovnimi rezultati opravičila rast delnic in pri katerih so tečaje vodile druge sile. Gotazd Belavič Ilirika, BPH, d.d. Gotazd.belavic@ilitika.si Foto: MG Ptuj • Z osrednje prireditve ob vstopu v EU Za uravnotežen razvoj Osrednja slovesnost ob vstopu Slovenije v EU v mestni občini Ptuj je bila na Mestnem trgu. Ptujčani z udeležbo niso pokazali takšne evforičnosti, kot smo je bili priče ob dnevu državnosti pred 13 leti. Evropsko zastavo so prinesli padalci ptujskega Aerokluba, na drog so jo dvignili župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je bil tudi slavnostni govornik, in športnika Ptuja za leto 2003 Nadja Šibila in Mitja Mahorič. V kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor Gimnazije Ptuj pod vodstvom Jožice Lovrenčič Lah, plesna družina Gea z avtorskim plesom Duet mentorice Majde Fridl, folklorna skupina DOD Svoboda Ptuj, ki jo vodi Cvetka Glatz, in Plesni studio Arabella z odlomkom iz predstave Luna koreografinje Majde Fridl ter Pihalni orkester pod vodstvom Štefana Petka. Slavnostni govornik ptujski župan dr. Štefan Celan je za izhodišče svojega slavnostnega razmišljanja izbral načelo univerzalnosti človekovega dostojanstva in človekovih pravic. "Žal smo se v zadnjih letih od načela celovite univerzalnosti s sedanjo razvojno paradigmno nekoliko oddaljili, ker ta daje absolutno prednost pri odločanju o boljši prihodnosti za posameznika in družbo, zgolj enemu, ekonomskemu področju. Poskus reševanja večine problemov današnjega časa zgolj z ekonomsko rastjo je nesmiseln, saj razvoj enači z maksimiranjem izkoriščanja naravnih virov, ljudi in okolja. Na pobudo večine evropskih Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik dr. Stefan Celan, župan mestne občine Ptuj Foto: Črtomir Goznil< Folklorna skupina DPD Svoboda med nastopom Ptuj • Slovesnost ob vstopu v EU V središču ostaja človek V poročni dvorani ptujske Mestne hiše na Ptuju je bila prvega maja slovesnost, s katero je svet Mestne občine Ptuj počastil vstop Slovenije v EU. Organizirali so jo na predlog svetniške skupine SDS. Udeležili so se je člani predsedstva in izvršnega sveta bivše skupščine občine Ptuj ter svetniki sveta Mestne občine Ptuj vseh treh mandatov. Slovesnost je vodil častni občan mestne občine Ptuj prim. Mitja Mrgole, dr. med. spec. Slavnostni govornik je bil Vojteh Raj-her, predsednik bivše skupščine občine Ptuj, ki je z velikim ponosom sprejel to čast, da sme govoriti v tako pomembnem trenutku, kot je vstop Slovenije v EU. ^"Verjamem, da se je Slovenska država v desetih letih usposobila za vstop v EU. O tem govorijo podatki in priznanja dosedanjih članic skupnosti. Toda, ali tudi razumemo in sprejemamo zahodnoevropsko civilizacijsko kulturo in iz nje razvito načelo subsidiar-nosti, ki sploh omogoča nastaja- nje EU. Odgovora na to vprašanje nimamo, ker nosimo v sebi tudi vzorce vzhodnoevropske civilizacijske kulture. Ne vstopamo v EU, ki bi bila že urejena državna skupnost. Da bi lahko učinkovito sprejemali odločitve in ob tem ohranjali svojo suverenost in avtentičen razvoj, bomo morali sku- držav je bila sprejeta Agenda 21, ki ponuja uravnoteženi razvoj kot družbeno vizijo prihodnosti, v kateri so združeni elementi varstva okolja in socialni elementi trenutno prevladujočih vzorcev ekonomskega in tehničnega razvoja. Za Slovenijo kot majhno družbo je pomembno tudi to, da koncept uravnoteženega razvoja temelji na različnih videnjih prihodnosti, ki jih oblikujejo in izvajajo predvsem majhne lokalne iniciative," je med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan prvega maja na Mestnem trgu. EU sprejema kot priložnost, v kateri ima Slovenija dovolj znanj, izkušenj in potencialov, da lahko uresničimo koncept uravnoteženega razvoja kot družbene vizije prihodnosti. Z Mestnega trga so se udeleženci osrednje slovesnosti ob vstopu Slovenije v EU v mestni občini Ptuj preselili v Evropark, kjer so v obliki slovenskega in ptujskega grba ter evropske zastave zasadili sedem tisoč cvetlic, na drogove pa obesili vseh 25 zastav članic EU. Ob zvoku Avsenikove Golice so v zrak izpustili 250 EU balonov. Družabno srečanje, obogateno s številnimi športnimi aktivnostmi, je potekalo na Ranci, ki naj bi bilo v bodoče mesto tradicionalnega srečevanja Ptujča-nov ob prvem maju. MG paj z drugimi članicami takšno EU šele zgraditi. V tem je koren naše zgodovinske odgovornosti enak kot takrat, ko smo ustanavljali svojo državo,"je med drugim povedal Vojteh Rajher v tem zgodovinskem trenutku za Slovenijo. Ni pa pozabil povedati tudi to, da smo v preteklih letih razvijali samo državo, pozabili pa na lokalno samoupravo, ki povezuje ljudi samo na osnovi njihovih interesov. Država je lahko temeljni pogoj za človekove pravice in razvoj demokracije, ni pa edini, v središču še vedno ostaja človek. Svečanost v poročni dvorani ptujske Mestne hiše so v soboto olepšali mladi harmonikarji ptujske glasbene šole Karola Pahorja. MG Dr. Štefan Celan, župan mestne občine Ptuj, in Vojteh Rajher, prvi predsednik skupščine občine Ptuj v samostojni Sloveniji. rtomir Goznil< V Mestni hiši sta se prvega maja srečala tudi prvi župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in prvi predsednik IS SO Ptuj Janez Lah. Od tod in tam Gorišnica t V Evropo z glasbo in ponosom Foto: SM "Bodimo ponosni, da smo Slovenci in da smo člani EU, vendar se zavedajmo, da Unija ni nobena obljubljena dežela in da si bomo svojo zgodbo uspeha morali pisati sami," je v slavnostnem nagovoru med drugim poudaril župan Jožef Kokot. Osrednja slovesnost, ki so jo ob vstopu države v EU v občini Gorišnica pripravili v slavnostni dvorani grajskega mogotca Borla, se je začela z nastopom mešanega pevskega zbora PD Ruda Sever iz Gorišnice in otroškega pevskega zbora OS Gorišnica z odpeto slovensko in evropsko himno, nadaljevala z govorom župana, nato pa so se z recitali, plesnimi in glasbenimi točkami predstavili še učenci iz oS Cirkulane, mlad harmonikarski kvintet in ljudski pevci. Uradni del slovesnosti so zbrani sklenili s prijetnim druženjem ob pogosti-tivi na grajskem dvorišču. (SM) Zetale t S kuburaši v EU V Žetalah, kjer so — tako kot v prenekateri občini letos—združili prireditve ob 1. maju in vstopu Slovenije v EU, so na predvečer dvojnega praznovanja najprej zakurili velik kres, potem pa še dobri dve uri postavljali simbol prvomajskega praznika — dobrih 30 metrov visok mlaj. Ceremonialnih govorov ni bilo slišati; župan Anton Butolen se je namreč najprej pomešal med ljudske pevce, ki so ob ognju prepevali stare ljudske, tik pred polnočjo pa ga je v svoje vrste potegnila novoustanovljena sekcija kuburašev — strelcev z ročnimi možnarji. Posebnost žetalskega slavja je bilo prav polnočno gromovito pokanje pred občinsko stavbo, ki je pospremilo dvig in razgrnitev evropske zastave (ob slovenski in žetalski) na pročelju nedavno obnovljene občinske zgradbe. (SM) Sv. Tomaž t Spominsko obeležje zgodovinskega dne foto vki Krajevna skupnost in turistično društvo Sv. Tomaž so vstop Slovenije v EU obeležili na posebej slovesen način. Na predvečer vstopa Slovenije v Evropsko unijo so pri Sv. Tomažu odkrili spominsko ploščo, ki naj spominja na zgodovinski dan. Ob njej so zasadili lipo, simbol slovenstva. Zamisel proslave se je porodila predsednici TD Veri Jeromel (na fotografiji odkriva spominsko ploščo skupaj z učenkama oS Tomaž pri Ormožu), ki je povedala, da bodo senco lipe in čas sprememb, ki se je začel, čutili predvsem mladi. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Mirko Cvetko, ki je opozoril, da se ne gre nadejati le rožnih časov. Kljub temu da nas je malo, vseh Slovencev je za večje mesto, pa se moramo zavedati, da smo nekaj posebnega. Glede na to, da je vstop v EU sovpadal s 1. majem, praznikom dela, pa je zaželel, da bi Evropa prinesla tudi bolj realno gledanje in spoštovanje za vsa dela in delovna mesta. Ob koncu slovesnosti je obeležje blagoslovil domači župnik Stanko Matjašec, v kulturnem programu pa so nastopile ljudske pevke pod vodstvom Stefke Miklašič in učenci OS Tomaž pri Ormožu. (vki) Foto: SM Gorišnica • Poti in stranpoti denacionalizacije Čigav bo Športni park? že več kot desetletje se v Gorisnici bije papirnat boj med župniščem in občino za lastništvo Športnega parka. V postopku denacionalizacije je bilo namreč ugotovljeno, da je športno središče v občini urejeno na zemljiščih, ki so last cerkve oz. župnijskega urada Sv. Marjeta niže Ptuja, za katero stoji mariborska škofija. čeprav vprašanje lastništva ni sporno, pa se obe stranki v postopku (občina in župnijski urad) že celo desetletje ne moreta sporazumeti o tem, ali vrniti nepremične v naravi ali odplačati primerno odškodnino. Resnici na ljubo je treba povedati, da je prejšnje vodstvo občine del zemljišča Športnega parka leta 1994 že vrnilo, saj naj takratni župan in ravnatelj osnovne šole ne bi vedela, da je na vrnjeni parceli postavljen del objektov športnega društva. Večji del Športnega parka, glavno in pomožno nogometno igrišče z vso pripadajočo infrastrukturo, pa sta še vedno predmet pogajanj, ki se ustavljajo na vedno isti točki: ena in druga stran želi obdržati lastništvo zemljiške nepremičnine v naravi. Cerkev ponuja 99 let (skoraj) brezplačnega najema župnik Ivan Holobar pravi, da bo pri vrnitvi dokazano cerkvene lastnine vztrajal tudi v prihodnje: "Sporno zemljišče je stoletna lastnina cerkve, zato je prav, da se ji vrne. Ne nasprotujem nadaljnjemu razvoju športne dejavnosti, želimo pa parcele, vrnjene v naravi. Iz naše zadnje ponudbe, ki smo jo poslali občinskemu svetu aprila - gre za poravnavo v postopku denacionalizacije - je razvidno, da ponujamo v zameno za lastništvo zemljišča popolnoma neomejeno športno, rekreativno in izobraževalno dejavnost v tem parku za 99 let, in to praktično brezplačno, saj bi bila najemnina le simbolična, 10 evrov na leto! Po tem obdobju pa bi se dogovorili za določeno odškodnino, ki pa bi jo plačevalo zgolj športno društvo, ne pa tudi šola oziroma šolarji, ki ta igrišča prav tako uporabljajo." Omenjena poravnalna ponudba ni bila prva. Kot pravi Holobar, na vse prejšnje poskuse poravnave s pisnimi ponudbami ni dobil nobenega uradnega odgovora, pač pa naj bi se v vsem tem času v Športnem parku dogajale nekatere nepravilnosti: "Kot vemo, je bil zakon o denacionalizaciji sprejet leta 1991 in od takrat se na vseh zemljiščih, ki so bila v postopku, ne bi smelo nič spreminjati. Kljub temu pa so po Pošta Slovenije je že pred letom ali dvema izrazila željo, da bi v Ljutomeru gradila svoje nove poslovne prostore. Od občine Ljutomer je zahtevala le komunalno urejeno zemljišče, stavbo, v kateri bi bilo poleg pošte prostora še za druge dejavnosti, pa bi s svojimi sredstvi postavila in opremila Pošta. V lanskem letu so člani občinskega sveta sprejeli prostorski akt, v katerem so stavbo nove pošte začrtali na lokaciji sedanje trž- nice. Zaradi številnih nerešenih postopkov denacionalizacije gradnja ni bilo mogoča na mestu sedanje tržnice. Občinska uprava je poskušala vse, da bi bila pošta tu, vendar tudi s pomočjo vrhovnega sodišča niso uspeli. Pošta Slovenije, ki ima sredstva za nove prostore v Ljutomeru zagotovljena že dalj časa, je zahtevala od občine, da poišče novo lokacijo. Po pregledu prostorskih aktov se je občina odločila, naj se nova pošta postavi v delu stanovanjske soseske S-3, nasproti avtobusne postaje ob krožišču, ki ga pravkar gradijo v Ljutomeru. če ne bo zapletov, naj bi bila stavba končana oktobra letos. Miha Šoštarič Foto srn Župnik Ivan Holobar: "Na nase ponudbe ni nobenega uradnega odgovora!" Potegovanje za lastništvo Športnega parka traja že dobro desetletje. Ljutomer • Gradili bodo novo pošto Denacionalizacija preprečila gradnjo na tržnici tem datumu na spornem zemljišču postavili tribune, igrišče za-gradili z ograjo in leta 2000 še dogradili ter precej povečali sla-čilnice, ki so čista črnogradnja, povrhu pa stojijo na parceli, ki nam je že bila vrnjena. Tožba se mi zdi nesmiselna, saj kot poudarjam, ne nasprotujemo športni dejavnosti!" Kdo dela napake? V postopku denacionalizacije, ki ga vodi ptujska upravna enota, je bilo sicer že odločeno, da se cerkvi za dve parceli, na katerih ležita osrednje in pomožno nogometno igrišče, izplača določena odškodnina. Vendar se je župnijski urad nanjo pritožil in uspel, ker je bila odločba izdana brez opravljene ustne obravnave in poročila o sedanjem ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju. Pritožbe pa bodo, kot zatrjuje Holobar, sledile tudi v prihodnje, če bo z odločbo upravne enote cerkvi dodeljena odškodnina, ne pa vrnitev parcel v naravi: "Ali se cerkev nima pravice pritožiti na sklep, ki jo prisiljuje v prodajo nečesa, kar je njeno?" 19. člen Zakona o denacionalizaciji (ZDEN) pravi, da vrnitev nepremičnin v naravi ni možna, če gre za zadeve javnega dobra oziroma za uporabo nepremičnine za potrebe vzgoje in izobraževanja. Glede na ta člen spora okoli vrnitve pravzaprav ne bi smelo biti, saj bi upravna enota lahko gladko izdala odločbo o izplačilu odškodnine cerkvi. Vendar pa Ivan Holobar pravi: "Taisti zakon in člen hkrati tudi pravita, da mora biti v času denaciona-lizacijskega postopka ustavljena vsaka gradnja ali poseg v prostor. Tega pa se v primeru Športnega parka odgovorni niso držali, kar je prekršek!" Razlogi za ponovne pritožbe torej so, in to upravičeni. Vse skupaj pa se spreminja v začaran krog, ki mu zlepa ni videti konca. Še najpametnejša in tudi najhitrejša rešitev bi bila seveda sporazumni dogovor med občino in župniščem, ki se lahko o lastništvu Športnega parka dogovorita tudi mimo postopka in odločitve upravne enote. Kdo ima bolj prav Do takšnega sporazuma pa v desetih letih ni prišlo, in kot je pokazala zadnja seja občin- skih svetnikov, se bo "nategovanje vrvi" lahko nadaljevalo še lep čas. Svetniki so namreč že med seboj razdeljeni v mnenju, ali vrniti parcele ali izplačati odškodnino. člani upravnega odbora Športnega društva (ŠD) Gorišni-ca so v dopisu občinskemu svetu med drugim zapisali: "Vračanje v naravi celotnega igrišča bi bilo v nasprotju z namenom ZDEN, saj bi upravičenec s tem dobil v last in posest vrnjeno stvar, kakršna mu ni bila podržavljena. Če danes pogledate Športni park, je njegova vrednost nekajkrat večja od pašnika, ki je bil podržavljen, vsa ta večja vrednost pa je last ŠD Gorišnica, ki je v ta zemljišča vlagalo delo in finančna sredstva celih 50 let! Z vračilom v naravi bi storili še večjo škodo, kot je bila storjena s podržavljanjem." župnik Holobar ocenjuje, da je vztrajno zavračanje vrnitve nepremičnine rezultat nekaterih, po njegovem mnenju zaenkrat še prikritih interesov: "Nihče ne more zanikati dejstva, da smo bili vsi že prevečkrat priča razpro-dajanju občinske zemlje. Tudi v primeru Športnega parka lahko upravičeno domnevam, da obstaja interes za odprodajo v privatne roke!" Rešitev v Mariboru? Gorišniški župan Jožef Kokot pravi, da župnijske ponudbe o poravnavi, s katero naj bi lastnica Športnega parka postala cerkev, ne morejo sprejeti kar tako, saj bi se bilo potrebno najprej natančno seznaniti z vsebino pogodbe, ki pa je župnijski urad še ni dostavil: "O lastništvu Športnega parka nato lahko odloča občinski svet, ne pa jaz. Poudarjam pa, da se kot župan moram obnašati kot dober gospodar!" V želji, da v najkrajšem možnem času konča dolgoletno neuspešno dogovarjanje okoli lastništva, ki mu očitno ni kos niti upravna enota, je Kokot, kot je zatrdil, pred nekaj dnevi že začel pogovore s pristojnimi v mariborski škofiji: "Zaenkrat lahko rečem, da so bili uvodni pogovori uspešni, in verjamem, da bomo vso zadevo rešili v najkrajšem možnem času!" Se zgodba, ki ima za vse vpletene že priokus drame, vendarle približuje koncu? Vsekakor jo bomo še spremljali. SM Od tod in tam Lenart t "Ljudje moramo imeti sanje!" Foto: ZŠ V sredo, 28. aprila, je v avli Jožeta Hudalesa v prostorih občine Lenart potekala prireditev v počastitev vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Potekala je kot sprehod skozi pregled svetovne zgodovine in zgodovine občine Lenart od leta 1955, ko je le-ta nastala; pripravila ga je Tadeja Kurnik Hadžiseli-movic, ki je prireditev tudi povezovala. Ta sprehod pa so s spomini dopolnili ljudje, ki so v različnih obdobjih sooblikovali današnjo podobo občine Lenart. Ivan Vogrin se je vsem zahvalil za doprinos k razvoju občine Lenart in poudaril, da so pričakovanja Slovencev in tudi nekaterih politikov od Evrope prevelika: "Najvišji potencial smo mi sami. Ljudje moramo imeti sanje, del teh sanj želim prenesti na vas." Večer so s kulturnim programom popestrili člani vokalnega kvinteta Završki fantje, pianist Marko Črnčec in Inge Šipek Vodnjov. Po končani slovesnosti je potekalo družabno srečanje ob pogostitvi, ki so jo pripravile članice društva kmečkih žena in deklet od Sv. Jurija. (Z[) Videm t Večer v pozdrav EU Foto: TM Veliki družini evropskih držav so se v občini Videm nadvse slovesno pridružili v petkovem večeru, ko je bila v občinski dvorani od 22. ure dalje kulturna prireditev, obogatena z lepo slovensko besedo, glasbo in plesom. Na njej so nastopile številne skupine ljubiteljskih kulturnikov iz skoraj vseh krajevnih skupnosti. Prireditev z naslovom "Slovenija je Sloveniji je pripravilo KD Franceta Prešerna Videm. Pričakovanje vstopa v EU je bilo v Vidmu veselo obarvano do polnoči, ko je videmski mešani pevski zbor zapel evropsko himno, občane je nagovoril župan Friderik Bračič, člani [porotnega društva Videm pa so v dvorano prinesli evropsko zastavo, ki sta jo takoj po polnoči na drog izobesila župan in ena najboljših športnic videmske občine Nadja Šibila. Predsedniki in predstavniki krajevnih skupnosti so na petkovi svečanosti iz rok župana Bračiča prejeli evropske zastave, za bogato pogostitev pa so poskrbele članice društev in aktivov žena. (TM) Hajdina t Osrednja slovesnost v soboto Krajšo slovesnost s kulturnim programom ob vstopu Slovenije v EU in ob prazniku dela so v soboto zjutraj pripravili tudi v občini Hajdina. Zbrane je nagovoril župan Radoslav Simonič (na fotografiji v družbi z mladima pevcema Urošem Sagadinom in Ulrike Šegula, ki sta zapela slovensko in evropsko himno), izobesili so evropsko zastavo in prisluhnili obema himnama. Zupan Simonič je v svojem nagovoru med drugim povedal, da je vstop v EU izjemno pomemben za nadaljnji razvoj naše države, da vzbuja velika pričakovanja in prinaša veliko neznank. V kulturnem programu so nastopile mlajše mažorete iz občine Hajdina, Štajerski frajtonarji, ki so tistega jutra s harmonikami obiskali tudi vsa občinska naselja, posebna čast pa je pripadla Hajdinčanoma Urošu Sagadinu in Ulrike Šegula, ki sta zapela, Uroš slovensko in Ulrike evropsko himno. Na Hajdini so v pozdrav EU v zrak izpustili tudi golobe miru. TM Foto sm Foto: TM SentiiJ • Slovesno ob vstopu v EU "Brez meja — Grenzenlos" Ob vstopu Slovenije v EU je bilo zelo veselo tudi na mednarodnem mejnem prehodu