Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto iV. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina £5 Din, za Inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Štev. 13. ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Jesenice, Krekov dom Jesenice, 1. julija 1939 K prazniku slovanskih bratov v čudno zmešani dobi živimo. Vsa doslej veljavna pravila postavljamo na glavo in vse vekotrajne dobrine izgubljajo vrednost. Kar so naši predniki ljubili, mi ne ljubimo, kar so oni cenili, mi ne cenimo. V nekakšnem trajnem strahu živimo, ne samo v strahu pred vojno, ampak v strahu, da nam iztrgajo še tiste svetinje, ki smo jih v stoletnih krvavih borbah ohranili. Saj pa to ni prav nič čudnega! Razne teorije, so narodom zmešale glave, da so pozabili na tisto najosnovnejšo pravico, ki jo ima vsak narod, čeprav je številčno še tako neznaten, na pravico namreč, da sme živeti svoje samostojno, če že ne politično pa vsaj duhovno življenje. To so pozabili tako imenovani narodi boljše vrste, ki poskušajo na vse načine spraviti male narode v politično in kulturno zavisnost in jim zaradi zagotovitve svojega »življenjskega prostora« odrekajo tudi tako prvenstveno pravico kot je narodov obstoj. Če le izustimo besedo narod, že padejo po nas in nam skušajo na vsak način dokazati ter nas prepričati, da mi nismo narod, češ, saj nimamo ne zgodovine, ne tradicije, ne lastne kulture in tako sploh ne pravice do sa-iBostgJncjSa kulturnega udcjstvovauju v skupnosti kulturnih narodov. Toda takim se mi le Nmejemo, saj vemo, da jih od različnih teorij že boli glava, tako da ne morejo točno premisliti tega, kar nam očitajo. Mi se namreč dobro zavedamo, da imamo za seboj slavno preteklost; vemo p«i tudi, kar s ponosom beremo v zgodovini, da smo se uvrstili v krog kulturnih narodov prej, kot p<» marsikatero evropsko pleme višje vrste. Vsakomur priznavamo zasluge, ki jih ima bodisi za duhovni napredek vsega človeštva, bodisi za napredek našega naroda, zato pa od vsakogar »ihtevamo, da prizna in spoštuje našo kulturno tradicijo, ki sega v čas delovanja svetih bratov Cirila in Metoda. Slovenci se vse premalo zavedamo njunega odločilnega рттепа, ki ga imata za nas prav Vodite!] slovenskega naroda: tako kakor za ostale slovanske narode. Zato je prav, da se ta mesec, ko se ju spominjamo, nekoliko vmislimo v veličino njunega delovanja. Saj če se ozremo v 9. stoletje, moramo uvideti, da sta odprla k nam vrata krščanstvu, obenem pa položila temelje našemu samobitnemu duhovnemu življenju. Iz Bizanca sta se odpravila s sodelavci na misijonsko pot v naše kraje. Takrat smo bili še brez lastne kulture in smo se le stežka upirali nemški, ki so jo nemški duhovniki širili obenem s krščansko vero. Sveta brata pa sta začetnika slovenske literature in s tem začetnika razmaha našega lastnega duhovnega življenja. Že ko sta prišla k nam, sta prinesla pisavo, ki jo je naredil Ciril in v tej sta začela prevajati knjige za bogoslužje iz grškega v slovenski jezik. Zbirala sta slovanske mladeniče in jih vzgajala, ljudstvo pa poučevala v narodnem jeziku, ki sta ga uvedla tudi v bogoslužje. Po Cirilovi smrti je to delo vršil Metod sam, kljub strastnemu nasprotovanju nemške duhovščine. Zaprli so ga in ga izpustili šele na papežev ukaz. Metod je imel sicer oporo v slovenskem knezu Koclju, pa so že po Metodovi smrti morali njegovi učenci zapustiti naše pokrajine in zopet so Nemci širili krščanstvo in germanstvo. Velika važnost solunskih bratov je tudi v tem, da sta s cerkveno organizacijo pospešila tudi politično, ker sta združila panonske Slovence in Moravane v lastni nadškofiji. S tem bi bilo v glavnih potezah označeno njuno delo, ki so ga podpirali tudi slovenski knezi, ker so se dobro zavedali, da je pogoj za uspešen odpor zoper germanski imperializem le v kulturno in versko enotni slovanski vzajemnosti. Ko bodo torej na predvečer praznika bratov sv. Cirila in Metoda zagoreli kresovi po slovenski zemlji, naj mogočno žare in odsevajo v srcih slovenskega ljudstva, da bo ta naš narod zagorel v ljubezni do izročila svetih solunskih bratov in v ljubezni do slovenske narodne in duhovne samobitnosti. „Mefto 210 je ob strani njenega naroda" (I/. Kovoru dr. Koro.