Šentilj. Blizu dva tisoč obiskovalcev je uživalo na mednarodni glasbeni prireditvi "Brez meja" ali "Grenzenlos". Prireditev sta organizirali ob~ini Šentilj in Spielfeld, nastopili pa so glasbeniki iz Slovenije, Avstrije, Češke, Slovaške in Madžarske. Med zbranimi smo srečali tudi župana občine Šentilj Edvarda Čagrana, ki je o vstopu Slovenije v EU povedal: "Gre za zgodovinski dogodek, na katerega smo se pripravljali kar nekaj let in s sosedi smo imeli izredno dobre odnose. Sedaj imamo cilj, da te odnose nadgradimo s sodelovanjem na gospodarskem področju." Dobro uro pred iztekom dela carinikov v Šentilju (zadnja izmena je bila okrnjena, saj so v njej delali samo štirje cariniki, prej sedem) je le-te obiskal direktor Carinske uprave Maribor Milan Jarnovič, ki nam je med drugim povedal, da jim je uspelo po reorganizaciji carinski službe za vse delavce zagotoviti delov- Cariniki so opolnoči nazdravili in mejni prehod zapustili. no mesto; največ kolegov je odšlo v policijo, na davčno upravo, nekaj v upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. V Carinski upravi Maribor ostaja 228 zaposlenih, med njimi nekaj takšnih, ki se bodo v kratkem upokojili. O delu na južni meji pa je povedal: "Na južni meji prevzemamo nove naloge in nove zadolžitve za EU, zato potrebujemo večje število delovnih mest. Računamo, da bomo v treh mesecih zgradili največji mejni prehod Gruškovje, tako bodo naši kolegi imeli dobre pogoje za delo. Čaka nas še izgradnja mejnega prehoda Zavrč in potem bo vse pripravljeno za kvalitetno delo." Bolj sta se kazalca na uri bližala polnoči, bolj je naraščalo vzdušje. Zbrani so si čestitali, nazdravljali vstopu v EU. Mladi so se v glavnem veselili in videlo se je, da jim ne manjka optimizma, starejši so bolj preudarni. Kljub veselju smo slišali zgodbe, ki so jih ljudje obujali, kaj vse so doživeli ob prehodu te meje: kako je bilo, ko so za prestop državne meje morali plačati depozit, kako je bilo pri "Debeli Berti", ko so se odpravili po kavo, kaj vse so doživeli ob mejni kontroli itd. Pričelo se je odštevanje, do vstopa je manjkalo le še nekaj sekund, vsi smo čakali, kako bodo mejni prehod zapustili cariniki. Do carinikov je pripeljal bel mercedes in voznik jim je namesto potnega lista ponudil šampanjec. Cariniki se ga niso branili in so nazdravili ter mejni prehod zapustili. Eden od carinikov je ob odhodu dejal: "Žalostni smo, ker odhajamo, a zadovoljni, da smo dolga leta delali dobro." V tem času so dvignili ob slovenski in avstrijski tudi evropsko zastavo, ljudje so ploskali, nazdravljali, vozniki so s hupami pozdravljali slavje. Takoj po polnoči je mejo prestopilo nekaj zelo naloženih avtomobilov, ki so pred polnočjo na avstrijski strani požigosali obrazec za vračilo davka, počakali nekaj minut in se po polnoči zapeljali preko meje brez carine. Med mejnima prehodoma je zagorel kres, slišalo se je tudi pokanje z možnar-ji. Kar hitro po polnoči so mejno kontrolo prevzeli skupaj slovenski in avstrijski policisti in delo je normalno steklo. Zmago Saiamun Destrnik • Jubilejne majske igre Na novo urejen prireditveni prostor V nedeljo so na Destrniku pripravili že desete majske igre. Za evropski mozaik je bilo potrebno tudi znanje geografije. Tokratne igre je organizator, občina Destrnik, izkoristil tudi za proslavljanje vstopa Slovenije v Evropsko unijo in dve igri sta bili namenjeni Evropi, in sicer Evropski mozaik, kjer so tekmovalci evropski zemljevid izpolnili z zastavicami članic Evropske unije; ob hitrosti je bilo potrebno imeti vsaj osnovno geografsko znanje. Bolj zabavna je bila igra Potovanje po Evropi, ko so ovire tekmovalcu in tekmovalki v "kankolah" ovirale na poti po evropskih državah. Sledili sta še igri Metanje balončka in tradicionalno plezanje na majsko drevo. Izven tekmovalne konkurence pa je bilo vlečenje vrvi med občinskimi sveti, kjer je po pet članov sosednjih in oddaljenejših občinskih svetov tekmovalo v moči in praktičnosti te priljubljene športne panoge. Na proslavljanju vstopa Slovenije v EU je zbranim spregovoril podpredsednik državnega zbora dr. Miha Brejc, v kulturnem programu pa so nastopili igralec in pesnik Tone Kuntner ter člani sekcij domačega kulturnega društva. Prireditev je povezoval Korl. V petek je na Destrniku nastopil pevski zbor iz Nizozemske. Letos so na Destrniku občina in domači gasilci lepo uredili prireditveni prostor z novo asfaltno prevleko, na novo so postavili pokrit oder, prostor pa krasijo tudi nove brajde. Fl Ptuj • Prvaki LDS na regijski koordinaciji Za evropski parlament Jelko Kacin V petek, 16. aprila, so se v prostorih ptujske gostilne Ribič sestali člani regijske koordinacije LDS za Spodnje Podravje, z njimi pa so bili tudi nosilec strankine liste za evropski parlament Jelko Kacin ter poslanca Lidija Majnik in Anton Butolen. Kot je povedala Lidija Majnik so s predstavniki šestnajstih od skupaj dvajsetih občinskih odborov LDS razpravljali o trenutnih razmerah v stranki, ki so ugodne, o stališčih in konkretnih pripravah na volitve v evropski in slovenski parlament ter o programu, ki ga bodo izvajali v naslednjih letih. Med drugim so se dogovorili, da bodo na volitvah v evropski parlament nastopili skupaj s stranko DESUS, po prvih odzivih v javnosti pa pričakujejo dobre rezultate. Jelko Kacin je med drugim izrazil prepričanje, da ima z vstopom Slovenije v Nato in Evrop- sko unijo vsak naš kraj nove možnosti in perspektive, le izkoristiti jih je treba čimprej. Opozoril je na pomembnost jesenskih parlamentarnih volitev ter na poslanca Antona Butolena, ki bo na njih kandidiral s tega območja. Vodja regijske koordinacije Emil Mesaric pa je dodal, da bodo v kratem na vsa slovenska gospodinjstva naslovili poseben vprašalnik, s katerim bodo poskušali izvedeti čimveč o tem, kaj želijo in potrebujejo občani, da bodo svojo politiko in stališča lažje prilagodili dejanskim potrebam ljudi na terenu. -OM Na regijski koordinaciji LDS so v Ptuju sodelovali tudi (z leve) Lidija Majnik, Jelko Kacin, Emil Mesari~ in Anton Butolen. Od tod in tam Kidričevo t Slovesno v Parku mladosti 1. maj, praznik dela in vstop Slovenje v EU, so s kulturnim programom pri~akali tudi v Kidri~evem v Parku mladosti. Ze v dopoldanskem ~asu so v parku postavili prvomajsko drevo, popoldan ob 17. uri pa je potekal kulturni program v organizaciji Krajevnega odbora Kidričevo. Najprej je krajane Kidričevega lepo pozdravil in nagovoril podpredsednik Krajevnega odbora Kidričevo Jani Jančec. "Bodimo realni, a tudi ambiciozni. Zahtevajmo od sebe odločnost, postavimo to kot kriterij," je med drugiim poudaril. Kasneje se je njegovim besedam pridružila tudi svetnica Milena Purg. V kulturnem programu so se z dvema plesno-glasbenima točkama predstavili malčki iz vrtca Kidričevo, zapele in predstavile so se pevke "Druge pomladi^ iz Društva upokojencev Kidričevo. Kulturni program je popestril tudi mladi kantavtor Vito Mlinarič iz Kidričevega, na koncu pa je Kidričanom zaigrala in v veselem vzdušju zaključila kulturni program skupina Picikl iz Kidričevega. (J. J.) Hajdina t Na Florjanovo nedeljo Foto: TM Na minulo Florjanovo nedeljo je bilo slovesno v mnogih župnijah po Sloveniji, tudi v fari sv. Martina na Hajdini, kjer so se že štirinajsto leto zapored gasilci iz občinskega poveljstva zbrali pri slovesni maši v čast svojemu zavetniku sv. Florjanu. V kratkem mimohodu, na čelu katerega je bila godba na pihala Talum Kidričevo, je letos sodelovalo okrog 70 uniformiranih gasilcev, med njimi tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, predsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec in poveljnik občinskega poveljstva v hajdinski občini Janko Merc, ki je zbrane nagovoril na začetku maše v Martinovi cerkvi. Pri slovesni maši se je zbralo veliko ljudi, prepeval pa je tudi gasilski moški pevski zbor PGD Hajdoše, ki letos slavi 30-letnico. (TM) Sv. Ana t Prireditev ob vstopu v EU Tudi v občini Sv. Ana so pripravili proslavo, kresovanje in družabno srečanje ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Slovesnost se je pričela v petek, 30. aprila, na najvišji geometrijski točki občine — v Lokavcu, organiziralo pa jo je društvo podeželske mladine Slovenskih goric v sodelovanju z občino Sv. Ana, kulturnim in turističnim društvom Sv. Ana. V kulturnem programu so nastopili člani cerkveno-prosvetnega pevskega zbora KD Sv. Ana, ljudski pevci od Sv. Ane, mladinski mešani pevski zbor OS Sv. Ana, malčki iz vrtca Lokavec in svetnik Franc Bruher z recitalom. Zbrane je pozdravila predsednica DPM Slovenske gorice Simona Bračko, slavnostni govornik pa je bil župan Bogomir Ruhitelj. Po končani proslavi so prižgali kresni ogenj, ob katerem je potekalo družabno srečanje do ranih jutranjih ur. Nekaj minut pred polnočjo so izobesili tudi evropsko zastavo. V soboto, 1. maja, pa je turistično društvo Sv. Ana organiziralo tradicionalno kolesarjenje in pohod po Anini poti. (ZŠ) Zavrh t Tradicionalni pohod V soboto, 1. maja, so Lenarčane v prvomajskem prazničnem jutru z budnico prebudili člani slovenskogoriške godbe na pihala MOL. Nato so se odpravili v Cmurek, kjer so na bivšem mejnem prehodu na mostu skupaj s pihalnim orkestrom Mureck iz sosednje Avstrije zaigrali evropsko koračnico Dober dan sosed v počastitev vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Med 9. in 10. uro pa so se v Lenartu na Trgu osvoboditve pričeli zbirati pohodniki, ki so se ob 10. uri podali po turistični ali planinski poti na tradicionalni prvomajski pohod na Zavrh. Pohodniki so prejeli spominsko kapo občine Lenart, na Zavrhu so se lahko okrepčali. (ZŠ) Foto: TM Jursinci • Zupan Alojz Kaučič pojasnjuje Je ogorčenost upravičena? Na našo hišo so se s pismom obrnili nekateri ogorčeni občani Juršincev v zvezi s potekom del pri kanalizaciji v centru Juršincev in nas poprosili, da v zvezi s tem raziščemo nekatere stvari. Nezadovoljni so s tem, da jih o delih pri kanalizaciji nihče ni ničesar vprašal, da ni bilo nobenega sestanka in da župan dela vse na svojo pest, brez posvetov. Nezadovoljni so tudi, da jim bodo pri priključitvi na kanalizacijo veliko zemljišča prekopali. Poklicali smo župana Alojza Ka-učiča in odgovoril je na vsa vprašanja, ki so jih omenjeni občani naslovili na nas. Dejal je: ""Občina je za dela na kanalizaciji pridobila vsa tista soglasja, ki smo jih potrebovali. V tem primeru gre za poseg na zemljišču cestnega sveta, potrebovali pa smo še dve soglasji privatnih lastnikov; eden, kjer kanalizacija prečka njegovo parcelo do čistilne naprave, nam je soglasje dal, drugi ne, zato smo se tam delom izognili. Soglasje za dela smo dobili od Direkcije za ceste, ki je lastnik zemljišča, zato ni bilo potrebe, da bi se sestajali. Z deli pri kanalizaciji precej hitimo, saj želimo tu urediti tudi pločnik, ki je za krajane izredno pomemben zaradi varnosti. Kot župan ne delam nič na lastno Župan Alojz Kaučič si ogleduje dela pri kanalizaciji. pest. Nobena stvar v občini se ne dela brez sklepa občinskega sveta, o vsem pa najprej razpravljajo občinski odbori, ki sklepe predlagajo občinskemu svetu. Niti ene stvari v občini nisem storil brez sklepa občinskega sveta. Zaradi kanalizacije bo res veliko prekopanega zemljišča, saj se žal le-ta ne da delati po zraku. Če so delavci cestnega podjetja kje poškodovali asfalt, ga bodo morali popraviti. Dejstvo pa je, da ti asfalti niso bili na privatnem zemljišču, ampak na zemljišču cestnega sveta. Ko bodo dela končana, bomo asfalt pokrpali. Ta del soseske v bodoče ne bo več smel spuščati odplak v bližnji potok, zato urejamo kanalizacijo, in to ob ce- sti, saj je projektant predvidel, da je to edina možna varianta. Za hišami bi poškodovali še več zemljišč, uničili bi vrtove. Za dela občani niso prispevali do sedaj nič finančnih sredstev, tudi v bodoče ne bodo, tudi za pločnik ne. Ko bosta kanalizacija in čistilna naprava končani, pa bomo za priključke določili enotno ceno." Zaenkrat v občini nameravajo kanalizacijo zgraditi v centru Jur-šincev, da bosta šola in zdravstveni dom lahko delovala po predpisih, na čistilno napravo bodo torej zaenkrat priključili center Juršincev, torej okrog 150 gospodinjstev, gre za tristo enot. Investicija kanalizacije je doslej veljala nekaj več kot 35 milijonov tolarjev, čistilna naprava bo od 35 do 40 milijonov, za pločnik se izdelujejo projekti. Pločnik se bo delal leta 2006. Hkrati s pločnikom bodo posodobili tudi cestno razsvetljavo ter speljali meteorne vode v odtok potoka Krka. Franc Lačen Majšperk • Varnostni sosvet štirih občin H V ■ ■ ■ ■ ■ V V ■ ■ V Za učinkovitejše reševanje težav "Ustanovitev tovrstnih svetov je zapisana tudi v razvojnem programu policije v letih 2003 do 2007 in vesel sem, da danes lahko govorimo o uresničitvi še ene od idej, o kateri smo lani prvič spregovorili," je ustanovitev varnostnega sosveta občin Majšperk, Podlehnik, Žetale in Videm označil direktor Policijske uprave Maribor Jurij Ferme. ■ ■ ■ V Ustanovno listino varnostnega sosveta omenjenih občin so v maj-šperški občinski dvorani v začetku prejšnjega tedna kot soustanovitelji podpisali župani Friderik Bračič, Darinka Fakin in Anton Butolen, podlehniški župan Vekoslav Fric pa naj bi jo, kot je povedal komandir mejne policijske postaje Podlehnik Mojmir Šimunič, podpisal naknadno, saj ga na srečanje ni bilo. V ustanovljenem varnostnem sosvetu bodo ob županih in krajevno pristojnih policistih sodelovali še ravnatelji osnovnih šol, predstavnica Centra za socialno delo Majda Šeronja in predstavniki svetov za preventivo v posameznih občinah. Župani o težavah "Čeprav morda na videz tega ni opaziti, imamo v naši občini težav kar nekaj. Zadnje čase se je zelo razbohotil vandalizem in mislim, da je to ena od zadev, s katero se bo ob pomoči policije moral spo- pasti naš varnostni sosvet, je opozorila županja Fakinova. Ustanovitev medobčinskega varnostnega sosveta sta pozdravila tudi župana Bračič in Butolen, ki pa sta izpostavila perečo problematiko vse večje prisotnosti policije v obmejnih občinah, ki se odraža zlasti v prekomernem preverjanju domačinov. "Zavedati se je treba, da se število policistov ne bo zmanjšalo. Upoštevati moramo namreč schengenske standarde, ki jih bo preverjala tudi posebna komisija, in s tem se bo treba prej ali slej sprijazniti. Verjamem, da je dnevno preverjanje domačinov neprijetno, vendar sem tudi prepričan, da se bo tudi to čez čas omejilo in umirilo," je pojasnil Ferme. Anton Butolen pa je nanizal še nekaj specifičnih težav obmejnih občin, pri katerih reševanju bo v bodoče lahko aktivno sodeloval tudi novoustanovljeni varnostni sosvet. SM Sedem (ne)pomembnih dni Pogačnikovi ljudje To nedeljo bo slovenska televizija predvajala dokumentarni film - portret Bogdana Pogačnika - Nikoli ne pozabi, da si Slovenec. Tisti, ki smo si film, ki ga je posnel Jože Pogačnik, brat Bogdana Pogačnika, že ogledali na intimni interni projekciji, smo predvsem lahko samo še enkrat ugotovili, da je novinar Bogdan Pogačnik - ne glede na to, kaj si o njem sicer kdo misli - s svojo navzočnostjo tako zelo zaznamoval kar nekaj slovenskih desetletij, da so lahko še tako dobri dokumentarci (in film Jožeta Pogačnika je dober) zgolj delni izsek iz njegovega nadpovprečno dinamičnega in visoko nadpovprečno produktivnega življenja. Enako velja seveda tudi za knjige, ki hočejo zajeti njegov delovni opus. Samo od konca petdesetih do sredine šestdesetih let je obiskal preko 30 različnih dtžav in o njih napisal na stotine reportaž, razmišljanj in intervjujev. Ko je potoval po Severni in Južni Ameriki, je v matično redakcijo Dela že nekje s polovice poti poslal stoti tekst, ki ga je za redakcijske kolege še posebej označil. Pogačnik je tudi sicer imel navado, da je svoje članke s poti pošiljal kar v rokopisu in vsakič z jasno naznačeno številko, ki je pričala o količini že napisa- nih sestavkov ... Za realno predstavitev Pogačnika bi potrebovali nekaj filmskih nadaljevank in kar nekaj knjižnih izdaj. Pogačnik je bil strasten pisec in nemiren duh. Takšen se nam kaže, kljub bolezni, še tudi zdaj s svojimi več kot osemdesetimi leti starosti. Novinarstvo je bilo zanj življenje in življenje je bilo novinarstvo. Bogdan Pogačnik ni bil nikoli novinarski uradnik in nikoli ujetnik kakršnihkoli novinarskih stereoti-pov. Pogačnik je ustvarjal novinarstvo, še posebej slovensko, vtisnil mu je pečat izjemne profesionalnosti, enkratne pripadnosti in posebne čustvene zavezanosti. Predvsem tudi po zaslugi njegovih sposobnosti in njegove samozavesti je slovensko novinarstvo že zelo zgodaj po drugi svetovni vojni dobivalo evropske in svetovne značilnosti. Bogdan Pogačnik je bil svetovljan, ko sta Slovenija in Jugoslavija šele vstopili v svet. Na tuje poti je odhajal z minimalnimi sredstvi, s samo-odtegovanjem si je največkrat sam organiziral in podaljševal bivanja v tujini. Na teh poteh je hotel in dobil več, kot smo si drugi, ki smo takrat in pozneje odhajali po istih (novinarskih) poteh, upali samo sanjati. S svojim svetovljanstvom je vnašal v slovenski prostor nov duh in nove vrednote. Neposredno se je pogovarjal z največjimi državniki svojega časa, Bil je prvi, ki je že davnega leta 1952 kljub tedanji "uniformiranosti" na informativnem področju dobil posebno izjavo britanskega zunanjega ministra Anthonyja Edna, ko je le-ta obiskal Jugoslavijo. Bil je eden izmed redkih novinarjev, ki je intervjuval jugoslovanskega predsednika Tita. Vzpostavil je prijateljske vezi z znamenitim ameriškim dramatikom Arthurjem Miller-jem, pogovarjal se je z Agatho Christe, znamenito pisateljico kriminalk, nenehno se je srečeval s pisateljem lonescom ... "Na pot v Skandinavijo sem se odpravil neuradno, kot navaden človek, pa vendar so me v nekaj dneh bivanja med njimi sprejeli na novinarski razgovor dva predsednika vlad, dva ministra, trije poslanci, dva generalna sekretarja in še nekaj drugih večji in manjših predstavnikov in sekretarjev, če jih samo statistično navedem po vrstnem redu," je nekoč v nekem svojem tekstu zapisal Bogdan Pogačnik. V slovenskem novinarstvu je uveljavil reportažne zapise, ki bi jih že takrat in tudi danes lahko brez kakršnekoli slabe vesti proglasili za vzorčne in poimenovali po njem kot poseben Pogačnikov slog in pristop. Tisto, kar je pisal, je bilo posebno novinarstvo, marsikdaj tudi svojevrstna literatura, čeprav je sam zase nekoč dejal, da mu ni šlo za to, da bi pisal literaturo. "Navsezadnje je boljši sprejemljivi žurnalizem kot slaba književnost. Je pa tudi res, da je po svetu ta meja danes vse bolj zabrisana in da je slonokoščenih stolpov vse manj." Bogdan Pogačnik je nedvomno velika zvezda slovenskega novinarstva, čeprav to še zlasti v novinarstvu, ki je polno različnih, tudi namišljenih zvezd, še posebej težko priznavamo. Za moto svojega novinarskega življenja je izbral, morda po malem romantično in tudi naivno, zaupanje v ljudi. "Povsod so ljudje" je sredi šestdesetih let naslovil tudi svoje v knjigo zbrane popotne zapiske. "S tujimi besedami sem pogosto meril na domače stvari. Vendar pa sem povsod, kjer sem bil, skušal vsaj dihati isti zrak, kot so ga dihali domaačini. Nekje daleč sem gledal zemljevid sveta, začrtan v drugačni perspektivi, kot ga običajno uporabljamo mi, v njihovi perspektivi, z njihovim kontinentom v sredini. Kjerkoli smo, gledamo svet iz svojih perspektiv in zato: povsod, kjer smo, je središče sveta. Marsikatero iluzijo pot razprši. Nekaj pa ostane. Morda niti ne tako malo. Različen je svet in neenoten, a vendar vse bolj majhen in vse bolj celovit. In povsod so ljudje. Ljudje pa gredo za soncem." Tako je Bogdan Pogačnik pisal leta 1966. Od tod in tam Dornava t Slavnostno v Evropo Foto: MS V občini Dornava je bila v petek osrednja prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in prvem maju, prazniku dela, v {portno-rekreacijskem centru Dornava. Pripravili so bogat kulturni program, v katerem so nastopili ~lani pihalne godbe Dornava in mazoretke, učenci osnovne sole ter učenci glasbene {ole Zlatka Munde in plesalci folklorne skupne Mladi lukarji. Župan Franc Šegula je v slavnostnem nagovoru poudaril, kako pomembna je trinajstletna pot samostojnosti Slovenije tudi za vstop v Evropsko unijo. Evropsko zastavo je na prizorišče prinesla Irena Cigula, mladinska prvakinja v športnem ribolovu. Sledila sta kres in velik ognjemet. Že po tradiciji so prireditev in ognjemet organizirali člani ribiškega društva Dornava. Zabava ob zvokih ansambla bratov Gašperič pa je trajala vse do jutranjih ur, ko so člani godbe na pihala po vaseh odigrali tradicionalno prvomajsko budnico. (MS) Podlehnik t V EU brez župana Foto: SM V Podlehniku so uradno vključitev Slovenije v EUpraznovali skupaj s praznikom sv. Florijana v nedeljo, drugega maja. Po opravljeni maši, v kateri so ze po tradiciji sodelovali tudi domači gasilci, je tako namesto župana Vekoslava Frica, ki je sicer obljubil, da se bo svečanosti udeležil, vendar so ga občani zaman pričakovali, zbrane nagovoril kar pater Janez Kmetec. V kulturnem programu so nastopili ljudske pevke Tr-stenke, ljudski godci Sosedje in Darja Plajnšek z recitalom. Na pročelju domačega župnišča je na ta dan ob občinski in slovenski prvič zaplapolala tudi evropska zastava. (SM) Zavrč t Posadili evropsko drevo Pri gasilskem domu v Zavrču je bilo slovesno v petek zvečer, ko so člani tamkajšnjega PGD pripravili druženje ob postavljanju prvomajskega drevesa in kresovanju, dogodek pa so združili še z vstopom Slovenije v EU. Zbrane je pozdravil župan Miran Vuk, razvili pa so tudi evropsko zastavo in prvič prisluhnili evropski himni. Kot je povedal župan Vuk, so najprej načrtovali veliko slovesnost ob odprtju novega maloobmejnega prehoda z republiko Hrvaško Drenovec - Gornja Voča, vendar pa je slovesnost zdaj prestavljena na 10. maj; pa zato ni bilo nič manj slovesno. Nov prehod za občino Zavrčpomeni veliko, pravi župan, ki od vstopa naše države v evropsko zvezo pričakuje precej, še posebej naj bi se to poznalo pri razvoju - in prav to v Zavrču želijo izkoristiti. Pomemben dan v zgodovini so v Zavrču obeležili na poseben način, ko so pred gasilskim domom simbolično posadili javor, poimenovali so ga evropsko drevo. V kulturnem programu so nastopili završki ljudski pevci in pevke, za dobro voljo in bogato postrežbo pa so poskrbeli tamkajšnji gasilci. (TM) Foto: Fl Foto TM Kmetijstvo • Drugo dognojevanje žit Odločilno za boljši pridelek Medtem ko prvo gnojenje žit vpliva predvsem na razraščanje in število klasov, je drugo dognojevanje, ki ga je potrebno opraviti v prvih majskih dneh, odločilnega pomena za kvaliteto in količino pridelka. Pomanjkanje gnojil v tem času pomeni manjše klase in manj zrnja v klasu, pa tudi drobnej{e in manj kvalitetno zrnje. Po obilnih koli~inah padavin v zadnjem obdobju, ki so prispevale k razrasti koreninskega sistema in steblo-vja, se je ve~ina du{ika iz časa prvega gnojenja že porabila ali izprala v nižje sloje, zato se pri večini žitaric že čuti pomanjkanje tega elementa. Količina dognojevanja je odvisna od samega zemljišča oziroma od količine dušika, ki je v njem. ""Pametno je dognojevanje od 200 do 270 kilogramov kana po hektarju. Tisti, ki žitaric ne bodo gnojili drugič, lahko pričakujejo do dve ali celo več ton nižji pridelek na hektar! Trenutno kaže, ob nadaljevanju ugodnih vremenskih razmer, da bo pridelek ob pravilnem dognojevanju dosegel od sedem do osem ton žita na hektar. Seveda pa je treba še upoštevati pravilno zaščito žit, saj so ta občutljiva zlasti na različne bolezni klasa. Tako je pšenico v fazi cvetenja potrebno škropiti z enim od fungicidov, koristno pa je dodati še sedem kilogramov uree na 100 litrov vode, s čimer se dodatno povečuje vsebnost beljakovin v zrnju. Zaradi večje nevarnosti žitnih uši in str-gačev v tem obdobju pa je dobro dodati še 1,5 decilitra insekticida," svetujejo na ptujski svetovalni službi. Drugo dognojevanje in zaščita veljata za vse vrste žitaric (pšenico, ječmen, rž, oves ipd.), vendar so pri različnih žitaricah potrebne nekoliko različne količine gnojil. "Ječmen je, recimo, bolj občutljiv na poleganje, zato je zanj optimalna nekoliko manjša količina dušika - 200 do 250 kilogramov na hektar, medtem ko je za pšenico potrebnih od 270 pa tudi do 300 kilogramov dušika na hektar." Čuti se pomanjkanje žvepla Pšenica je v Sloveniji v deficitu, saj se je pridela le slabo polovico glede na porabo, zato je toliko pomembnejše pravilno gnojenje in dognojevanje. Pri prvem gnojenju se dodajajo trije elementi: dušik, fosfor in kalij. "Za žita pa je zadnje čase zelo pomembno tudi žveplo, zato je dobro že pri prvem gnojenju uporabiti gnojila z vsebnostjo tega elementa. V prejšnjih letih so rastline večino potrebnega žvepla dobile iz zraka, s t.i. kislim dežjem. V zadnjem obdobju pa opažamo, da je kislega dežja bistveno manj, za približno 30-40 kilogramov, zato se čuti pomanjkanje žvepla v tleh. Primanjkljaj se lahko nadomesti z ustreznim gnojenjem, ki vsebuje vse štiri elemente!" Nasploh pa je gnojenje dobro opraviti na osnovi analize tal, ki je sicer, v skladu z evropskimi direktivami, postala obvezna za izvajanje dobre kmetijske prakse (nitratna direktiva) oziroma za pridobitev ustreznih subvencij. "Analiza tal pomeni ugotavljanje vsebnosti fosforja, kalija, Ph vrednosti, po potrebi pa tudi vsebnosti humusa in magnezija. Praviloma se izvaja pred gnojenjem, saj se takrat najbolj točno izkažejo prave vrednosti, sicer pa se lahko opravlja kadarkoli v letu. Še najbolje je morda po spravilu pridelka, saj so takrat gnojila najbolj realno razporejena v zemlji in rezultati najbolj verodostojni." Vzorce zemlje za analizo lahko vzamejo kmetje z lopato ali sondo tudi sami na 20 različnih točkah svojega zemljišča v globi- à J Í^Yf 'mu 'i ^ \ f ) M'^^ ? Viîi ^ J r h Razlika v pridelku zaradi nedognojevanja bo očitna ... ni 20 centimetrov, dobljeno zemljo premešajo in pol kilograma vzorca prinesejo na analizo v ptujski KGZ. Gnojila niso nevarna okolju Dognojevanje se opravlja v vsakem vremenu, in tudi če ni dežja, so močnejše rose že dovolj za raztopljevanje mineralnega gnojila. "Strah pred izpiranjem teh nitratov zemljo je odvečen! Koreninski sistem žitaric je namreč v tem času že razpreden, in tudi če žita niso v celoti sposobna absorbirati gnojila, ga akumulirajo v koreninah. Nikakor se ne izpira v podtalnico, tudi če bi ga bilo morebiti preveč!" V nasprotnem primeru, torej ob pomanjkanju gnojil, se pridelek opazno zmanjša. Tudi prepozno dognojevanje vpliva na velikost klasov, saj bodo manjši, vendar pa se lahko še vedno izboljša debelina zrnja in poveča vsebnost beljakovin, kar je zelo pomembno pri odkupu. Velike težave zaradi manj kvalitetnega zrnja imajo predvsem biološki kmetovalci, ki ne uporabljajo gnojil, saj njihovo zrnje po veljavnih odkupnih normativih nima dovolj beljakovin in hektolitrske teže. SM Kmetijstvo • Zapletena pot do subvencij Najtežje bo (spet) za revne "Letos so obrazci za pridobitev subvencij izredno zapleteni. Glavna sprememba glede na prejšnja leta je pogojena pridobitev podpore za kmetije v območju z omejenimi dejavniki (OMD). Prej so namreč te kmetije dodatne subvencije, ki so se imenovale EKO1 (zdaj se imenujejo OMD, op. a.) po hektarju dobivale avtomatsko, dovolj je bila le lega na takem območju, od letos naprej pa bo za pridobitev dodatne podpore potrebno izpolnjevati vse kriterije iz dobre kmetijske prakse pri gnojenju in škropljenju ter nitratno direktivo," opozarja vodja ptujske izpostave svetovalne službe pri KGZ Ivan Brodnjak. ""Vse navedeno pomeni, da mora kmetija, ki leži v t. i. območju z omejenimi dejavniki, za pridobitev dodatne podpore, gre za približno 15.000 tolarjev po hektarju zemlje, obvezno imeti opravljeno analizo tal in petletni načrt gnojenja, če pa ima takšna kmetija še živino, potem je dodatno potrebno ustrezno skladiščenje gnoja. To pa spet pomeni, da mora vsak kmet, tudi če ima zgolj eno glavo živine, urediti betonirano gnojišče in jamo za gnojnico, s čimer je potem upravičen še do podpore na glavo živine, ki znaša nekaj čez 150.000 tolarjev." Za eno glavo velike živine (GVŽ) mora tako kmet v skladu s predpisi urediti 3,5 kubične metrov jame za gnojevko in 2 kvadratna metra betoniranega gnojišča z odvodom v jamo, če pa ima kmetija zgolj gnojevko brez gnoja, potem je potrebno zgraditi 8 kubičnih metrov jame za eno GVŽ. "Načelno je ureditev vsega zahtevanega rentabilna, saj vsak izpolnjen pogoj prinaša možnost za pridobitev dodatne podpore. Tako se za upoštevanje nitratne direktive lahko pridobi še 66.000 tolarjev po glavi živine, za opravljen tečaj iz varstva rastlin, testirano škropilnico in urejeno skladišče za škropiva pa dodatnih 43.000 tolarjev." Foto: SM "Kmetije v območju z omejenimi dejavniki bodo za dodatno podporo morali izpolnjevati posebne kriterije!" Od 5000 do 6000 vlog Vloge za pridobitev subvencij morajo kmetje oddati do 15. maja, čeprav je vlada z izdajo novih obrazcev začetni rok - ta je potekel 1. aprila - zamudila za dobrih deset dni. "Letos pričakujemo od pet do šest tisoč vlog, kmetje pa imajo zaradi zapletenosti obrazcev velike težave pri izpolnjevanju. Po pomoč se obračajo na našo službo in seveda pomagamo, kolikor se da. Zavedati pa se je treba, da kmetje za vse podatke odgovarjajo sami! Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da letos popravki napak ne bodo možni!" Vprašanje je, ali bo vsem upravičencem dejansko uspelo oddati vloge do 15. maja, sploh, če bodo potrebovali pomoč svetovalne službe, saj je do roka ostalo le še teden dni, doslej pa so na svetovalni službi uspeli pomagati le kakšnim petdesetim prosilcem. Seveda lahko kmetje, če znajo in se znajdejo, vloge izpolnijo in pošljejo tudi sami, brez pomoči svetovalne službe. Z oddajo vloge lahko tudi zamudijo, pri čemer pa jim vsak zamujen dan odščipne en odstotek pripadajočega zneska. Po dvajsetih dneh zamude pa oddaja vlog ne bo več možna. Najtežje revnim "Pridobitev dodatnih subvencij za OMD, ki so letos pogojene z omenjenimi zahtevami in kriteriji, bo seveda najtežje prizadela prav najrevnejše kmete. Kmetije, ki so upravičene do te vrste podpore, ležijo v gričevnatih, hribovitih haloških in slovenjegoriških področjih. Prav v teh krajih pa je hkrati največ revnih kmetij, ki nimajo urejenih gnojnih jam in gnojišč, saj imajo največkrat le kakšno glavo ali dve velike živine in veliko travinja. Za to travinje ne bodo dobili nobene podpore, če ne bodo uredili gnojne jame, pa četudi zgolj zaradi ene krave. Veliko teh kmetij ima tudi manj kot 30 arov njivskih površin, tako da tudi za njive ne morejo dobiti podpore, ki se podeljuje šele nad navedeno velikostjo njive. Zato tistim, ki imajo možnost, da si začnejo urejati gnojne jame, toplo priporočam, naj to storijo, saj je s tem povezano pridobivanje tudi ostalih vrst subvencij."" Zanimivo pri tem je, da so do subvencije 15.000 SIT po hektarju travinja upravičene kmetije v OMD brez gnojnične jame, ki nimajo živine (morajo pa zato vseeno pripraviti gnojilni načrt in predhodno analizo tal, ki sicer ni posebno draga, saj stane nekaj čez štiri tisočake), medtem ko kmetije z eno samo glavo živine taiste subvencije 15 tisočakov ne morejo dobiti, če ne uredijo primernega gnojišča (seveda pa so potem upravičeni tudi do ostalih vrst pomoči). "V dilemi se bodo znašli predvsem tisti kmetje, ki imajo morda eno ali dve kravi, kmetijo veliko sedem ali več hektarjev, vendar večinoma poraslo s travinjem brez njiv. Če bodo prodali živino, bo ostalo odprto vprašanje, kaj narediti s toliko travnikov, če jo bodo ob- držali, pa bo za pridobitev podpore potrebno napraviti gnojne jame in vse ostalo." Po oceni Brodnjaka je v Halozah in Slovenskih goricah še okoli 80 odstotkov kmetij, ki ne zadostujejo zahtevam urejenih gnojišč. Povrhu vsega pa področja OMD v Sloveniji še vedno niso popolnoma natančno opredeljena in zato ni rečeno, da bodo res vse kmetije zajete v skladu teh subvencij. Goljufanje se ne splača Približno sedem odstotkov naključno izbranih kmetij, ki bodo oddale vloge za pridobitev subvencij, bo vsako leto kontroliranih s strani kmetijske inšpekcije. "Goljufanje oziroma namerno vnašanje napačnih podatkov v vloge se kmetom ne bo obres- tovalo. Če namreč kmetijska inšpekcija, recimo po petih letih ugotovi, da kmetija ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, bo moral kmet vrniti ves denar za vseh pet let nazaj oziroma pač za toliko let, kolikor je neupravičeno dobival te subvencije. Če pa inšpekcija odkrije nepravilnosti v prvem letu, bo kmetija v prihodnjih letih ostala brez vsakršne državne podpore ne glede na upravičenost!" Kmetovanje brez vseh podpor pa, to je vsakomur jasno, brez subvencij ni ekonomsko upravičeno oziroma rentabilno. SM Najboljši v akciji! MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Borl • Nastopila Ernest Kokot in Diplomski zbor Gallus, Lasso in Palestrina V torek, 20. aprila, je v gradu Borl nastopil Diplomski zbor, ki ga je ustanovil Ernest Kokot z namenom, da izvede diplomski koncert Renesančne glasbe. Ernest Kokot je imel diplomski koncert na Borlu Zbor, ki je sestavljen iz prekaljenih pevcev okoliških zborov, se je po besedah zborovodje na začetku svojega delovanja srečal z novostmi, ki jih pač renesančna glasba prinaša, pri večini pevskih zborov pa renesančna glasba ni ravno stalnica na repertoarjih. Na koncertu je zborovodja z zborom predstavil tri največje renesančne skladatelje, Jacoba Gallusa, Orlanda di Lassa in Gi-ovannia Pierluigija da Palestrino. V prvem delu so zapeli skladbo Ave Maria, gratia plena Gallusa in Lassa ter Ave Mario Pelestrine. Sledil je Palestrinov Pater noster ter Pater noster, qoi es in caelis Lassa in Gallusa. Ker je šlo za diplomski kon- cert, je zborovodja Ernest Kokot iz glasbenega vidika orisal renesanso in predstavil vsakega skladatelja posebej ter prikazal uporabo cantos firmusa (osnovne glasbene misli) vsake skladbe. Pevci in zborovodja so s svojim nastopom ogreli dlani prepolne borlske dvorane kljub sorazmerno nizki temperaturi v dvorani, tudi pevci so prepevali v plaščih. Zborovodji in pevcem gre za nastop čestitati, saj so opravili veliko dela, da so pridobili lep čist zvok in obvladali sorazmerno zahtevne renesančne pesmi. Nedvomno je bila zadovoljna tudi strokovna komisija, ki je nastop spremljala. Franc Lačen Sp. Podravje • Revija odraslih gledaliških skupin Klasična komedija se vrača Prejšnji teden je od petka do nedelje potekala območna revija odraslih gledaliških skupin, ki jo je pripravila Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti Ptuj. Predstavilo se je šest gledaliških skupin. DPD Svoboda Majšperk je nastopilo z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi, režirala je Stanka Varžič, Gledališka skupina KD France Prešeren Videm z Avdicijo Branka Đurica in v režiji Marije Černila, Dramska skupina KD Podlehnik z Linhartovo Županovo Micko v režiji Danice Kurež in Milice Jeza, KPD Stane Petrovič Hajdina z Matildo Roalda Dahla v režiji Ide Mar-kež, KPD Stoperce z Goldonije-vo Krčmarico v režiji Anice Rejec, Gledališka skupina KD Skorba z igro Cvetka Golarja Dve nevesti v režiji Marije Černila ter Odrasla gledališka skupina KUD Vitomar-ci s Partljičevo komedijo Čaj za dve v režiji Milana Černela. Po reviji smo se pogovarjali z Branko Bezeljak Glazer, gledališko pedagoginjo in režiserko, ki je spremljala večino območnih revij in je ptujsko tudi pokomen-tirala. "Ob ptujskem območnem srečanju sem si ogledala revijo tudi v Slovenski Bistrici, v Lenartu si je predstave ogledal Aleš Novak, v Ormožu pa revije ni bilo. Letos je bil zanimiv repertoarni izbor, skupine so se precej vračale v klasično, žlahtno komedijo, videli smo obe Linhartovi komediji. Tudi Krčmarica Mirandolina je klasična komedija kot tudi Dve nevesti. Besedila klasičnih kome- dij zahtevajo tudi klasično kos-tumografijo in pri tem ni bilo veliko napak. Kostume skupine v večini primerov same izdelujejo. Največ problemov imajo ljubiteljske igralske skupine s scenografijo, to je tudi najdražji del predstave. Pri izboru rekvizitov gre namreč za stilno enotnost. Zelo obetavno je, da je v vseh skupinah veliko mlajših ljudi, ki imajo drugačen pristop h kreacijam vlog. Videla sem več kot deset zelo nadarjenih mladih igralcev, ki bi bili z dodatnimi seminarji sposobni uprizarjati zelo zahtevne ljubiteljske predstave. Po igralski plati se opaža precejšen napredek," je dejala Branka Bezeljak Glazer. Na medobčinsko revijo, ki bo v soboto, 8. maja, v Slovenski Bistrici (na Ptuju žal ni mogoče zaradi zaprte gledališke dvorane), sta selektorja predlagala štiri predstave, in sicer Video klub Gorana Gluviča v režiji Branka Gosaka in v izvedbi Kurjega očesa MKK Kulturna zadruga Sveta Ana, Pepelko Vankico Nataše Podlip-nik v režiji avtorice, Čaj za dve vitomarške gledališke skupine in predstavo Pozdravljena, dolina Sentflorjanska Ivana Cankarja v režiji Janka Čara. To ni klasična gledališka predstava, ampak izbor besedil, ki na zanimiv način prikaže Cankarja. Kot nam je dejala Branka Beze-ljak Glazer, se ljubiteljske gledališke skupine običajno odločajo za komedije, ki jih občinstvo raje gleda kot zahtevnejša resna dela, skupine pa so od občinstva odvisne, da z vstopnino pokrijejo vsaj stroške predstav. Franc Lačen Ptuj • s posveta ministrstva za šolstvo Bivanje v šoli še ni preobremenjenost V prostorih OŠ Mladika na Ptuju je bil 21. aprila posvet ministrstva za šolstvo, znanost in šport s predstavniki občin, vrtcev, osnovnih šol, osnovnih šol s prilagojenim programom in zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter pogovor s predsedniki svetov staršev in zavodov. Za javnost je bil predvsem zanimiv slednji. V ospredju razprave so bile do-sednje izkušnje in dileme 9-letke. Sekretarka v ministrstvu za šolstvo, odgovorna za področje vrtcev in osnovnih šol, Judita Kežman Počkaj, ki je pogovor usmerjala, je poudarila, da je 9-letka brez dvoma velik projekt na ravni države, ki predstavlja velik izziv tako na področju dela šole kot tudi staršev. Celoten koncept gradi na sodelovanju šole s starši. Predstavila je nekatere predvidene spremembe, ki so do neke mere rezultat dosedanjega uvajanja 9-letke, ki jih je pripravil strokovni svet za splošno izobraževanje. Med drugim gre za možnost fleksibilnega oblikovanja predmetnikov v zadnjem trile-tju, zato da otroci skupaj s starši zaradi preobremenjenosti izbe- rejo samo dva izbirna predmeta. Na dolgi rok pa naj bi jih bilo več, saj so izbirni predmeti nekaj dobrega, da se otroci izobražujejo na področjih, v katerih so prej sodelovali v okviru izvenšolskih dejavnosti. Nad pretežke šolske torbice, ki so problem, naj bi šli skupaj starši, šola in ministrstvo. Njena teža ne bi smela prekoračiti 10 odstotkov telesne teže otroka. Omejili naj bi zgornjo mejo cene za učni komplet za posamezni razred. 9-letka ne uvaja elitizma, saj so otroci ločeni le pri treh predmetih, poudarek je na vključevanju sodobnih oblik in metod dela. Nivojski pouk je stara ideološka tema, je med drugim povedal direktor Zavoda za šolstvo Republike Slovenije Alojz Pluško. V Sloveniji smo z visokim konsenzom sprejeli odločitev o tem, da bomo imeli develetno osnovno šolo, da se ne bomo šli zgodnje diferenciacije, ker to ni več trend v svetu, trend je celovita osnovna šola. V pripravi sta dva šolska pravilnika, o subvencioniraju šolske prehrane in o financiranju šole v naravi. Okoliši so ptujski problem Na znan ptujski problem o šolskih okoliših predstavniki ministrstva niso dali nepričakovanega odgovora. Povedali so le, da je za osnovno šolo odgovorna lokalna skupnost, ki mora rešitev problema poiskati v sodelovanju s starši, ravnateljem in šolo, ministrstvo ni pritožbeni organ, zato se težko vključuje. Lokalna sku-pnsot je tista, ki mora vsem otrokom zagotoviti enake pogoje osnovnega šolanja. Zavedajo pa se tega, da je v Sloveniji še 40 oddelkov izmenskega pouka, od tega kar četrtina na Ptuju, ter da je skupni okoliš zadeve še bolj zapletel. Pavšalne ocene o tem, da so slovenski šolarji preobremenjeni, v ministrstvu za šolstvo ne sprejemajo, potrebno je pogledati vsak posamični primer. Samo bivanje v šoli še ni preobremenjenost. Pomembna je kvaliteta preživetega časa v šoli, pomembno je, da bi se pri pouku otroci naučili kar največ, da jim ne bi bilo potrebno preveč šolskih obveznosti nositi domov. Pri tem pa ima šola kaj početi. Ena od ugotovitev ptujskega posveta je bila tudi, da so starši v delo šole vpeti oziroma seznanjeni z njenim delom toliko, kot si to sami želijo. V glavnem sveti staršev s šolami dobro sodelujejo. MG Tednikova knjigarnica Lojze Kovačič (9.11.1928 -1.5. 2004) Odlomek iz knjige DELAVNICA avtorja Lojzeta Kovači-ča, ki je izšla pri Obzorjih iz Maribora v zbirki Znamenja leta 1997: Spoštujem literaturo, ki se mora v nekaterih odločilnih trenutkih narodnega življenja preleviti v borbeni odred, ne da bi računala, da bo za to odločitev njena slava trajala dalj kakor njena udeležba v bitki sami Ampak podrediti literaturo izključno patriotski vzgoji, jo deliti uporabno - nekoristno, na zdravo - izrojeno, na domoljubno - renegadsko se mi je uprlo že v prvem razredu gimnazije. Opisati to tradicionalno podajanje književnosti, s katero so hranili našo željo po spoznanjih, je grdo in prostaško, kot tiste odurne podobe nebes in pekla iz malega krščanskega nauka za otroke, kjer v podzemlju vrejo kotli z oljem, v katere hudiči tlačijo grešne duše. Prvič nam je ta tradicionalni pristop do literature odvzel vso senzibilnost in imaginacijo, s katerima smo razpolagali. Drugič je prevelika poenostavitev pri interpretiranju literature postavila psihološke lastnosti literarnega jezika. Ker je šola prvenstveno posredovala domoljubno vzgojo in se pretežno ukvarjala s klasiko (in še to le v prirejenih odlomkih Beril), pač ni mogla računati na doživljanje književnega dela, ker je bila ta daleč od doživljajske konstelacije učencev. Zaradi nerazumevanja in posploševanja pri obravnavi literature ni doseglo notranjega sveta otroka, marveč je ustvarilo odpor do nje. Brez doživljanja, zgolj na osnovi nerazumljivih razlag vrednosti obravnavanega dela, se je literatura mistificirala in otrokom privzgojila do nje določeno vrsto strahospoštovanja. Ker jim je manjkal orientacijski pristop, se delu niso mogli približati in niso imeli možnosti, da bi v njem našli tisto, kar iz njega šele napravi delo. In nazadnje: o mediju (središču), v katerem nastaja književno delo, v kakšni družbeni klimi, od kod pisatelju nuja po imaginarnem jeziku, od kod njegova potreba po sporočanju lastne podobe sveta - šolarji v glavnem nismo izvedeli ničesar in tako je neko večletno obdobje približevanje literaturi šlo po zlu. Neznanska škoda je bila storjena, da otrok ravno pri najbolj prostem in neodvisnem premetu - književnosti, ki je izrazito večstranska in zato najmanj tendenciozni vir zgodovine človeške nravi - ni našel stika s svojim notranjim svetom in je bil obsojen na več ali manj suhoparno memoriranje znanstvene snovi. Posebno izrazito je bilo takšno starodobno razčlenjevanje literarne materije pri nas, kjer velja književnost za nekakšno nedotakljivo institucijo, ki je ustvarilo in formiralo narod. Lojze Kovačič, najboljši med najboljšimi, je bil rojen 9.11.1928 v Baslu v [vici. Sezite po njegovem izjemnem pisanju za odrasle: Ljubljanske razglednice, Ključi mesta, Deček in smrt, Sporočila v spanju, Preseljevanja, Resničnost, Prišleki, Kristalni čas, Zgodbe s panjskih končnic, Vzemljohod, Otroške stvari. In za otroke: Novoletna zgodba, Zgodbe iz mesta Rič-Rač, Fantek na oblaku, Dva zmerjavca, Potovanje za nosom, Možiček med dimniki, Zgodba o levih in levčku, Najmočnejši fantek na svetu. Liljana Klemen~i~ Destrnik • 25 let likovne kolonije Letošnja tema - čebelarstvo V petek so se na Destrniku zbrali slikarji, ki so se udeležili letošnje jubilejne, že petindvajsete likovne kolonije na Destrniku. Začetnik kolonije na Destrni-ku je bil likovni pedagog na šoli Emil Stumberger, in kot nam je dejal ravnatelj šole Drago Skur-jeni, je osnovna šola vsako leto organizator kolonije, s tem pa daje svoj prispevek k praznovanju občinskega praznika. Letošnje kolonije se je udeležilo petindvajset slikarjev, ki bodo letošnje stvaritve posvetili čebelar- stvu. Letos namreč poteka sto let od organiziranega čebelarjenja na Destrniku in ob praznovanju občinskega praznika bodo čebelarji v osnovni šoli na Destrniku postavili čebelarsko razstavo. Odprtje čebelarske in slikarske razstave letošnje kolonije bo 22. maja. Franc Lačen Foto: F Udeleženci likovne kolonije na Destrniku Pa brez zamere Gen Praznično-panična genetika Ekola. Pa smo. Je bilo boleče? Je bilo epohalno? Morda celo vzvišeno ganljivo? Kaj pa vem. Menda niti ne. Bile so proslave, bili so govori, bile so razobešene zastave, bilo je rompompoma in vseh teh obveznih stvari, ki takemu dogodku pripadajo. Seveda je treba poudariti, da vstop v Evropo vsekakor ni majhna zadeva ali nekaj, kar bi človek počel vsak dan in da potemtakem tak dogodek velja obeležiti njemu primerno. A tudi pri takih pomembnih dogodkih se velikokrat najdejo stvari, ki te dogodke naredijo za, hm, kako bi temu rekel, malce smešne, če ne celo banalne. Skoraj vsi po vrsti pa imajo opraviti z ljudmi, se pravi, za take stvari je največkrat vzrok prav človeški faktor, človeška narava. Kajti ob takih dogodkih se v človeških bitjih očitno aktivira nek gen, ki ponavadi brli nekje v podzavesti, tako da ga sploh ni mogoče opaziti, ob takih dogod-kihpa bušne na plano v vsej svoji silnosti ter povzroči skrajno bebasto obnašanje velikega dela populacije. Posebej značilno za ta gen je tudi, da povzroči, da ljudje ne samo da se bebasto obnašajo, ampak to počnejo skupaj kot kakšna čreda ovac ali kravic, ki jih v njihovi črednosti ne more k pameti spraviti še tako kvalificiran pastir. In ena taka čredna nevroza (in nervoza) se je pojavila v petek, dan pred vstopom v EU. Zgodba pa je taka. Že čez dan je bilo po mestu opaziti, da se nekaj pripravlja. Sicer je v mestu pred vsakim vikendom malce bolj živahno, ampak tokrat je bila ta živahnost še posebej izrazita. Večina ljudi je po mestu kora-čila s poudarjeno hitrim korakom, malce nezaupljivo pogledovala okoli sebe ter si tu in tam kaj zamomljala v brk. Pozoren opazovalec je lahko takoj ugotovil, da je ta petek drugačen od ostalih. V zraku je bil nemir. Seveda se je to dejstvo dalo takoj pripisati vstopu v EU, ki se je imel zgoditi naslednji dan, hkrati pa še temu, da je sobota bila tudi praznik dela, kar pomeni dela prost dan. Pred takimi dela prostimi dnevi, ki jim povrhu vsega sledi še nedelja, ki je (vsaj za večino) itak dela prost dan, namreč prebivalstvo bolj kot ponavadi kopiči zaloge za vikend. A vseeno je koliko-toliko trezno razmišljujo-čega človeka, koje prišel do kake večje trgovine, bankomata ali česa podobnega, po domače povedano, vrglo na rit. Sicer je bilo res pričakovati, da bo vstop v EU kar nekaj ljudi povsem obnorel in pahnil v izrazito paranoično in brezglavo norenje sem in tja ter nasploh iracionalno obnašanje, a tega, kar se je ponujalo pogledu naključnega mimoidočega, pa v taki meri verjetno ni pričakoval prav nihče. Najprej bankomati. Ce ste v petek hoteli dvigniti denar, niste imeli niti najmanjše možnosti, da bi naleteli na bankomat, pred katerim ne bi bilo vrste. Ljudje so verjetno mislili, da bo naslednji dan prišlo do popolnega mrka bankomatnih storitev ali pa celo do kolapsa slovenskega monetarnega sistema. In so se seveda hoteli krepko založiti z denarjem, da bi bili kar najbolje opremljeni za preživetje. Banke? Kar pozabite. Oziroma ne pozabite, daje bil v petek tudi dan izplačil penzij, kar je vso stvar še dodatno otežilo. Ampak vrste so postale bolj razumljive potem, ko je človek prišel do prej omenjenih trgovin. Takrat je lahko razumel vse te vrste na bankah in bankomatih. Kajti ljudje so potrebovali denar, krvavo so ga potrebovali. Potrebovali so ga, da so lahko dodobra napolnili domače kašče. V vseh večjih trgovinah je namreč bilo dobiti prost nakupovalni voziček že skoraj znanstvena fantastika. Ljudje so kupovali vse, kar so lahko natlačili v voziček. Nekateri celo v dva (na lastne oči sem videl tudi gospo v zrelih letih, kako se je mučila in pred seboj potiskala 3 (ja, tri!) vozičke, seveda popolnoma nabasane z vsem mogočim. Prizori, ki so se ponujali očem, so bili nedvoumni — ljudje so se pripravljali na vesoljni potop. Z vsem, kar sodi zraven. Kriza. O tem, da bi na bencinski prišli takoj na vrsto, ste v petek prav tako lahko samo sanjali. Ali pa še to ne. Bencin je postal dragocenejši od vode. Kriza na kvadrat. Ali pa celo zelo smešno, odvisno, s katerega stališča ste na stvari gledali. Takšna je bila torej situacija dan pred epohalnim dogodkom. Skorajda popoln kaos. A kot rečeno, ljudi ne gre preveč obsojati, saj niso popolnoma sami krivi. Kriv je pač ta gen, ki ga večina ljudi nosi v sebi ter se ob takih prilikah pač aktivira. Kaj čemo. Glavno, da smo vstop preživeli in da nam zaenkrat še ni kaj hudega. Edino, kar me zanima, je, kaj se bo zgodilo z vsemi tistimi zalogami, ki zdaj napolnjujejo domače kašče. Predvsem z vsemi bananami, ki jih je prej omenjena gospa imela v svoji kompoziciji vozičkov toliko, da bi lahko nahranila celotno kolonijo opic. Gregor Alič Ptuj • Sadjarsko-vinogradniški dnevi odprtih vrat Dobrote tudi na kmetijski šoli V dneh, ko postane Ptuj središče kulinarične Slovenije, ko zadiši po dobrotah iz kmečkih peči, iz domačih kuhinj ter bogato obloženih shramb, široko in prijazno odpre vrata tudi kmetijska šola Ptuj. Kako jih tudi ne bi, saj je z vsem, kar se ponuja v dneh razstave Dobrote slovenskih kemtij v najstarejšem slovenskem mestu, tesno povezana s programi, v katerih pripravlja na poklic bodoče razstavljavce in razstavljav-ke na Dobrotah. V letošnjem letu so ponovno odprli vrata Šolskega doma Gra- Šolski dom Grajenščak jenščak, ki ponosno zre na šolski sadovnjak in vinograd. Zato so se prav ponujale vinogradniške in sadjarske vsebine in prav zato so bili letošnji dnevi odprtih vrat kmetijske šole prepleteni s predstavitvijo sadjarstva in vinogradništva. Prostori šolskega doma na Grajenščaku sicer nudijo streho dijakom, ki nabirajo svoje znanje praktičnega pouka sadjarstva, vinogradništva, vinarstva ter kuharstva. V petkovem popoldnevu smo prisostvovali prijetni prireditvi, s katero so se pričeli dnevi odprtih vrat. Po nagovoru ravnatelja šole dr. Vladimirja Korošca sta v kratkem kulturnem programu sodelovala dijaka kmetijske šole Janja Kosi in Aleš Petrena, prijetno pa so ga z ubrano slovensko narodno pesmijo obogatili pevci kvinteta DUR, ki deluje v KD Rogoznica. Ana Vindiš, univ. dipl. inž. kmet., učiteljica praktičnega pouka na kmetijski šoli, je pripravila zanimivo predstavitev vin, pridelanih iz grozdja iz šolskega vinograda ter dozorelih v vinskih kleteh Grajenščaka. Zatem pa smo si lahko ogledali zanimive in pestre razstave, v katerih so dijaki pokazali svoje dejavnosti pri praktičnem pouku in strokovnih predmetih. Dnevi odprtih vrat kmetijske šole so vabili na Grajenščak obiskovalce tudi v soboto in nedeljo, ko so skupaj z vinogradniki Osrednjih Slovenskih goric pripravili pestro degustacijo vin. Ponedeljek pa je zaznamovala demonstracija sadjar-sko-vinogradniških strojev. Njihov namen in način uporabe so predstavili učitelji kmetijske šole ter predstavniki podjetij Vepos, d.o.o., in Fabian, d.o.o., ki so stroje vse dni tudi razstavljali. Fl Ptuj • Potujoči otok v Kolnkišti Oddaljeni filmski svetovi vabijo Od 25. do 29. maja bo v Izoli prvič potekal mednarodni filmski festival Isola cinema — Kino otok, ki se bo osredotočal na kinematografije Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope s prijatelji. V četrtek, 6. maja, ob 20. uri bomo del tega filmskega svetovljanstva gostili v Kolnkišti. Projekt Potujoči otok sestavlja sklop filmsko obarvanih večerov, ki napovedujejo prihod novega mednarodnega filmskega festivala Isola cinema - Kino otok. Na festivalu bo v zaporedju petih dni mogoče videti izbrano selekcijo afriških, azijskih, latinskoameriških in vzhodnoevropskih kinematografij z namenom, da se tudi v našem okolju predstavi in popularizira pomemben segment sodobne filmske ustvarjalnosti, ki je bil doslej s strani tukajšnje filmske distribucije povsem zapostavljen, s pojavom t. i. art kinov pa si počasi utira pot tudi do slovenskega občinstva. Karavana Potujoči otok bo med 21. aprilom in 15. majem obiskala številne kraje po Slove- niji, Hrvaški in Furlaniji ter v sodelovanju z lokalnimi klubi in društvi na posebnih filmskih večerih predstavljala vsebino festivala iz prve roke. Ustavila se bo tudi na Ptuju, in sicer v četrtek, 6. maja, ob 20. uri v Kolnkišti. Občinstvu in lokalnim medijem bo predstavila vsebino festivala, nekatere podrobnosti iz programa in že potrjene goste festivala. Obiskovalci bodo imeli hkrati možnost nakupa festivalskih kartic, ki jim bodo za ugodno ceno omogočale obisk vseh filmskih predstav in posebnih programov, obenem pa tudi bivanje v priložnostnem kinokampu, torej prave filmske počitnice. Uradnemu delu večera v Kol-nkišti, ki ga organizatorji festivala pripravljajo v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov, bo sledila brezplačna projekcija filma iz video zbirke Potujočega otoka po izboru občinstva. Projekciji bo sledila prosta razprava o ogledanem filmu, hkrati pa bo to priložnost za izmenjavo izkušenj s filmskega področja - o pi- sanju filmske kritike, možnostih izobraževanja pri nas in v tujini, proizvodnji avdio-vizualnih del, promociji in distribuciji neodvisnih filmov itd. Hkrati bo večer služil raziskavi neodvisne filmske produkcije v izbranem kraju in zbiranju avdio-vizualnih del za predstavitev na filmskem festivalu Isola cinema - Kino otok v enem izmed petih programskih sklopov, t. i. Video na plaži. Vabljeni! Nina Milosič Ptuj • Regijsko sre~anje mladih raziskovalcev Sest zlatih priznanj ZRS Bistra Ptuj je v petek, 23. aprila, organizirala 12. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja s Prlekijo. Na srečanju, ki je bilo tudi kvalifikacijsko za državno srečanje, je bilo predstavljenih 16 raziskovalnih nalog srednje ekonomske šole Ptuj na petih področjih: kemiji, ekologiji, turizmu, zgodovini in ekonomiji. Recenzenti dr. Aleš Gačnik, dr. Bojan Pahor, Danila Žuraj in Iztok Frank so podelili 6 zlatih priznanj, 5 srebrnih in 5 bronastih, na državno srečanje pa se je uvrstilo 6 raziskovalnih nalog, in sicer: Kakav in čokolada, področje kemije, raziskovalke: Petra Emeršič, Vesna Krošelj in Martina Toplak; mentorja: Marija Mat-jašič Grešnik in Zdenko Kolarič; Ekološki otok v vsako vas s področja ekologije, raziskovalke: Tamara Šuster, Nina Novak in Valentina Žgeč, mentorica je bila Sonja Mlinarič; Plače in nagrajevanje na pragu Evrope s področja ekonomije, raziskovalka je bila Katja Draškovič, mentorica pa Sonja Mlinarič; Problematika zaposlovanja invalidnih oseb na področju Štajerske s področja ekonomije, raziskovalec je bil Damjan Fijaž, mentorica pa Marija Šabeder; Ge maturant na rajžo gre s področja turizma, raziskovale so: Katja Kosec, Tadeja Jesenik, Andreja Špindler; mentorice pa so bile: Metka Ba-busek, Barbara Bezjak in Vesna Emeršič; Oglaševanje nekoč in danes s področja zgodovine, raziskovalke: Martina Rajh, Nina Lubec in Nina Bogme, mentorica pa je bila Marija Matjašič Grešnik. Fl Sp. Podravje • Revija mladinskih pevskih zborov Tehten glasbeni spored V dvorani ptujske gimnazije je bila 21. aprila revija devetih mladinskih zborov iz osnovnih šol in gimnazijskega mešanega zbora. Sodelovali so zbori iz OŠ: Cir-kulane - Zavrč (Irena Sabler), Juršinci (Katja Stošic), Podlehnik (Jakob Feguš), Videm pri Ptuju (Sonja Winkler), Majšperk (Stanka Erjavec), Markovci (z debitan-tko Slavico Lajh), Dornava (Metka Zagoršek), po sedmih letih spet Ljudskih vrt Ptuj (Jerneja Bombek Gobec), Gorišnica (Slavica Cvita-nič) in Gimnazija Ptuj (Jožica Lov-renčič Lah). V ptujskem območju je še sedem osnovnih šol, od koder iz različnih razlogov niso pripeljali zborov na revijo. Zborovodje, ki so nastopili, so v večini primerov pokazali resno delo in prizadevanja, ki odražajo pedagoški vidik glasbene vzgoje mladostnika. Predstavljeni sporedi so bili razen ene izjeme tehtni in so predstavili po eno pesem iz zakladnice ljudskega izročila v izvirni ali prirejeni obliki. Kot drugo so predstavili slovensko ali tujo umetno skladbo, kot tretjo pa skladbo vedrega značaja ali iz sveta zabavne in pop glasbe (običajno z gestikulacijo in ob spremljavi klavirja). Večina zborov je pokazala težnjo po kultiviranem in lepem naravnem zvoku otroških glasov (Videm, Gorišnica), slišali pa smo tudi manj kultiviran pristop k zborovskemu petju (Podlehnik). Naj izpostavim nekaj skladb, ki so revijo dvignile na višjo raven: Mozartova Alleluia, Strmčnikova Ptičja svatba, Gum-messonova Pojmo v skupini, Ku-mrov Magnet, Mihevčeva Zlato v blatni vasi in Srebotnjakova Rezi-janska. Revijo je strokovno spremljala mag. Dragica Žvar, ki je na zaključnem pogovoru z zborovodji izpostavila akustično neustreznost gimnazijske dvorane za zborov- ske koncerte. Tudi šibka razsvetljava je pripomogla k slabšemu kontaktu s poslušalci. Ponovno je izpostavila nenapisano pravilo, da morajo mladinski zbori na reviji predstaviti vsaj eno triglasno skladbo brez spremljave. Opozorila je na nedisciplino nekaterih zborovodij, ki se v programskem pogledu ne držijo razpisnih pogojev in si s tem sami zaprejo vrata za morebitno uvrstitev v višjo medob-močno raven. Organizacija revije je potekala brezhibno, kar je v prostorih gimnazije mnogo lažje kot kjerkoli drugje na Ptuju. Ponovno se je pokazala potreba po novi koncertni dvorani na Ptuju, ki bi rešila ta pereči problem mesta. Po približni oceni koncertov in prireditev bi bila zasedena vsak tretji dan v letu. Mitja Gobec Gorica • Z državnega tekmovanja dijakov elektro šol Ptujcana zelo dobra V Novi Gorici je predzadnji aprilski konec tedna potekalo že 12. dvodnevno državno tekmovanj dijakov poklicnih elektro sol Slovenije. PtujsKa aijaKa Aiex Ziernicky in Damjan Kosi s svojima mentorjema Miranom Meznaričem in Francem Vrbančičem Tekmovanja se je udeležilo 38 dijakov iz dvanajstih sol, med njimi tudi dva dijaka ptujske elektro šole. Svoje praktično in teoretično znanje so udeleženci dokazovali na treh področjih: av-toelektrikar, elektrikar energetik in elektrikar elektronik. Dijaka Poklicne in tehniške elektro šole Šolskega centra Ptuj Damjan Kosi in Alex Ziernicky, ki sta se udeležila letošnjega srečanja, sta tekmovala na področju elektrikar elektronik. ""Svoje delo sta odlično opravila, saj sta v ostri konkurenci osvojila priznanje za uspešno delo," sta povedala njuna mentorja, profesorja Miran Meznarič in Franc Vrbančič, ki sta s svojimi izkušnjami tudi pripomogla k pravočasni in nemoteni izvedbi tekmovanja. Gorišnica • Državno tekmovanje Vesela šola Težke naloge za bistre glave OŠ Gorisnica je pred štirinajstimi dnevi gostila državno tekmovanje Vesela sola za osnovnošolce s sedmih področnih osnovnih šol: Gorišnice, Destrni-ka, Juršincev, Dornave, Trnovske vasi, Cirkulan in ZavrCa. Kot so povedal mladi tekmovalci, ki so se zgodaj popoldne slabo uro potili nad zahtevnimi testi, naloge niso bile ravno lahke. Državnega območnega prvenstva v Gorišnici so se udeležili le najbolje uvrščeni iz prejšnjih prvo- in drugostopenjskih tekmovanj, ki so dosegli minimalno 28 točk. Tokratno, sicer že tradicionalno tekmovanje, ki ga vedno pripravi druga šola, pa je veljalo za naslov državnih prvakov po posameznih razredih. "Uf, so težke naloge!" .. ^^ ^^^^^^^ ___ tjimi razredi sta se potegovala le Juršinci • Območna revija folklornih skupin Plesi, petje in običaji V soboto, 24. aprila, je bila v novi večnamenski dvorani v Juršincih območna revija odraslih folklornih skupin, ki so jo pripravili: Območna izpostava sklada kulturnih dejavnosti, občina Juršinci in ZKD Ptuj. Nastopilo je šest folklornih skupin, ki jih je strokovno spremljala Neva Trampuš iz Velenja. Folklorna skupina Bolnišnica, DPD Svoboda Ptuj je tokrat predstavila plese iz Razkrižja. To je številčna plesna skupina z močno glasbeno spremljavo (harmonika, violini, bugariji, bas), pevke Spominčice so zapele pesem Jaz bi lušten bija. Avtorica spleta je Jelka Pšajd, skupino pa vodi Cvetka Glatz. Folklorna skupina Rožmarin iz Dolene, ki se je pomladila, je tokrat nastopila v nošah z začetka dvajsetega stoletja. Nastopu so dali ime Špegl polka, plesali pa so plese, ki so se nekoč plesali na pušlšankih. Plesalce je spremljal instrumentalni kvartet (harmonika, klarinet, trobenta in bariton). Avtorica spleta je FolKloristi iz Markovcev so prikazali ples z bosmani. Foto: FI bila Maja Glaser, skupino pa vodi Jože Godec. Starejša folklorna skupina z De-strnika, ki jo vodi Jelka Pšajd, je bila zelo zanimiva s ceplešco. Tudi naslov spleta, katerega avtorica je Tatjana Kokol, je Zacepetati v pomlad. Plesalci so pokazali vrsto koreografskih zanimivosti, tako je bil nastop zanimiv, četudi se ves čas ponavlja ista glasba, ki sta jo izvajala harmonikar in klarinetist. Ples bi nedvomno prišel še bolj do izraza, če bi cepetanje bilo na lesenem podu, kjer bi bil ritem bolj poudarjen, v dvorani pa je bil zaradi očuvanja parketa položen tapison. Zelo zanimiv in obetaven je bil nastop folklorne skupine PD Ruda Sever iz Gorišnice, ki deluje zgolj tri leta. Prikazali so žegnanje, običaje in aktivnosti, ki se ob tem pojavljajo še danes. Uvodoma so bile odlične ljudske pevke, plesalce pa je spremljal instrumentalni trio (harmonika, klarinet in bas). "Tovrstna tekmovanja so potrebna in pomembna predvsem zato, da so mladostniki med in po končanem šolanju sposobni ustvarjati svojo prihodnost in da ne ostanejo le pasivni opazovalci dogajanj na področju tehničnega in drugega razvoja, temveč bodo aktivni soustvarjalci tega razvoja. Slovenci se namreč premalo zavedamo, da naša dežela nima bodočnosti kot vir cenene delovne sile, ampak v razvoju in prodaji lastnega znanja ter v izdelkih, ki vsebujejo tovrstno znanje, ki bodo cenjeni doma in po svetu. Izkušnje namreč kažejo, da dobrih strokovnjakov s poklicnega področja, ki znajo idejo prenesti v funkcionalen izdelek, vedno primanjkuje," sta še poudarila oba profesorja. Na Poklicni in tehniški elek-tro šoli Ptuj se sicer redno udeležujejo tovrstnih tekmovanj, saj hočejo dijake pripraviti na vse-življenjsko izobraževanje ter jih navaditi na samostojno učenje. SM dva učenca iz OŠ Dornava in Go-rišnica, v kategoriji četrtih razredov je tekmovalo 15 učencev iz osnovnih šol Destrnik, Gori-šnica, Trnovska vas in Cirkula-ne, iz naštetih štirih šol je prišlo tudi 10 tekmovalcev iz petih razredoyv kategoriji sedmih razredov je tekmovalo 11 najboljših iz Juršincev, Zavrča, Cirkulan, Destrnika, Gorišnice in Dorna-ve, med učenci osmih razredov pa se je na državno tekmovanje uvrstilo 14 učencev iz petih osnovnih šol. Kdo vse je dosegel naslov državnega prvaka v Veseli šoli za leto 2004, bo znano šele 30. maja, ko bodo v Ljubljani vsem najboljšim (tistim, ki bodo zbrali vsaj 32 od 40 možnih točk) podelili priznanja. Držimo pesti, da bo med njimi čimveč naših najmlajših bistrih glav! SM Na odru je manjkalo morda nekoliko več živahnosti s strani trgovcev, ki so ponujali najrazličnejšo robo, ki se ob takšnih prilikah pač ponuja. Avtor spleta je bil Slavko Prejac, skupino pa vodi Jožica Kokot. Kakšne težave lahko imajo mu-izikantje, so prikazali folkloristi iz Lancove vasi. Gre seveda za družinske težave, saj so muzikantje zelo priljubljeni, posebej pri nežnejšem spolu. Plesalce so spremljali klarinetist, violinist, basist ter harmonikar, ki pa je zaradi hude žene moral le-to zamenjati za ustno harmoniko. Avtorja spleta sta bila Nežka Lu-bej in Janko Jerenko, ki skupino tudi vodi. Revijo so zaključili folkloristi iz Markovcev. Splet, katerega avtor je Vasja Samec po zapisih narodopisnega inštituta, je nosil naziv Ples z bosmani. Že ime je napovedovalo gostijo, saj so včasih svatje namesto tort prinašali bosmane, ob tem pa se je vil zanimiv dialog med starešino in prinašalci darov, kop-jaši. Kopjaše in plesalce je spremljal harmonikar, skupino pa vodi Milan Gabrovec. Prireditev je vodila Nataša Petrovič, obiskovalce in nastopajoče pa je pozdravila v imenu občine Juršinci predsednica odbora za družbene dejavnosti Dragica Toš Majcen. Franc Lačen Od tod in tam Markovci • Koncert moškega zbora Foto: arhiv društva Moški pevski zbor kulturnega društva Alojz Štrafela iz Markovcev, v katerem prepeva 37 pevcev, že nekaj let pa ga vodi Srečko Zavec in je praznoval 35-letnico delovanja z velikim koncertom z gosti iz Madžarske, vabi ljubitelje zborovskega petja, da se jim pridružijo v soboto, 8. maja, ob 18. uri, ko bodo zapeli na svojem tradicionalnem 37. spomladanskem koncertu. Koncert bo v telovadnici tamkajšnje osnovne šole, kot gostje pa se bodo publiki predstavili tudi člani moškega pevskega zbora vinogradnikov iz Šentruperta in člani moškega pevskega zbora Zarja kulturno umetniškega društva Svoboda center iz Trbovelj. (MZ) Ptuj • E. Brenčič v Mercatorju V ponedeljek je bilo v Blagovnici Mercatorja na Ptuju odprtje likovne razstave ljubiteljske slikarke Elfride Brenčič iz Ptuja. Jože Foltin, profesor likovne pedagogike, je o slikarki zapisal, da spada med izrazite slikarje, saj so njeni izdelki izrazito ko-loristični. Slikarka izhaja iz narave , pri tem čutimo njen intimni odnos do nje, pa naj si gre za cvetlično tihožitje ali za slikanje krajine. Barvna paleta je topla, poudari pa jo še s kontrasti, ki se jih sploh veliko poslužuje. Slike delujejo sveže in prepričljivo. Razstava bo odprta do konca maja. (Fl) Gorišnica • Ustanovili klub študentov Minuli konec tedna so se mladi občine Gorišnica sestali na ustanovnem občnem zboru Kluba študentov Gorišnica (KŠG). Po nekajletnih idejah in prizadevanjih za ustanovitev tovrstnega društva v Gorišnici so se mladi na pobudo nekajčlanskega iniciativnega odbora, katerega člani so prispevali tudi sredstva za prve korake društva, le zbrali in se formalno povezali. Klub je nastal z namenom, da pri obravnavanju problematike na področju mladih poveže študente, dijake in vse mlade v občini Gorišnica. Klub si bo med drugim prizadeval za ohranjanje stikov med mladimi in širitev strokovnih znaj, za udeležbo na srečanjih in kongresih ter organizacijo družabnih in športnih prireditev. V primeru nesreče ali socialne stiske bodo članom pripravljeni ponuditi socialno pomoč, sicer pa bodo interese študentov, dijakov in vseh mladih zastopali tudi pri upravnih organih in vseh drugih institucijah. Prvi predsednik novoustanovljenega Kluba študentov Gori-šnica je postal Bojan Purgaj, študent Visoke policijske in varnostne šole v Ljubljani, za podpredsednika so izvolili Slavka Vesenjaka^ in Iztoka Brleka, blagajniško funkcijo so zaupali Darjanu Štrbalu, na tajniško mesto pa so izvolili Urško Rižnar. (Mojca Zemljarič) Hajdina • "Uspeh je lep nasmeh" Foto: TM Na OŠ Hajdina so učenci in učitelji razredne stopnje (od prvega do petega razreda) minuli petek predstavili zaključke projekta Uspeh je lep nasmeh, ki je od lani jeseni do letošnje pomladi potekal v sodelovanju s ptujsko enoto zobozdravstva in preventivno sestro Melito Trop. Hajdinski učenci so o pomenu zdravih in belih zob na zaključni prireditvi razmišljali skozi pesem, ples in druženje, v predstavitvi projekta pa spomnili, da so vsak mesec počeli kaj zanimivega, obiskali pa so tudi zobozdravstveno ordinacijo na Ptuju in se tam seznanili s poklicem zobozdravnika. Pri projektu so sodelovali tudi starši otrok in nekateri med njimi so si vzeli čas tudi za zaključno prireditev, na kateri se je vsem zahvalil za trud ravnatelj Jože Lah. Navdušenje nad doseženim ciljem ob zaključku projekta je izrazila tudiprimarij Jožica Reberc, doktorica dentalne medicine, specialistka. Melita Trop pa je povedala, da s tem dejanjem na hajdinski šoli zaključujejo 20 let dela in skrbi za bolj zdrave zobe, zaključki pa kažejo, da so na dobri poti. (TM) Sv. Jurij • Jurjevi dnevi 2004 Šolski jubilej in blagoslov konjev V krajevni skupnosti že od 16. aprila potekajo prireditve ob 9. krajevnem prazniku KS Sv. Jurij, ki se bodo zaklju~ile to soboto, 8. maja. V sklopu Jurjevih prireditev se je zvrstilo več športnih prireditev, predstavniki lokalne skupnosti in RK so obiskali bolne krajane. Osrednja slovesnost je bila minulo — Jurjevo soboto in nedeljo. V ~etrtek, 22. aprila, je poslanec DZ RS mag. Janez Kramber-ger organiziral okroglo mizo z naslovom "Zbornična organiziranost kot temelj kmetijstva v EU". Na njej so sodelovali še predsednik KGZ Slovenije Peter Vrisk, mag. Nagli~, ing. [tefan Domej, kmet z avstrijske Koroške, Franc Kuri, član sveta KGZ Slovenije, kmetijski svetovalci in mnogi drugi. V petek, 23. aprila, so v kulturnem domu odprli razstavo O[ Sv Jurij. Na njej predstavljajo dejavnost {ole in 230-letno zgodovino šolstva v kraju. Ob tem so v {oli izdali ob{iren zbornik, ki so ga uredili Stanislav Senekovič, Milena Kokol, Vlasta Kavran, Cecilija Neuvirt, Jasna Malnar, Jaka Banič in Simona Centner. Zve~er, na god farnega zavetnika Sv Jurija, je bila slovesna sv ma{a in blagoslov prenovljenega oltarja, ki ga je blagoslovil mariborski {kof dr. Franc Kramber-ger. V soboto, 24. aprila, pa je v kulturnem domu potekala osrednja slovesnost ob 9. prazniku in 230-letnici {olstva. Nastopili so ~lani otro{kega in mladinskega pevskega zbora O[ Sv. Jurij, folklorna skupina pod vodstvom Cilike Nauvirt, recitatorska skupina in mladi glasbeniki. Zbrane so pozdravili predstavniki lokalne skupnosti in ravnatelj O[ Sv. Jurij Stanislav Senekovi~. Na prireditvi so O[ Sv Jurij ob visokem jubileju podelili najvi{je prizna- SřT-^l Cirkovce • Območna revija Od {olskih do dru{-tvenih plesalcev V ponedeljek je bila v ve~namenski dvorani v Cir-kovcah obmo~na revija plesnih skupin. Predstavilo se je kar 17 plesnih skupin, ki delujejo po osnovnih {olah, dru{tvih in plesnih klubih. Ritmi~no skupino iz O[ dr. Ljudevita Pivka je vodila Dragica Emer{i~, @afranke iz Lovrenca na Dr. polju Ankica Logar, So{olce iz Podlehnika Zdenka Golub, Marele iz Kidri~evega Metka Gumilar, Ritmi~no skupino iz Gori{nice Irena For{tnari~, Parižane iz Ljudskega vrta [pela Težak, Tulipane in Spomin~ice rumene iz Mladike Anica Ternov-{ek, Črne može iz Mladike (edini fantje) Ivan Mija~evi~, Metujlj~ke iz Mladike Mira Mija~evi~, Av{e iz Olge Megli~ Božena Krivec, ki je koreografirala tudi pionirkam, mladinkam in ~lanicam Plesnega centra Mambo, Orientalske plesalke Kluba ptujskih {tuden-tov sta vodili Aleksandra in Anja Brodnjak, Plesni studio Arabela in Plesno družino GEA pa Majda Fridl. Nastope je strokovno spremljala Mojca Kasjak, ki nam je po kon~ani prireditvi dejala: ^"V Sloveniji se opazi kvalitetna razlika med skupinami, ki delujejo v osnovnih {olah in skupinami, ki delujejo v plesnih {olah. Mentorji v plesnih {olah so že na pol profesionalci in imajo dolgoletne izku{nje. Vendarle pa se na osnovnih in srednjih {olah pojavijo pedagogi, ki zelo dobro delajo, omejeni pa so zaradi pogojev dela. Ni pa enako biti koreograf in biti plesni pedagog. [ol za tovrstno izobraževanje na akademskem nivoju v Sloveniji nimamo. Imamo pa srednjo {olo v Ljubljani v okviru umetni{ke Orientalske plesalke Kluba ptujskih študentov gimnazije in je tudi v maturite-tnem programu, sama sem se specializirala v Londonu. Žal je pri tej dejavnosti za poglobljeno znanje na voljo zgolj tujina. V slovenskem merilu je sodobni ples ve~ ali manj stacioniran v Ljubljani. Tam tudi profesionalno deluje Plesni center Ljubljana, v Cankarjevem domu pa so nastopi svetovno znanih plesnih skupin. Ostala obmo~ja v Sloveniji delujejo bolj ali manj amatersko. Na sre~anju, kot je dana{nje, se me{ajo plesne zvrsti. In prav je tako. Danes smo videli ve~ stilov — show dance, jazz, sodobni ples in izrazni ples in seveda tudi hip hop. Koreografi so se potrudili in so dobro pripravili plesalce za nastope, pri nekaterih pa zmanjka pike na i. Leto-{nje sre~anje je v primerjavi z lanskim na ptujskem obmo~ju kvalitetnej{e. Nimamo radi kopij video spotov, ki so {e lani bile o~itne. I{~emo vendarle ustvarjalnost, izraznost." Prireditev je pripravila Obmo-~na izpostava JZKD Ptuj, vodila pa jo je Nata{a Petrovi~. Franc Lačen Konje, ki se jih je pri Sv. Juriju zbralo okrog 80, je blagoslovil domači župnik Jože Antolin. Ob jubileju so šolske aktivnosti in zgodovino šole predstavili na zanimivi razstavi v kulturnem domu. nje KS Sv. Jurij — Jurjev srebrnik. Jurjeva nedelja, 25. aprila, se je pri~ela z ma{o ob farnem žegnanju, ki je v center Sv. Jurija privabila {tevilne prodajalce z najrazli~nej{imi izdelki in do-ma~imi kulinari~nimi dobrotami. Sledil je sprevod in blagoslov konj, po blagoslovu pa družabno sre~anje v centru Sv Jurija. Prireditve ob Jurjevih dnevih so nadaljevali v torek, 27. aprila, ko so organizirali ve~ {portnih prireditev, pa tudi tradicionalni pohod "Spoznajmo svoj kraj", ki se ga je udeležilo 46 poho-dnikov, in pa maraton po me- jah KS Sv. Jurij (17 kilometrov), ki se ga je udeležilo pet maratoncev (Jože Čeh, Zvonko Hol-diner, Branko Lehner, Branko Pivljakovi~ in Damjan Rojko). Po pohodu in teku so pri gasilskem domu pri Sv. Juriju postavili majsko drevo, zadnjega aprila pa so ga postavili v Ga-steraju. V soboto, 1. maja, pa je potekalo tradicionalno {por-tno sre~anje med zaselki krajevne skupnosti. Jurjeve prireditve bodo sklenili v soboto, 8. maja, s proslavo kulturnega dru{tva Ivan Cankar ob vstopu Slovenije v EU. Zmago Šalamun Hajdina • Gledališka premiera Predstava grotesknih prizorov Dramska sekcija KPD "Stane Petrovič" Hajdina se v letošnji gledališki sezoni predstavlja z nadvse zanimivim mladinskim delom Roalda Dahla Matilda. Premiera je bila {ele pred slabim mesecem, hajdinski gleda-li{~niki pa so se predstavili {e na obmo~nem sre~anju ljubiteljskih gledali{kih skupin. Hajdinski gledali{~niki so v gledali{ki list zapisali, da so vsi dogodki v predstavi prikazani pretirano in groteskno, a se vseeno sre~no kon~ajo, kot se za pravljico spodobi. Konec sre~en, vsi sre~ni in zadovoljni, pa bi lahko dodali ob koncu predstave, v kateri letos nastopajo pretežno mladi, nadebudni igralci, ki sicer že imajo nekaj odrskih izku{enj. Režiserka predstave Ida Mar-kež pa pravi, da se je hajdinska dramska skupina trudila, da bi sledila sporo~ilnosti avtorja in prevajalca, predvsem pa zna~il-nemu humorju Dese Muck. V Matildi igrajo: Nina Goznik, David Veronek, Nina Hernec, Barbara Radek, Ur{ka [tumber-ger, Barbara Zajc in Blaž Peri~. Režiserka in scenografka je Ida Markež, za glasbo je poskrbel Uro{ Sagadin, lu~karja sta Katja Markež in Mitja Krajnc, {epetal-ka pa Cvetka Vrati~. Pri sceni so {e pomagali: Zlatko Kondri~, Franc Krajnc in [pela Huzjan. TM Hajdinski gledališčniki v družbi z režiserko Ido Markež. Od tod in tam Gorišnica t Pet let zbora gasilk ženski gasilski pevski zbor Gasilske zveze (GZ) Gorišnica šteje 15 pevk iz več PGD gorišniške zveze. Strokovno jih vodil profesorica glasbe Jana Kovačec. V petih letih so pevke nanizale že lepo število nastopov, postale so nepogrešljive na mnogih gasilskih slavjih in druženjih, radi jih povabijo tudi izven gorišniške občine. Na jubilejni prireditvi so se predstavile z enajstimi pesmimi, v goste pa so povabile še moški pevski zbor PGD Hajdoše, ljudske pevke PGD Osek in vokalno skupino Zefir PGD Sevnica. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik GZ Gorišnica Stanislav Vojsk, s čestitko in dobrimi željami pa sta se pridružila še gorišniški župan Jožef Kokot in predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory. Vodja območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti Nataša Petrovič in predsednik gorišniške gasilske zveze Vojsk sta ob tej priložnosti pevkam podelila Gallusove značke. (TM) Ormož t Eko dan na OŠ Osnovna šola Ormož je že sedmo leto vključena v mednarodni projekt Eko šola kot način življenja. V sklopu tega projekta vsako leto izvedejo eko dan, ki ga namenijo dnevu zemlje. Letošnjega so poimenovali Ob bistrem potoku je mlin. Udeležili so se ga vsi učenci šole. Zraven OŠ Ormož so sodelovali še: Vzgojno-varstveni zavod Ormož, OŠ Stanka Vraza, Zavod za gozdove - krajevna enota Ormož, Ribiška družina Ormož in Komunala Ormož. (Ur) Ormož t Eko in knjižni sejem V soboto, 24. aprila, je Gimnazija Ormož organizirala eko in knjižni sejem z naslovom Zemlja nam daje življenje, knjiga znanje. V okviru tega sejma so se predstavili: Dom starejših občanov Ormož, Gimnazija Ormož, Ljudska univerza Ormož, Knjižnica Ksavra Meška Ormož, Pokrajinski muzej Ptuj - enota Ormož s svojimi muzejskimi delavnicami, Turistično društvo Ormož ter eko šoli Ivanjkovci in Ormož. Ptuj t Tekmovanje kemikov 2. februarja je na osnovnih šolah po vsej Sloveniji potekalo tekmovanje iz kemije za bronasto Preglovo priznanje. Vptujsko-ormoški regiji je za to priznanje na 24 osnovnih šolah tekmovalo 388 učencev sedmih in osmih razredov osemletne osnovne šole ter osmih in devetih razredov devet-letke. 120 učencev je osvojilo bronasto Preglovo priznanje, 78 učencev seje uvrstilo na državno tekmovanje, kjer so tekmovali za srebrna in zlata Preglova priznanja. Državno tekmovanje je potekalo 27. marca tudi na OŠ Breg Ptuj. Učenci osmih razredov so osvojili dve zlati Preglo-vipriznanji: OŠ Breg Ptuj Nejc Pešec in Anej Rakuša; OŠ Mar-kovci: Dino Drndalaj; OŠ Gorišnica Maja Brumenč. (Ur) Ljutomer t Nastopilo sedem zborov V ljutomerskem Domu kulture je v organizaciji JSKD — območna izpostava Ljutomer potekalo 27. pevsko srečanje odraslih pevskih zborov iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. Nastopili so ženski pevski zbor društva upokojencev Ljutomer (na fotografiji), moški pevski zbor kulturnega društva Križevci, moški pevski zbor društva upokojencev Ljutomer, mešani pevski zbor kulturnega društva Cven, dekliški pevski zbor kulturnega društva Pole poje Razkrižje, ljutomerski oktet kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer in komorni zbor Orfej kulturnega društva Orfej. (MŠ) Foto: TM Ptuj • Srečanje rodbine Korošec-Rdečko Zavedajo se svojih korenin Aprila so se na Ptuju drugič doslej srečali člani rodbine Korošec-Rdečko iz Zabovcev, Ptuja ter številnih bližnjih in daljnih krajev. Kar 120 se jih je tistega sobotnega dne, 17. aprila, zbralo v prostorih restavracije Gastro. "Dober odziv, razposlali smo 165 vabil, sre~anje pa smo pripravljali trije," je pri~el eden izmed njih, Jože Petrovi~ iz Pacinja. Dodal je, da so se starejši sorodniki, najbolj pa Micka s Pobrežja, ki se še danes živo spominjajo prvega sre~anja na Borlu pred 26 leti, želeli sre~ati in povese-liti, še preden umrejo, kot so hudomušno pripomnili, in tudi, ker se jih veliko med seboj sploh ve~ ne pozna. "Srečanje smo pripravljali tudi v duhu Evropske unije, kjer se bomo še kako radi zavedali svojih korenin," je nadaljeval pripove- dovanje Jože, ki na osnovni šoli Ljudski vrt mladež poučuje matematiko in fiziko. Dodal je, da jih je najmlajša na srečanju štela 7 mesecev, najstarejši 77 let, v kulturnem programu pa so nastopili pevci Feguš s Podlehnika ter plesalci plesnega centra Mambo iz Ptuja. Druženje je trajalo do jutranjih ur, pomenkovanja o tem in onem pa so se znova obujala preteklost. Starej{i so mlade seznanjali, kako se je leta 1835 v Zabovcih na {tevilki 1, danes 40, prvi~ pojavil priimek Koro{ec in se uspel ohraniti vse do dana{-njih dni. Povedali so jim, da je bil prvi Koro{ec v Zabovcih Jožef. Za Rde~kove pa naj bi jih, vsaj po pripovedovanju najsta-rej{ih, poimenovali potem, ko je v ~asu Avstro-ogrske zaradi nevarnosti pred vdori Francozov pri Koro{~evih imel svojo postojanko avstro-ogrski oficir Ra-detski, od koder naj bi izvirala izpeljanka vzdevka Rde~ko. AK Na srečanju Rodbine Korošec se je zbralo kar 120 članov. Foto: Langerholc Stojnci • Srečanje rodbine Kodrič Vsa žlahta se je zbrala Zadnji aprilski konec tedna so se v Stojncih v občini Markovci na družabnem družinskem srečanju zbrali potomci Lovrenca in Ane Kodrič, rojene Polanec. Lovrencu in Ani se je v zako- Terezija, Julijana, Franc, Jakob, rej{a v družinskem drevesu Ko-nu rodilo osem otrok: Ivana, Lovro, Mirko in Janez. Najsta- dri~evih je 94-letna Ivana, ki se I t'S O' ^ 'fl Družinska fotografija rodbine Kodrič. Ptuj • Zlatoporočenca Angela in Franc Tement Praznovala 50 skupnih let Sredi aprila sta pred oltar cerkve sv. Ožbalta v Ptuju znova stopila, tokrat kot zlatoporočenca, Angela in Franc Tement s Ceste 8. avgusta v Ptuju. Franca in Angelo je ob njunem jubileju pospremilo kar 80 svatov, med njimi tudi daljni sorodniki, ki so posebej za zlato poroko prileteli onstran luže, iz Bila sta nasmejana in sre~na kot tistega že davnega 20. februarja 1954, ko sta se, takrat v fari sv Petra in Pavla v Ptuju, podala na skupno pot. Zlatoporo~enec Franc, rojen leta 1928, se je na kmetijo na Rogoznici priženil iz bližnje Spuhlje. lzu~en kova~ je zato moral kova{ko nakovalo hitro postaviti v kot in poprijeti za dela na zemlji in v hlevu, kjer so bile mladeni~eve pridne roke {e kako potrebne. Skupaj z Angelo, rojeno leto kasneje kot Franc, sta svojo sre~o kovala na zemlji. Ustvarila sta si topel in prijeten dom, ki ga je že kmalu napolnil smeh in jok treh otrok: sina Franca, ki skupaj z ženo Mirja-no in sinovoma danes nadaljuje kmetovanje, ter h~erk Ljudmile in Silve. je sre~anja z veseljem udeležila in tam pokazala, da se zna ob dobrem val~ku {e vedno dobro zavihteti. Najmlaj{a na sre~an-ju je bila nekajmese~na Deja, sicer pa se je nedavnega družabnega popoldneva udeležilo ve~ kot 80 bližnjih in daljnih sorodnikov. Kot je razvidno iz družinskega drevesa, je v rodbinskem deblu Lovrenca in Ane Kodri~ torej osem otrok, 25 vnukov, 40 pravnukov in 22 prapravnukov. Na sre~anju, ki se je zavleklo pozno v no~, je bilo potrebno kar nekaj ~asa, da so zbrani od-vozlali svoje sorodstvene vezi, saj so se nekateri med njimi tokrat videli prvi~. Prijeten družabni popoldan sta svojim sorodnikom pripravila Helena Kodri~ in Jože Bel{ak. Kot spomin na svoje družinske korenine so vsi zbrani prejeli bro{ke s svojimi imeni in napisom Prvo sre~anje rodbine Kodri~. Po veselem družabnem popoldnevu pa so si Kodri~evi obljubili, da se ~ez pet let ponovno snidejo. Mojca Zemljarič ZDA. Manjkali pa nista tudi vnukinji Masa in Katj a ter vnuki Uro{, Gregor in Tomaž, ki danes Francu in Angeli ob pravnukinji Ani in pravnuku Blažu na jesen njunega življenja polep{ajo mnoge dni. AK Zlatoporočenca Angela in Franc Tement. Foto: Langerholc Čestitamo zlatoporočencem Zerovinci t Zlatoporočenca Zalar Po 50 letih sta svojo zakonsko zvezo pozlatila Marija in Mirko @alar iz @erovincev 5. Prvotna poroka je bila 16. januarja 1954, za praznovanje petdesetletnice pa sta jubilanta sklenila počakati na pomlad in lep{e vreme, ki je za tovrstna praznovanja primernej{e. In tako je tudi bilo. Cerkveni obred je potekal v cerkvi pri Svetinjah, opravil pa ga je Janez Gorgner. V ormoškem gradu pa je slovesnost vodil župan Vili Trofenik. Nato pa seje okrog 75 povabljencev predalo veselemu delu praznovanja, ki je bilo veliko bolj obilno kot prvič inje, po ženinovih besedah, trajalo do belega dne. Marija, rojena Blagovič, se je po poroki pred 50 leti iz Lahoncev preselila k svojemu izbrancu v @erovince. Vse življenje sta delala na zemlji, skrbela za živino. V službo nista hodila, saj je bilo na 20-hektarskem posestvu dela vedno dovolj. V zakonu so se jima rodili Marjan, Slavko, Zvonko in Fanika. Ko se danes zbere vsa družina, je tu še 10 vnukov in 5 pravnukov in to je za @alarjeva prav posebno veselje. Danes @alarieva obdelujeta le še vrt, uživata sadove svojega življenja in dela, in ko pogledata nazaj, sta, čeprav je bilo nekoč življenje skromno in polno dela, zadovoljna. (vki) Brezovci 150 let zakoncev Hojnik Ko sta pred petdesetimi leti stopila pred matičarja in duhovnika Verona Herga in Franc Hojnik iz Brezovcev, se nista zavedala, kaj pomeni zaobljuba, da bosta skupaj v dobrem in slabem. Vse to pa sta preizku{ala skozi življenje. Nevesta Verona se spominja, da takrat ni imela poročnega {opka, zato ga je bila kot zlata nevesta {e posebej vesela. Prstane sta pred petdesetimi leti imela kar iz navadne kovine. 17. aprila sta obnovila svoje zakonske zaobljube najprej v družbi svojih hčera, vnukov, vnukinj in pravnukov, sorodnikov in prijateljev v dornavskem gradu, nato pa {e v cerkvi na Polen{aku. Zlata nevesta Verona je kmalu po poroki, ki je bila 28. februarja 1954 v Gori{nici, hudo zbolela in bila za nekaj let priklenjena na bolni{ko posteljo. Mož Franc ji je bil ves ta čas v oporo, jo negoval, delal na kmetiji in opravljal gospodinjska dela. A se v življenju da vse premagati, če je ljubezen dovolj močna. V prihodnosti si želita, da bi bila zdrava ter da bi hčerki Marija in Veronika {e naprej tako dobro skrbeli za njiju. V spomin na zlato poroko je Verona vsakemu gostu podarila lep prtiček, ki ga je sama izdelala. (MS) Hranjigovci t Zlatoporočenca Muhič 24. aprila sta zlato poroko slavila Angela in Franc Muhič iz Hra-njigovcev 16. Prve poroke, kije bila 20. aprila 1954, se zlata nevesta Angela, rojena [tuhec, spominja kot veliko bolj skromne, kot je bila zlata. Angela je bila rojena 3.3.1929 na Žvabu, zlati ženin Franc pa 25. 3. 1928 v Ključarovcih. Skupaj sta si ustvarila dom v Hranjigov-cih, kjer sta imela dovolj dela na zemlji in v hlevu. Franc je nekaj let delal v Ljubljani kot strojnik, vendar se je kmalu vrnil domov. V zakonu so se jima rodili Micka, Ivan, Angelca in Franček, tako da jima dela in veselja ni zmanjkalo. Na praznovanju zlate poroke se je zbralo okrog 90 gostov, večinoma sorodniki in sosedje. Angela je najbolj srečna, ko se zbere vsa družina, ki seje sedaj povečala že na 8 vnukov inpravnukinjo Anjo. Babica Angela z veseljem poskrbi za vnuke in polovico jih je tudi pomagala "gor skopati". Zdravje zlatoporočencema dobro služi. Sama skrbita za hi{o in vrt, Franc pa se {e vedno rad dela s traktorjem. Cerkveni obred zlate poroke je opravil Stanko Matjašec v cerkvi pri Sv Tomažu, prav tako svečano pa je potekalo v ormoškem gradu, kjer je zlato poroko vodil župan Vili Trofenik. (vki) Foto Laura Iščete svoj stil Roza za Ksenijo Ksenija Petrovič iz Ptuja je 25-letna absolventka izrednega študija Fakultete za upravo v Ljubljani. Na-~rtuje, da bo študij končala v začetku jeseni. Na vprašanje, kje bi se rada zaposlila, nima konkretnega odgovora, pravi, da tam, kje bo zaposlitev dobila. Posebnih konjičkov nima, rada pa se sprehaja. Plavec so Ksenijina nova oblačila izbrali v trgovini Wooly Puly na Potrčevi 3 na Ptuju. Oblekli so jo v roza elegantno športni hlačni komplet, ki je pravšnji za pomladanski sprehod. V kombinaciji bele in drugih pastelnih barv ga bo lahko oblekla ob različnih priložnostih. Komplet je dopolnila bluzica srajčnega kroja v odtenkih pastelnih barv. Iz trgovine Wooly Puly je tudi letošnji obvezni modni dodatek, majhna torbica v enaki barvi, kot je osnovno oblačilo. Make up je vizažistka Nina [kerlak pričela z nanosom teko- čega pudra. Oči ji je poudarila z nežno violet in roza senčili. Na trepalnice je nanesla črno maska-ro in rahlo podaljšala trepalnice. Obliko obraza je rahlo zožala s poudarkom ličnic. Na ustnice je nanesla nepogrešljivo bleščilo. V Športnem studiu Olimpic bo brezplačno vadila mesec dni. V okviru že tradicionalnega programa Olimpic bo poudarek na oblikovanju želene postave in zmanjšanju telesne teže, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. MG Folo: Črtomir Goznik Folo: Črtomir Goznik Ksenija prej ... in pozneje V ■ ?" Ksenija je ena izmed tistih udeleženk akcije "Iščete svoj stil", ki se je pustila presenetiti v popolnosti. Ni imela posebnih zahtev, prepustila se je strokovnjakom. V kozmetičnem salonu Neda so Kseniji kožo površinsko očistili, po pilingu pa še zmasirali. Uredili so ji obrvi. Njena koža je Popust Frizerstva Stanka v aprilu mastna in občutljiva, ker redno obiskuje kozmetični salon, so ji le priporočili, naj tudi v bodoče pri negi kože upošteva navodila svoje kozmetičarke. Pri Kseniji je imela Minka Fegus iz Frizerskega salona Stanka prosto izbiro. Dolge lase ji je ostrigla na kratko, najprej v paž, da je določila spodnjo dolžino, nato pa je s postopnim striženjem, z uporabo asimetrije in likanja, dala obliki piko na i. Glede na svetlo polt kože in svetle lase jih je pobarvala rdeče, kontrastni detajl je dosegla z blond pramenom. Italijani letos prisegajo na roza barvo pri mladih dekletih. Modni sodelavci rubrike Iščete svoj stil iz modnega studia Barbare Foto: Črtomir Goznik Ksenija v oblačilih iz ptujske trgovine Wooly Puly na Ptuju. Ptuj • Prvi evrodojenček Začelo se je po moško V ptujski porodnišnici je prvi evrodojenček prive-kal na svet prvega maja ob eni uri in osem minut. Dečka Nina je povila mamica Romana Mavrič iz Zlatoličja 123/a. Z očetom Sašom se tako veselita že tretjega fantka v družini, ki je zelo razveselil tudi 5,5-letnega Tea in 3,5-letnega Aneja. Mlada družinica se je zelo razveselila pozornosti ptujskega DeSusa, ki je sklenil, da bo obdaroval prvega evrodojenčka v ptujski porodnišnici. Dobrim željam so se se pridružili tudi župana občin Starše Vili Ducman in mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki sta se prav tako izkazala s priložnostnima dariloma ter direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, ki je poudaril, da je združena Evropa predvsem priložnost za mladi rod. Zadnji otrok, rojen v ptujski porodnišnici 30. aprila, pa je bila punčka Zala, ki jo je rodila Karolina Kaiserberger. V ptujski porodnišnici so se lani imeli 803 porode. MG Foto: Črtomir Goznik Čestitke in dobre želje so mladi družinici - srečni mamici Romani z malim Ninom, Anejem in Teom,,- prinesli župan občine Starše Vili Ducman, ptujski župan dr. Štefan Čelan z ženo Andrejo, člana ptujskega DeSusa prim. Mitja Mrgole in Albin Pi-šek, ki je bil tudi pobudnik, da se obdari prvi evrodojenček v ptujski porodnišnici. Na fotografiji so tudi ginekolog porodničar Zoltan Mileta, dr. med. spec.,, oče malega Nina Sašo Milič in direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko. L J 1=1 D) _K W gcrflmBGi] mm ©Mii^s ikmrn Ponudba velja od 6. maja do 13. maja 2004. Vse cene so v SIT. «aroinik: ERA PETUA d.o.a., Ob Dravi 3 a, PtiJ študentka prosi profesorja, da ji razloži relativnostno teorijo čimbolj poljudno. "No, na primer, če bi sedeli na vroči plošči štedilnika samo tri sekunde, bi se vam zdelo, da sedite tri ure, če pa bi sedeli v ljubimčevem naročju tri ure, bi menili, da so minile šele tri sekunde. To je bistvo relativnostne teorije" je rekel profesor. "In zato je Einstein postal tako slaven?' se začudi dekle. *** "Tina, ali misliš, daje dober razlog za ločitev to, da mož vsakokrat, ko pride domov, najprej poljubi psa in mačko, nato pa šele mene'?' je Sonja vprašala prijateljico. "To je pa slab razlog. Kar poglej se v ogledalo in se primerjaj s tvojo čudovito muco in kužkom.!' *** Na zaključnem izpitu vpraša profesor dijaka: "Kako se pišete?' "Mihelčič." "Ime?' "Zlatko." "Zakaj se pa smejete?' "Zato, ker sem na dve vprašanji že pravilno odgovoril." *** 'Tvoj referat je pod vsako kritiko!' je rekel profesor študentu. "Res je.!' se je strinjal študent, ki je ravnokar v predavalnici glasno prebral svoj referat. 'Moj referat res ni bil tako dober kot vaš, toda kolegi so ga poslušali z veliko večjim zanimanjem kot pa vaše predavanje!' *** Profesor anatomije vpraša študentko: 'Kateri človeški organ se v določenih okoliščinah osemkratno poveča?' študentka je zardela in začela jecljati: "Pennn..." 'Napačno!' jo je med jecljanjem prekinil profesor. 'To je ledvica. In vi, mlada gospodična, v življenju ne pričakujte tega, kar ste mislili!' Mladi dopisniki Po čem je prepoznavna nova zvezda Evrope? Zadnji meseci so bili po vsej državi zaznamovani z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Na Olgici so skušali o tem spregovoriti že v okviru medpredmetnih povezav pri samem pouku. Ugotovili so, da lahko o novi skupnosti, v katero stopa Slovenija, o ljudeh in življenju njenih članic, o mestu in prepoznavnosti naše dežele spregovorijo prav pri vsakem predmetu. Informacije o tem, kaj pomeni živeti v Evropski uniji, so učenci iskali s pomočjo različnih infor- macijskih virov — od časopisov, strokovne literature, interneta ... Pridobljene podatke so predstavili v okviru svetovnega dneva voda, svetovnega dneva zdravja, mednarodnega dneva knjig za otroke, dneva slovenske knjige ter svetovnega dneva Zemlje. Ugotavljali so bogastvo različnosti in prepoznavnosti posameznih držav Evrope, se pogovarjali o pomenu ohranjanja naravnih in kulturnih posebnosti posameznih pokrajin in dežel ter o skupni skrbi za zdravo okolje. O sami prepoznavnosti Slovenije v Evropi in svetu, o načinu življenja in vrednosti, ki jih gojijo posamezni evropski narodi, pa se je spregovo- Ustvarjalčki Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med pri- rilo na srečanju učencev in učiteljev z novinarko Nevenko Dobljekar. Kot vedoželjna novinarka se je potepala službeno in privatno po mnogih deželah Evrope in z zanimanjem opazovala tudi življenje njenih prebivalcev. Poleg zanimivih drobcev iz vsakdanjega življenja evropskih prebivalcev je učencem povedala, da imamo tudi Slovenci veliko možnosti, da se postavimo pred ostalo Evropo. Je pa od nas odvisno, ali bomo in kako bomo to storili. AZ Rokomet Jaz sem Ana, žogo imam, rokomet igram. Ko vržem žogo glej, vsi zavriskajo juhej. Rada igram se veselim, rada s prijatelji se dobim, rokometa se mi gremo, žoge zabijamo z najlepšo opremo. Rokometni zakon jasen je, prekrškov delat se ne sme. Kdor zakona ne spoštuje, ta naj strogo se kaznuje. Učiteljica zvito se smeji, golmana v napačno stran podi. Tekma končala se je, Ana pa poslavlja se. Potem še maha pa pa pa, srečen konec pesmica ima. Ana Brkic, 3. bl9 OŠ Mladika spelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija. Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 11. maja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanka ustvarjalčkov iz 17. številke Štajerskega tednika je: Sergeja Lešnik, Placar 67/a, 2250 PTUJ.. Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti. KNJIŽNI DISKONT 2ALQ2BA KAilAHTAJJI^A lOTLdAUA: ETC, HAUIA NOVO MESTO: BTC NOTO MESTO WOVA QOmCA: DEIiWOVA 12 Zanimivosti Pobarvaj polja s pikicami! Lennonov sin in Jaggerjeva hčerka ... London (STAJdpa) - Iz tega bi se lahko razvila velika pop dinastija: sin Johna Lennona je namreč v ljubezenskem razmerju s hčerko Micka Jaggerja. 28-letni Sean Lennon in 20-letna Elizabet-he Jagger sta par sedem tednov, je za britanski časnik The Daily Telegraph razkrila Elizabethina mama, Jerry Hall (47). "Tako zelo sta zaljubljena, "je med drugim povedala bivša soproga pevca skupine Rolling Stones Micka Jaggerja. Mandela se umika v zasebnost Johannesburg (STA/dpa) - Južnoafriški borec za pravice temnopoltih Nelson Mandela se je odločil, da se bo po svojem 86. rojstnem dnevu 18. julija v večji meri umaknil v zasebnost. Tako naj bi zmanjšal število svojih delovnih obveznosti, kar naj bi Mandeli tudi omogočilo, da napiše svoje spomine. Prvi temnopolti predsednik JAR, kije v času apartheida v zaporu preživel 27 let, je trenutno na otoku Trinidad & Tobago, kjer lobira za kandidaturo svoje države za svetovno nogometno prvenstvo v letu 2010. Savdski princ se je izognil smrtni kazni Rijad (STA/Beta) - Savdski princ Fahd bin Nadžef se je v zadnjem trenutku izognil smrtni kazni, saj mu je oče dekleta, za smrt katere je bil princ odgovoren, oprostil zločin. 19-letni bin Nadžef je že stal z zavezanimi očmi na trgu v Rijadu, kjer običajno izvajajo smrtne kazni, in bil pripravljen na smrt. A v trenutku, ko je princ spregovoril besede: "Osvobodi me v božjem imenu in naj te bog osvobodi pekla, " seje oče umorjenega dekleta Munti al Kadi odločil, da mu oprosti. Princ je s strelnim orožjem ubil al Kadijevo hčerko pred dvema letoma, ker se je sprla z njegovim bratom. V Savdski Arabiji, monarhiji, kiji vlada družina al Saud, veljajo strogi islamski zakoni. Letali Castra in Che Guevare v muzeju Havana (STA/AFP) - Staro vladno letalo, ki ga je kubanski voditelj Fidel Castro uporabljal v 60. letih prejšnjega stoletja, in majhna cessna legendarnega latinskoameriškega upornika Ernesta Che Guevare so strokovnjaki restavrirali in razstavili v letalskem muzeju v kubanski prestolnici Havana. Po poročanju kubanskega časnika Tribuna de La Habana je Castro uporabljal letalo vrste IL-14M sovjetske izdelave v letih med 1961 in 1967 za številna potovanja po državi. V muzeju, ki se nahaja v zahodnem delu Havane, je odslej na ogled tudi helikopter MI-4, ki so ga Castru podarile sovjetske oblasti. Tretji novi razstavni eksponat v muzeju pa je cessna 310C, ki ga je med leti 1959 in 1965pilotiral sloviti Che Guevara, ko je na Kubi zasedal visoke vladne položaje. Leta 1965je Che Guevara zapustil Kubo in se pridružil gverilcem v Afriki in drugod po Latinski Ameriki. Umrl je 9. oktobra 1967 v Boliviji, ko ga je ujela in ustrelila bolivijska vojska. Princa Williama prekaša telesni stražar London (STA/dpa) - Britanski princ William (21) se na univerzi sooča z neprijetnim problemom. Krožijo namreč govorice, da se njegov telesni stražar Bill Noon po znanju na predavanjih mnogo bolje odreže, kar mladega princa spravlja v zelo neprijeten položaj. "Dviguje roko in odgovarja na vprašanja kot vsi ostali," je po navedbah britanskega časnika News of the World povedal eden od Williamovih kolegov na univerzi. "Če bi mu univerza pustila delati izpite, bi najverjetneje dobil boljšo oceno kot William, " je še dodal prinčev sošolec. Noon spremlja najstarejšega sina britanskega prestolonaslednika Charlesa med študijem na škotski univerzi St. Andrews na vsakem koraku. Prisoten je na vseh predavanjih in seminarjih, kjer tudi aktivno sodeluje. William se v šoli ni nikoli posebno odlikoval. Najprej seje odločil študirati umetnostno zgodovino, vendar pa je po več semestrih študij prekinil in se vpisal na geografijo. A tudi tam ima po poročanju britanskih medijev velike težave, medtem ko njegov telesni stražar Hoon zadeve 'briljantno' obvlada. Princu Williamu ne preostane drugega, kot da se tolaži z dejstvom, da je bil njegov oče Charles prav tako le povprečen študent. Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________________ MAROÙLNICA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj ABRpĐIKB www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in Ta teden prejmeta osem brezplačnihj obiskov Centra aerot ime in priimek: Metka Roškar naslov!_ Mariborska 55,8851 Pti ime in priimek: Terezka Štebili Dragovič 13,8856 JurSinci Nagrajenca premeta nagrade po pošti. Ptuj • Dobrote po dobrotah Viden napredek na vseh področjih Na 15. razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki je tudi letos predstavila pestrost slovenske kulinarike na podeželju, potekala je od 16. do 19. aprila v minoritskem samostanu na Ptuju, so podelili 761 priznanj, od tega 295 zlatih, 258 srebrnih in 208 bronastih. Znak kakovosti je prejelo 29 izdelovalcev oziroma razstavljavcev. Razstavo si je ogledalo okrog 13 tisoč obiskovalcev. Spremljajoči program je bil v celoti izveden. V celoti gledano je letošnja jubilejna razstava Dobrote slovenskih kmetij dobro uspela, poudarja predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič. "Z uvedbo ocenjevanja konzervirane zelenjave in kompotov ter ocenjevanja embalaže se je razstava konceptualno še bolj usmerila v tržno smer. Posebej izrazito je to pri mlečnih izdelkih, suhem sadju, marmeladah, sokovih, oljih, kisih, konzervirani zelenjavi. Omenjeni izdelki so bili že na razstavi označeni z znaki dobrot, s čimer so organizatorji želeli poudariti blagovno znamko Dobrote slovenskih kmetij. Velik napredek je bil letos dosežen tudi v kvaliteti mesnih izdelkov, v kvaliteti so vidno napredovale tudi ostale dobrote. Strokovni posveti v okviru 15. razstave so pokazali, da se razvoju podeželja v prihodnje obeta več podpore, pri čemer bo imela veliko vlogo tudi Kmetijska svetovalna služba Slovenije, ki opravi valnega dela in pri konkretnih razvojnih ter investicijskih programih. Velike možnosti se podeželju odpirajo v povezavi s turizmom in ponudbo kvalitetnih izdelkov na prodajnih policah." Z letošnjo razstavo so bili nadvse zadovoljni tudi obiskovalci, ki so pohvalili, da so bili izdelki na razstavi zelo dobro predstavljeni in lepo aranžirani, zelo jih je pritegnil zanimiv sejemski del v zgornjem nadstropju samostana, predstavitev "Iz domače shrambe", kjer se je predstavilo okrog 70 kmetij, se je dobro navezovala na razširitev ocenjevanja s konzervirano zelenjavo in kompoti, pozitiven je tudi doziv na mednarodno sodelovanje, na ponudbo stojnic na dvorišču, zato bodo sodelu- glavnino organizacijskega dela, izobraže- joče kmetije s prodajo na stojnicah na- Znaki kakovosti v letu 2004 Za izdelke iz žit so znake kakovosti prejeli Štefka Vodovnik, Terezija Golob, Cvetka Polanec, Alenka Krabonja, Anita Pisar, Sandra Žugman, Julijana Žnider in Jožica Vengust. Znak kakovosti za izdelke iz mleka so prejeli Milica Bedrač, izletniška kmetija Golob, družinska kmetija Milica Štiberc, Francka Duša, družinska kmetija Štemberger, Turistična kmetija Žibovt in Silva Langus. Znaka kakovosti za kis sta prejeli Sadjarska kmetija Košiček in kmetija Erjavec. Znak kakovosti za žganje so prejeli Vlastimir Petrovič, Dušan Cvetko, Kmetija AS Arne-čič, Jožef Šmigoc, dva znaka za dva izdelka pa Vinogradniško-turistična kmetija Zorin. Znake kakovosti za suho sadje so prejeli Družinska turistična kmetija Fi-lak, Vojko Šušterič, Silva in Anton Keršmanc, Srečko Sanabor, Fanika Burjan in Janko Brajnik. Ptuj • Vnovič o Hincejevi sekvoji Za sekvojo odgovorna Mestna občina Za vzdrževanje zavarovanih naravnih znamenitosti, vključno tudi zavarovanih dreves, je pristojen organ, ki je sprejel akt o zavarovanju. V primeru Hincejeve sekvoje je to Mestna občina Ptuj, ki je odlok o tem sprejela že leta 1979. Ker je v proračunu mestne občine Ptuj v postavki "javni spomeniki, znamenja" letos na voljo en milijon 500 tisoč tolarjev, problemov z ureditvijo okolice Hincejeve sekvoje oziroma ostanka parka ne bi smelo biti, so prepričani v MČ Panorama, kjer so že večkrat predlagali, da se to območje končno uredi, saj v Kdaj se bo končno pričelo urejanje okolice Hincejeve sekvoje, je na 16. seji sveta mestne ob~ine Ptuj vpra,; sal svetnik SDS Avgust Lah. V MČ Panorama si za to prizadevajo že nekaj časa. zdajšnjem stanju ni nikomur v ponos. V okviru ureditve bi morali postaviti tudi označevalno tablo z napisom, da je sekvoja zavarovana naravna znamenitost, je na 16. seji sveta mestne občine Ptuj predlagal svetnik SDS Avgust Lah. Na območju nekdanjega parka je še nekaj starih dreves, ki so v glavnem dobro ohranjena, na primer rdeča bukev. V tem trenutku celotno podobo parka kazijo nevzdrževana, skoraj porušena ograja, avtomobilske zračnice, ki naj bi bile gredice, in podobni dodatki, ugotavljajo v Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave. Članica sveta MČ Panorama Rozika Ojsteršek, ki si tudi sama zelo prizadeva skupaj z ostalimi člani sveta, da bi območje, kjer raste sekvoja, parkovno uredili, je povedala, da je projektna dokumentacija za ureditev izdelana, zdaj je na potezi Mestna občina Ptuj. V Mestni občini Ptuj pa kratko in jedrnato odgovarjajo, da sekvoja stoji za zasebnem zemljišču, na zemljišču, ki ni v lasti Mestne občine Ptuj, zato tudi ne more urejati njene okolice, ker ni lastnica. Po informacijah, ki jih imajo, pa sekvoja ni poškodovana. V MČ Panorama bodo zato za ureditev parka morali poiskati drugačno rešitev, ker na Mestno občino ne morejo računati v tem konkretnem primeru. MG daljevale tudi ob prihodnjih razstavah, tuje goste pa je zlasti pritegnila pestrost izdelkov slovenskih kmetij. Skozi razstavo Dobrote slovenskih kmetij se uresničujejo splošni in razvojni cilji. Ob bogastvu prikaza slovenske kulinarike na podeželju se spodbuja razvoj dejavnosti na kmetijah, druženje in izmenjava mnenj med kmeti oziroma kmetijami, ki se ukvarjajo z istimi dopolnilnimi dejavnostmi, ohranja kulturna dediščina in možnosti povezave med mestom in podeželjem. Razstava s tekmovalnim značajem dviga kvaliteto izdelkov, kmetijam je omogočeno pre- Foto: Črtomir Goznik Kmečke gospodinje so bile letos se posebej uspešne pri peki potic. Tako prerezane so vzbujale številne skomine. verjanje kvalitete izdelkov. Razstava Dobrote slovenskih kmetij se navezuje tudi na druge projekte. Predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič pri tem posebej izpostavlja prodajo dobrot slovenskih kmetij v poslovnih centrih. Gre za projekt, ki se uresničuje v okviru Pospeševalnega centra za malo gospodar- Letošnjo razstavo so si ogledali številni pomembni gostje: minister za kmetijstvo RS mag. Franci But, poslanci, udeleženci simpozija iz 14 držav, ki je potekal v Ljubljani, profesorji fakultet, gostje iz Francije in Avstrije ter številni drugi. Nekateri so bili tako navdušeni, da so organizatorjem poslali pisne čestitke. Med njimi je bil tudi prof. dr. Andrej Šalehar iz Ljubljane, ki je zapisal, da človeku ob pogledu na vse te naše dobrote poraste ponos in veselje, da je član naroda, ki ima tako veliko in bogato kulturno zgodovino. Vse čestitke in hvala vsem Vam, ki iz leta v leto vlagate trud in tako ohranjate našo dediščino živo. Razstava sama je bila tudi letos vsebinsko bogata in zelo zgledno urejena. stvo, kot nosilca le-tega. Prvi konkretni rezultati pa so doseženi tudi v okviru mednarodnega sodelovanja. V okviru tega je že izšla knjiga receptov pod naslovom "Uživanje brez meja". V pripravi pa je tudi že nov projekt, ki v ospredje postavlja zelišča iz domačega vrta. MG Cerkvenjak • Posadili cepljenko najstarejše trte Ivan Pučko - občinski viničar V soboto, 24. aprila, so v Cerkvenjaku na zelenici pred gasilskim domom posadili cepljenko najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, vpisane v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov, ki že več kot 400 let raste na mariborskem Lentu ob reki Dravi. ■ v Cepljenko je županu občine Cerkvenjak Jožetu Kranerju, ki je s tem postal tudi njen gospodar, predal ma- riborski mestni viničar mag. Tone Zafo-šnik, župan pa jo je predal občinskemu viničarju Ivanu Pučku. Na slovesnosti so imenovali tudi strokovnega mentorja te trte prof. Jožeta Pučka. Cepljenko so poimenovali Johanesova vinska trta. Slovesnost je spremljal bogat kulturni program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole, mladinski mešani pevski zbor pod vodstvom Mateje Domanjko in Slovenskogoriška godba MOL iz Lenarta. Po končani slovesnosti so se zbrani odpravili v prostore gasilskega doma na malico, ki so jo pripravile članice društva kmečkih žena in deklet. Zmago Šalamun Foto: ZS Trto sta posadila občinski viničar Ivan Pučko in gospodar - župan občine Cerkvenjak - Jože Kraner ob pomoči mestnega viničarja mag. Toneta Zafo-šnika in strokovnega mentorja cerkvenjaške trte prof. Jožeta„Pučka v ograjeno mesto v obliki "majolike", ki ga je zasnoval prof. Mirko Žmavc. Radenci • Turistični utrip zdravilišča Nočitve v porastu V prvih treh mesecih letošnjega leta so v Zdravilišču Radenci zabeležili porast nočitev, saj so ustvarili 52.968 nočitev, kar je 2,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani in tri odstotke več, kot so načrtovali. Bruto prihodki so se v prvem četrtletju povzpeli na 825,6 milijona tolarjev, kar je za 10,4 odstotka nad načrti. K dobrim poslovnim rezultatom so tudi tokrat prispevali predvsem domači gostje, ki so v nastanitvenih objektih Zdravilišča Radenci bivali 29.494-krat in s tem v primerjavi z letom prej za 6,7 odstotka povečali število domačih nočitev. Skladno s trendi sta najvišja odstotka domačih nočitev pripadla hotelu Jeruzalem (96,2 odstotka) in Banovcem (78,6 odstotka), v Radencih pa so tradicionalno prevladovali tuji gostje (55,6 odstotka). Skupno je bilo tujih nočitev za 2,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, kar je tudi manj od načrtov. Upad je posledica manjšega števila tujih nočitev v Banovcih, medtem ko so te v hotelih v Radencih in v hotelu Jeruzalem ohranile lansko raven. Med tujimi gosti so prevladovali Avstrijci (70 odstotkov), na drugem in tretjem mestu pa jim sledijo Nemci (12 odstotkov) in Hrvatje (osem odstotkov). Kljub manjšemu številu tujih nočitev so bile zmogljivosti v Banovcih med januarjem in marcem 91,6-odstotno zasedene. Hotel Jeruzalem je bil zaseden 56,3-odstotno, hoteli v Radencih pa 64,3-odstotno. MŠ MURTER, Tisno 3* Borovnik, pomladna akcija, otrok do 12 let brezplačno! do5.6y3D/POL že za 10.470 UMAG 3* apartmaji, najem app/3 ali app/4 (pristojbine v ceni) do30.5y2D/N i« la 11.780 TERME OLIMIA 4* Breza, kopanje, šport, otrok do 12 let brezplačno! 31.5.-30.6y3D/POL 26.990 GRADOVI L BAVARSKEGA 2-dnevni avtobusni izlet, odlično slovensko vodenje 5.6y2D/POL že za 28.340 ČRNA GORA, rafting na Tari 4-dnevni avtobusni izlet po Črni gori z raftingom, slov. vodenje! 20.5., 10.6740 41.990 TUNIZIJA, Monastir 3* Nozha Beach, polet iz U, (14D samo 98.000 SIT) vesjunij/5D/P0L 69.900 TURČIJA, Antalija 3* Artemis Princess, polet iz U, (14D samo 127.300 SIT) vesjunij/7D/AI 82.900 TUNIZIJA s sakrijem 6D 4* Golden Beach (aH inclusive) + 2D safari (polni penzion), iz U /// vesjunij/8D 114.600 SONČEK F^,Slomlkova5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 e TUl potovalni center Drugi pokojninski steber Mi lahko, prosim, poveste, kaj je to drugi pokojninski steber, ki bo v EU očitno {e kako zelo prišel do izraza, in kdo vse sodeluje v njem. ODGOVOR: Vso upokojensko zmešnjavo je država skušala rešiti s pokojninsko reformo, ki je prinesla tudi drugi pokojninski steber. Vanj so poleg države vključene še zavarovalnice in pokojninske družbe. Ves čas se govori o dobrih dobičkih, davčnih prednostih, manj pa o stroških, povezanih s takšnim načinom ustvarjanja dodatne pokojnine. Pogoji se spreminjajo, zato si najprej poglejmo nekaj osnovnih podatkov. Mesečna premija, vplačana v koledarskem letu, lahko znaša največ 24 odstotkov obveznih prispevkov v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca, kar je približno 5,844 odstotka zavarovančeve bruto plače. Dohodninska osnova se zniža za znesek vplačane premije, vendar trenutno največ za 40.402 tolarja, pri tem pa je najmanjše možno vplačilo 4.040 tolarjev. Ker pa je pri tej obliki dodatne pokojnine stalno izpostavljena varnost, je zakonsko določen zajamčen donos (okrog 2% na leto), ki ne sme biti nižji od 40 odstotkov povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. Jamstvo pomeni manjši donos in tega lahko ocenimo, ko pogledamo podatke te "pokojninske uspešnice". Letno ustvari nekaj več kot 10 odstotkov nominalnega dobička, kar predstavlja zgolj pokrivanje kupne moči denarja. Kje je potem tako opevani visok dobiček? In kakšni so stroški? Tudi pri tej obliki varčevanja (gre namreč samo za obliko varčevanja in težko govorimo o investiranju, saj ni potrebno narediti ničesar, razen podpisa pogodbe, če imamo službo, vse drugo naredi trajnik sam). Največkrat zasledimo, da so vstopni stroški 6 %, izstopni pa 1 %. Ti stroški so sprejemljivi pri bolj donosnih naložbah, pri tej obliki pa so enostavno previsoki. Se največja uganka bo davek, ki ga bo potrebno plačevati, ko bodo upravičenci pričeli koristiti privarčevanih in obrestovanih sredstev. Enkratno izplačilo nas lahko dvigne v najvišji dohodninski razred, kar pomeni, da bi morali po sedanji zakonodaji plačati 50% davka. Različni donosi Pri izbiri varčevanja v določeno obliko naložbe je potrebno poznati tudi različne oblike nalaganja sredstev. Veliko ljudi ne pozna, kako se plemeniti denar, tako da je najprej treba pregledati, kakšne rezultate lahko pričakujemo, če vlagamo sredstva v različno donosne naložbe. Po obrestnem obrestovanju (obresti na obresti) je zelo pomemembno, ali je kapitalizacija vaših sredstev 2%, 7%, 10%, 14% ali 20%, saj po 20 letih z minimalnim vplačevanjem 4.040 sit ali 17 EUR dobite ven izplačanih 5.020 EURpri 2%, 8.907EUR pri 7%, 13.017 EUR pri 10%,22.378 EUR pri 14%, in 53.748 EUR pri 20%. Iz vsega napisanega je zelo očitno, kaj čaka bodočega upokojenca, če se danes odloči napačno, saj vemo, da se za pokojnino vplačuje samo 1X v življenju. Tisti, ki bo pravi vlak zamudil, ga čaka težkih 365 dni x št. let do neimenov-nega odhoda na drugi svet. NAGRADNO VPRAŠANJE: Kdo je bil prvi direktor LJUBLJANSKE BORZE in katerega leta je začela delovati? Za vse pravilne odgovore bom vsakomur izračunal potencialno „penzijo", koliko bi moral nekdo dajati na stran glede na število let, ki jih ima do upokojitve in si želi dostojno pokojnino v višini npr. 1000 evrov. Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@email.si, GSM: 041 753 321 Numerolog svetuje Včasih je potrebno verjeti Čeprav je numerologija že precej stara veda (več kot 20 000 let), pa spada med tista področja človekovega življenja, o katerem se vsaj v Sloveniji do pred kratkim (morda 10-15 let) ni ravno veliko pisalo in razpravljalo. Ljudem so nam pač tista področja življenja, o katerih se učimo v soli (na primer tuji jeziki ali osnovna izobrazba za poklic, ki si ga želimo opravljati), najbližja, in ko zaključimo šolanje, nekako kar pozabimo, da smo prišli na ta svet z namenom, da bi se učili in izgrajevali samega sebe. Pa ne samo do 20. ali 25. leta (kakšno leto več ali manj), dokler traja šolanje ali študij, ampak celo življenje. Kaj to pomeni? To pomeni, da ima veliko ljudi v življenju več ali manj težav ravno zaradi tega, ker se preveč zanaša na znanje, ki si ga je pridobilo v šolah, niso pa pripravljeni sprejemati znanj izven t. i. formalne izobrazbe, Vsi, ki želite, da vam nu-merolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu. ki pa so lahko mnogokrat ne samo izredno dobrodošla, ampak tudi učinkovita. Je v življenju dovolj, če smo zaključili šolanje in si našli poklic? Odgovori mnogih ljudi, ki me kličejo za numerološko analizo, so zelo jasni. Vsi po vrsti si želijo tudi ljubezen ali vsaj malo dostojnega in zadovoljivega življenja, ki pa nekako kljub temu, da se trudijo in so pridni ter prijazni do drugih ljudi, noče in noče priti. Se več, bolj so prijazni in delovni, bolj so izkoriščani. Mnogokrat se tolažimo, da bo že bolje (marsikomu nikoli ni, kvečjemu je še slabše), razmišljamo, da nimamo sreče ali pa se enostavno vdamo v usodo (kupujemo ceneno literaturo, spremljamo popoldanske nadaljevanke ter tako, vsaj malo, potešimo lakoto za čustveno praznino ali pa iščemo ljubezen, ki nam manjka, v hrani, pijači, menjavanju partnerjev, pretiranem delu ali v samomoru). Če ste se prepoznali v opisani situaciji, vam lahko nu-merološka analiza spremeni življenje. Seveda pa si jo je potrebno dati prej narediti. Že večkrat je bilo omenjeno, da z numerološko analizo človek temeljito spozna samega sebe. Človek, ki samega sebe ne pozna (in veliko ljudi se res ne), ne more ugotoviti vzroka, zakaj dela nekaj narobe in seveda tudi ne more izboljšati posledic. Kako pa ugotovimo, da sami sebe ne poznamo? To najbolje ugotovimo tako, da svoje želje primerjamo s tem, koliko smo jih sposobni realizirati. Na primer: želite si dobro plačano delo, a se komaj prebijate iz meseca v mesec, želite si stabilnega in ljubečega partnerja, a živite s člove- - NUMEROS - Dan Sovina ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH TEŽAVE? PREVERITE SVOJE IME \N PRIIMEK OSEBNE, DRUŽINSKE IN POSLOVNE NUMEROLOŠKEANAUZE. tel.: 02 771 07 68 kom, ki mu steklenica pomeni več kot vi, radi bi ljubezen, a imate samo žalost in trpljenje. Ljudje živimo in delujemo po vzorcih. Najmočnejši vzorec, ki nas v življenju označuje, niso naši starši ali naš odnos do dela, ampak naše ime ali priimek. Ste venomer nezadovoljni, živčni, nesrečni, sami, izkoriščani, "ljubitelji smole", depresivni (sprememba črke v imenu Vas bo bolj umirila kot vsa znanja psihiatrije — da, verjamem, da je smešno, je pa tudi resnično — potem je nu-merološka analiza za Vas lahko prava pot. Človeku je dano, da si na različne načine izboljšuje svoje življenje, a vedno mora najti najprej vzrok, zakaj mu gre slabo. Napačno ime ali priimek sta veliki blokadi, ne samo do zadovoljstva in partnerstva, ampak tudi nasploh do zdravja. In ne pozabimo: trpljenje ali kronično nezadovoljstvo nista posledica kreposti, ampak pasivnosti, vdanosti v usodo, predvsem pa — neznanja. Včasih je potrebno za to, da bi si izboljšali življenje, verjeti tudi v tisto, česar se nismo imeli prilike naučiti v šolah. Je že tako, da nam prave in najboljše odgovore daje življenje samo. Vendar pa — potrebno je verjeti in se najti. Dan Sovina Kondicijska priprava v športu Trening vzdržljivosti v nogometu Nogomet je skupinska igra z žogo, v katerem prihaja do specifičnih obremenitev na mišični in srčno-žilni sistem nogometašev. Največje napake trenerjev se pojavljajo ravno v kondicijski pripravi v nogometu. Trenerji velikokrat pozabijo na pomembno dejstvo, da se "kondicija" trenira čez celo leto in daje zadnjih 6 tednov nemogoče nadoknaditi zamujeno. Največje napake se pojavljajo pri treningu vzdržljivosti. Nogometaši preprosto nimajo dovolj aerobne vzdržljivosti, kar na igrišču pomeni padec vseh psihofizičnih sposobnosti proti koncu drugega polčasa. Maksimalna poraba kisika je osnovni fiziološki kazalec aerobnih sposobnosti športnika. Ta kazalec kaže največjo zmogljivost organizma, da pri telesnem naporu, ki ga premaguje nogometaš, porabi kar največ kisika. V primeru slabe vzdržljivosti prihaja v tekmi do vedno večjih zakislitev organizma. V telesu se zaradi velikih energijskih potreb začnejo v večji meri vklapljati anaerobni energijski procesi, katerih posledica je postopno naraščanje mlečne kisline v mišici in krvi. Nogometni trenerji se dobro zavedajo škodljivih posledic mlečne kisline, saj njihovi varovan- ci zaradi zakislenosti telesa izgubijo startni pospešek, hitrost, natančnost vodenja žoge in preciznost, skratka večina psihomotoričnih sposobnosti se spusti na nižji nivo in posledično pride do slabšega rezultata na tekmi. Nekateri trenerji poskušajo slabo vzdržljivost nogometašev nadoknaditi z napornimi anaerobnimi treningi (npr. šprinti 10 x 400 m), vendar pa ta tip treninga ni primeren za nogometaše, saj se tak tip obremenitve sploh ne pojavlja v nogometu. Nogomet je v bistvu tek s serijo kratkih, maksimalnih {printov do 30 m. Pri kratkih {printih prihaja do alakta-tnih energijskih procesov, kar pomeni, da je glavni vir energije ATP in kreatin fosfat. Obnova ATP in kreatin fosfata mora potekati s po-mo~jo aerobnega energijskega sistema in ne s pomo~jo anaerobnega laktatnega sistema. V sodobnem treningu vzdržljivosti ni več dolgotrajnih počasnih tekov = > treningi so hitri, vendar na različnih nivojih aerobne obremenitve srčnožilnega sistema. Zavedati se moramo, da so aerobni treningi odlično sredstvo razvoja aerobnih sposobnosti, ki so v nogometu izrednega pomena. Ko ima no-gometa{ dobro aerobno vzdržljivost, tedaj ne pride do tolikšnega povečanja mlečne kisline v organizmu, saj jo sproti odstranjuje iz organizma s pomočjo aerobnega energijskega sistema. Robert Pal, prof. {portne vzgoje Atletski klub Ptuj Duševno zdravje Spori med otroki in starši Starši so že za časa življenja premoženje razdelili med svoje otroke. Čeprav so delitev opravili s pomočjo notarja, eden izmed otrok s tem ni bil zadovoljen, zato je pretrgal vse stike s starši in brati ter sestrami. Kaj svetujete, kako ravnati v takšnih primerih? Morda so v tej družini bili medsebojni odnosi skrhani že prej, saj sta starša dala več premoženja ostalim kot tistemu, kije pretrgal stike z vsemi. V razloge za to se ni spuščati, saj je nesporna pravica vsakega posameznika, da pri polni zavesti odloča o svojem premoženju. Kaj je starše vodilo, da so se odločili tako, je lahko povezano z vedenjem otroka do njih, do katerega je on sam nekritičen, ali pa s kakšnimi subjektivnimi razlogi staršev. Če starša želita še za časa svojega življenja ohraniti dobre medsebojne odnose v družini, bi se vsekakor morala pomeniti z vsemi otroki in utemeljiti jasno in enoznačno svojo odločitev. Če sta to storila že prej, pa očitno pri otroku, ki tega ne sprejema, ni prišlo do take stopnje celostne osebnostne zrelosti, da bi lahko bil kritičen tudi do sebe, saj je njegovo ravnanje pokazalo, da se je čustveno odzval na nižji ravni, kot bi mu bilo prisoditi. mag. Bojan [inko, spec. klin. psih. Prejeli smo Kurjenje v naravi V februarski številki "Ptujča-na" je komunalna inšpektorica napisala članek (Glej, sosedovi kurijo). V njem je napisala, kako naj vaščani ravnamo z raznimi odpadki, jih kompostiramo ali odpeljemo na Gajke, nikakor pa jih ne smemo kuriti v naravi. Taista inšpektorica pa je dala zeleno luč UE Ptuj za izdajo dovoljenj vaščanom iz Spuhlje, da lahko kurijo kresove. Ves teden je deževalo, sveže vejevje že pri Krvodajalci 22. april - Franček Lenart, Jir-šovci 51; Ivan Strnad, Skolibrova 6, Ormož; Neža Sluga, Levanjci 26; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/a; Darko Vrbnjak, Nova vas pri Markovcih 74; Milena Vrečar, Dr-stelja 48; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Marica Veršič, Jiršovci 38; Alojz Pšajd, Drstelja 40/a; Janez Simo-nič, Vintarovci 34; Rudi Fridl, Ločki Vrh 27; Kristjan Pralija, Ul. 5. Prekomorske 4, Ptuj; Ludvik Ko-kol, Zamušani 87/a; Boža Meglič, Levanjci 2/a; Ignac Sluga, Leva-njci 26; Mirko Lovrec, Vintarovci 42/a; Magda Gol, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Željko Tarodi, Arbaj-terjeva 8, Ptuj; Darja Hameršak, Muretinci 46; Janez Muršec, Loč-ki Vrh 52/a; Franc Kukovec, Pla-car 7/a; Jernej Brenholc, Rimska ploščad 20, Ptuj; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Marjan Lenart, Strmec 3/b; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj, Ptuj. 26. april - Leonida Malec, Salo-vci 50; Slavko Ivanuša, Loperšice 17; Bojan Pučko, Žerovinci 12; Zdravko Fajfar, Lahonci 17; Petra Jenko, Vinski Vrh 83; Vlado Gre-gorec, Podgorci 41; Majda Turk, Vintarovci 64; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Emil Po-žgan, Prepolje 55; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Emil Kirbiš, Njiver-ce 29; Aleksander Purg, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Robert Gajser, Sto-govci 47/a; Marjan Cajnko, Nova vas pri Ptuju 100/b; Vilko Turk, Lovrenc na Dr. polju 6; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Franc Horvat, Kungota 25; Jožef Korez, Janški Vrh 51; Viktor Zamuda, Spolena-kova 23, Ptuj; Boris Železnik, Na-dole 4; Jože Kozel, Zg. Gruškovje lepem vremenu ne bi gorelo, zato so kres polivali z bencinom, kadilo se je tako močno, da nisi mogel videti do najbližjega soseda. Ali to ni onesnaževanje okolja? V Spuhlji in še kje smo že prizadeti zaradi smradu iz Gajk, smrdi nam vsem - odškodnino pa dobivajo samo nekateri. Tudi denar ne bo nikomur koristil, saj bomo vsi prej ali slej zboleli za rakom. Tudi s kanalizacijo bi morali bolj pohiteti ter ureditvijo asfalta - vsaj na glavni cesti. Gospod župan, to ni izsiljevanje. I. M. 18; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Mitja Pauko, Jiršovci 50/a; Vito-mir Krepež, Ptujska Gora 27/a; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Verica Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Franc Mertuk, Trnovec 20; Franc Čuček, Podvinci 38; Janko Zavec, Mala Varnica 17; Borut Šalamun, Nova vas 101; Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5, Ptuj; Roman Žele-znik, Nadole 4; Slavko Kirbiš, Apače 45; Ivan Voršič, Ptujska c. 2/a; Matevž Mohorko, Apače 3; Anton Planinšek, Župečja vas 2; Ivan Brumen, Moškanjci 113; Bogdan Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo; .Anton Vučina, Grajena 26; Darko Jazbec, Zg. Hajdina 203. 29. april - Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2/b; Igor Pučko, Žerovinci 12/a; Maksimiljan Ko-larič, Mali Brebrovnik 57; Ivanka Muraj, Levanjci 2; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Kidričevo; Olga Fras, Gibina 18/a; Franc Brglez, Prepolje 55; Matej Munda, Strnišče 27; Franc Sakel-šek, Volkmerjeva 24, Ptuj; Ivan Emeršič, Draženci 76/b; Ivan Jau-nik, Majeričeva 10, Maribor; Dušan Krepša, Nova vas 112; Jože Pečovnik, Na preloge 9; Drago Furek, Draženci 87/a; Marjan Kokot, Majšperk 32; Radovan Me-sarič, Slape 17; Martin Pečnik, Popovci 28; Sergej Petek, Dražen-ci 79/a; Dragica Leskovar, Cirkov-ce 60/g; Marica Kodrič, Nova vas 23; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Irena Nemec, Mezgovci 17; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Anton Glaser, Borovci 50; Damijan Ce-bek, Draženci 14/b; Anton Buk-šek, Žetale 51; Irena Gajšek, Ul. Borisa Kraigherja 6, Kidričevo; Janez Vertič, Ločič 1/b; Boris Go-rišek, Skrblje 8; Evgen Muhič, Gorišnica 46. Info Glasbene novice! Pomlad in poletje sta idejen čas za koncerte na prostem. Največji 'open-air ' koncert letos v Sloveniji bo 22. junija, ko bo na ljubljanskem stadionu za Bežigradom nastopil Lenny Kravitz. Rocker bo predstavljal novi album Baptism, a glavni del spektakla bodo njegove največje uspešnice! OUTKAST oziroma Big Boy in Andree 3000 sta mojstra svojega posla, saj sta s hitoma Hey Ya in The Way You Move že zaznamovala leto 2004. Šokanten je tudi podatek, da sta v ZDA že prodala več kot 10 milijonov primerkov dvojnega albuma Speakerboxxx / The Love Below in številka še kar raste. Kako zelo inovativen je duet, je slišno v komadu ROSES (***), ki združuje frustrujajoči r&b in valujoči rap. Kot po tirih je pridrvel na prvi glasbeni peron KEVIN LYTTLE s svojo fantastično uspešnico Turn Me On. Zakaj bi se ubadal z novo glasbeno usmeritvijo, si misli mladi izvajalec, saj njegov drugi glasbeni poizkus DROP THAT (***) temelji na popolnoma enakih r&b glasbenih prvinah! Medtem ko se R. KELLY uspešno brani na sodiščih, se v prostem času zapre v svoj studio, kjer snema material za novi projekt. Eden največjih soul in r&b fenomenov 90. se je najbolj vpisal v glasbeno zgodovino s skladbo I Believe I Can't Fly. Mož s pravimi idejami ob pravem času upa na uspeh komada HAPPY PEOPLE (***), ki išče v besedilu utrip povprečnega človeka in je glasbeni presežek groovy r&b glasbene godbe. Pri 16 letih se skoraj vsak najstnik še lovi in išče tudi svojo glasbeno usmeritev. Britanska najstnica JOSS STONE je glasbeno dozorela že pri 16, saj je posnela fenomenalen album The Soul Session. Glasbeni kritiki so opravičeno dajali same izvrstne ocene njeni debitantski skladbi Fell In Love With The Boy. Talentirana najstnica ponuja še eno glasbeno mojstrovino s skladbo SUPER DUPER LOVE (****), ki se spogleduje s staro šolo soul ustvarjanja. Svež glasbeni veter! Zlate črke glasbene revije Billboard si je prejšnji teden prislužil USHER, saj je njegov hit Yeah vladal že 10 tednov na 1. mestu ameriške lestvice malih plošč. Novi kralj soul in r&b scene je prvi korak k zvezdam naredil leta 1997 s hitom U Make Me Wanna. Zelja po neomejenem uspeha vleče naprej tudi Dallasa Austina, da mlademu zvezdniku producira hit za hitom in tako je nov, svež soul komad naslovljen z BURN (***) ter je del zgoščenke Confessions. JANETJACKSON si je dvignila »publiciteto« z nekaterimi novimi prijemi, saj je kar dvakrat na javnih mestih pokazala svojo dojko. Niti šokantne poteze je ne morejo vrniti na pota stare slave, saj se njen album Damita Jo sila povprečno prodaja, ne glede na to, da gre za izvrstno r&b in soul muziko! V iskanju nove ciljne skupine je tudi izvajalkina nova soul pesem I WANT YOU (***), katere idejni vodja je vedno bolj priznan Kanye West. BOOGIE PIMPS je za mnoge nedvomno neznano glasbeno ime, vendar je ta studijski projekt mnoge letos že zabaval na plesiščih s komadom Somebody To Love. Najlažja pot do uspeha je kopiranje kakšnega evergreena in tako je duet na silovit bum bum način priredil hit SUNNY (****), pod katerega se je leta 1966 podpisal Bobby Hebb, vendar vsi gotovo bolje poznamo verzijo iz leta 1977, ko je to pesem izvajala skupina Boney M. Moj prosti čas pa najbolj zapolnjujejo naslednje tri nove roc-kerske umetnine: Somewhere Only We Know - KEANE, For Lovers - WOLFMAN & PETER DOHERTY in You 're Gone - MARILLI-ON. David Breznik -ï^Kftil - Usher & Lil Jon & Luda&ric n 6jDT in LDVE - Enrique IglesiW^ IN THE MIDDLE - Sugarhahj laoeg \ \ . TDXIC - Britney Spearsv \ \ mt LIKE ME, RIGHT NDW 2DD&A Atomic Kitten 7. lUST FDR YDU - Lionel Richie 8. THY-Nelly Fortado 9.-MUBICDLDGY-Prince ID. DDN'T LEAVE HDME - Di Vsak^ sr<2d^ msta40. Šentilj v SI.Goril DELO Moj taxi, Miran Plošinjak, s.p., Mala vas 37 a, Gorišnica, išče šoferja. Tel. 041 511 366. ZAPOSLIMO VOZNIKA C in E kategorije za mednarodni transport - prevozi v Z Evropo, IV. stopnja izobrazbe. TLS, d.o.o., Sp. Rečica 80 a,3270 Laško, tel. 03 734-33-20. Kava bar Jamica, Jurenec Stanko, s.p., Ob železnici 18, iščejo dekle ali študentko za strežbo. Možna redna zaposlitev. Tel. 031 525 521. ZIDARJE IN GRADBENE DELAVCE zaposlimo za delo v Velenju. Stanovanje zagotovljeno. Gradin, d.o.o., Cesta Lole Ribarja 2, Šoštanj. Informacije 041 620-853, Vlado Ostervuh. MOTORNA VOZILA ŠKODO farovit letnik 93 prodam. Tel. 761-80-31._ Za nizko ceno prodamo Jugo 55, neregistriran, v voznem stanju. Tel. 041 492 832._ Kupim kolo z motorjem Tomos Tori. Tel.: 040 892 578. vabimo @radio-tednik.si RAZNO Družinski spomenik iz marmorja prodam. Tel. 755-02-71._ Prodamo dobro ohranjeno kolo z motorjem kolibri, bele barve. Tel. 040 334 664. STREŠNO kritino Bramak sivi, 160 m2, star 10 let, po ugodni ceni, ter fantovske obhajilne čevlje št. 34 in 37 prodam. Tel. 764-90-81, po 14. uri. KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10. KUPIM STARE PEZ figurice, poškodovane ali kompletne. Tel. 041 429-376. SI UREJENA nekadilka stara do 50 let. Želi te spoznati pošten in iskren moški za prijateljevanje oz. resno zvezo. Tel. 040 631-950. Četrtek, 6. maj 16.00 16.00 19.00 20.00 kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, jubilejna otroška plesna predstava "V pravljici" Plesnega studa Mambo in JSKD telovadnica O[ Maj{perk, prireditev ob zaklju~ku projekta Lastovka v slavnostni dvorani ptujskega gradu, predavanje "Vklju~evanje Slovencev v razli~ne skupnosti v 20. stoletju"; predava prof. dr. B. Repe Kolnki{ta na Ptuju, film Potujo~i otok Petek, 7. maj 10.00 12.00 19.00 21.30 refektorij Minoritskega samostana v Ptuju, Razstava otroške ustvarjalnosti "Varujmo zaklad, ki nam omogoča življenje", razstava bo na ogled do 17. maja CID na Ptuju, Evropa v šoli v Mariboru na grajskem dovrišču v Ormožu ali v prostorih Glasbene šole Ormož, 12. srečanje harmonikarskih orkestrov in skupin Kolnkišta na Ptuju, koncert Siti hlapci Sobota, 8. maj 7.30 10.00 12.00 14.00 17.00 19.00 19.00 19.00 20.00 21.00 pred gradom Ormož, pohod po Ormoški planinski poti Jeruzalem - Gomila do 12.00 Žnidaričevo nabrežje, "Test hoje", obvezna športna oprema, v primeru dežja test odpade rekreacijski center Vrček Dravci, Videm pri Ptuju, 2. kozji-ovčji bal kulturni dom Slomšek v Slovenski Bistrici, medobmočna revija odraslih gledaliških skupin mali muzej gledališke igre Gorišnica, slikarska razstava Dušana Čokla "Polje, kdo bo tebe ljubil", na ogled do 5. junija glasbena šola Ptuj, območna revija malih pevskih skupin dvorana TVI Majšperk, srečanje pevskih zborov, organizira DPD Svoboda Majšperk SNG MB, Grk Zorba, VelDvo, za abonmaja opera sobota 1, 2 in izven Kolnkišta na Ptuju, gledališka predstava Avdicija, KD Videm v KAK Unterhund v Ormožu, premiera Jam Session ali nihče ne vpraša jablane, predstava Frenk teatra Nedelja, 9. maj 19.00 kulturni dom Skorba, koncert ob 5. obletnici pevske skupine Gmaj-naric z gosti 21.00 Kolnkišta na Ptuju, projekcija filma Potepuh po višavah Sreda, 12. maj 18.00 CID na Ptuju, Literarno-glasbeno-plesni performans, Lutke KINO Ptuj 6., 7., 8. in 9. maj, ob 19.00 Stara, spelji se! 6., 7., 8. in 9. maj, ob 21.00 Pošast TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Vstop Slovenije v EU. Prihod kolesarjev "Po padli meji". Mestni svet je obeležil vstop Slovenije v EU. Osrednja prireditev ob vstopu Slovenije v EU. Otvoritev "Ptujskega evroparka". Slovenska izdaja evropske himne. Komorni moški zbor Ptuj novim uspehom naproti. Plesni center Fredi se predstavlja. Poljudna oddaja "Zgodovina Slovencev". www.tednik.s AKTAL d 0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Fal