št'u na г11 v Ljubljani dne 4. jiinija in oil) "jili ra%inišljali. kalko «resl z JiiKo.silovansko delavsko zvezo je pravi s t rail nasprotnili orj;ani'/aee znano, da so se pred ZZI) pulile za to zvezo druge organizacije (le oSteaiem me(lsel>ojпетп tekmovanju za deilav.slke ikoristi ni priča.kovati oeitikov na račun te povezanosti. DaiiKvs luivujamo v naislovu tega razmišljanja besede voditelja slovenskega naroda na i.stem delav.skeni ta,l)oru. O.h tej priliki je naš voditelj spregovoril na račun ZZD tako laskave in tako jixlrnate stavke, •da si jih moramo doibro )са;м)т-niti in se ob njih dalje časa ix>inuoro-čali in tki so pričeli voziti 15. oziroma 17. junija, je treba pripomniti, da vozi novi vlak ob solKitah in dnevih pred prazniki v smeri Ljubljana - Jesenice ob 14.35 iz Ljubljane. Na Jesenic« dospe ta vlak ob 16.13. — V nasprotni smeri (Jesenice - Ljubljana) pa vozi novi vlak ob nedeljah in praznikih, in sicer odhaja z Jesenic ob 19.26 in dospe v Ljubljano ob 21.16. Jeseniško romanje na Sveto Goro. Na Jesenicah se organizira ,posebno jeseniško romanje na Sv. Goro pri Gorici oh priliki 400 letnice prika-zanja Matere liožje slovenski pastirici Ferligo-jevi. Romanje lx) združeno s ']X)učnim izletom v Gorico, na Oslavje, Doberdob, Sv. Miliael, v Redipuljo, Štivan in v Trst. Romarji lx)do imeli priliko |X)d .strokovnim vodstvom in z razlago ogledati si vse večje znamenitosti sončne Goriške in Trsta. Videli bodo lx)jišča soške fronte v svetovni vojski in obiskali grobove padlih vojakov. Romanje se lx> vršilo 12. in 13. avgusta. 12. avgusta se odpeljejo z vlakom z Jesenic (ob 10.25) do Ijubljane. Tz Ijubljane na Goriško in nazaj v Ljubljano se vozijo z avtobusi. (Samo z avtobusi je mogoče v tako kratkem času in tako poceni obiskati tolike znamenitosti!) Odhod iz Ljubljane izpred gl. kolodvora ob pol 1. Vozijo se skozi Postojno in Vipavsko dolino. V Gorico dospejo okoli 5 in bo dve uri odmora (trgovine so odprte do 8). Zvečer na Sv. Goro (do polovice hriba vsi z avtobusi, nato peš do vrha, le slabotni se peljejo z lahkim avtobusom do vrha). Zvečer bo kratka pobožnost v cerkvi. Prenočišče na Sveti Gori. Zjutraj ob 6 sveta maša in pridiga za jeseniške romarje. (Spo-vedujejo tudi slovenski sj>ovedniki.) Ob 8 odhod s Sv. Gore, nato obisk [H>kopališč in bojišč kakor zgoraj omenjeno. Ob 2 po|)oldne prihod v Trst (skupen ogled starodavne stolnice sv. Ju-sta in morskega akvarija). Ob 7 odhod iz Trsta. Vrnejo se na Jesenice z vlakom ob 1.38 (v lM)nedeljek zjutra). Cena za vožnjo z avtobu-■som, za |X)tni list, prenočišče in obisk akvarija 110 din. Za vožnjo do Ljubljane in nazaj (po železnici) "57 din. (Kdor ima režijsko karto, plača seveda samo režijo.) Prijaviti se je do 9. julija. Poznejše prijave se Ixxlo upoštevalo samo po možnosti. Prijaviti se je v župneni uradu aili pa v Hranilnici in posojilnici (v župniščii) ali pri predsednici žen. odseka Kreikovpiga prosv. društva (gospa Savinškova). Plača se ob prijavi, oziroma [M) dogovoru ob priliki prijave. Fotografije za potni list ne bodo |X)trel)ne, pač pa mora imeti vsak potnik s selx)j kakršno koli legitimacijo s sliko. Protestno zborovniijc ZZD. Za 9. julij dopoldne (п(н1е1ја) sklicuje jeseniško okrožje ZZI) veliko protestno zlxiro-vanje zaradi ravnanja z našim delavstvom pri KID. Za zlx)rovanje vlada velilko zanimanje in se ga Ixxlo udeležili ne samo vsi člani, ampak tudi mnogi prijatelji slovenskega kat. delavstvu, da se tako ves narod t|X)kaže solidaren s svojimi delavskimi tovariši. Na zborovanju bodo i/.-nešene važne ugotovitve. ki Ixxlo zanimale široko javnost. Zdi se. da lx) zav(4lno sloNcnsko delavstvo otvorilo s tem shodom no\o lx)rbo za svoje pravice, ker prijateljska posredovanja niso našla potrebnega razumevanja. Obotvorit- vi te borbe mi od svoje strani ugotovimo le to, da narod še nikdar ni )Hxllegel. Borba našega delavstva je lx)rlia naroda, ker je naše delavstvo bistveni del našega naroda. Posebnost. Neki tukajšnji trgovec je o/načil kar je za njego\ stanovski razvoj in napredek potrebno. Zato ji je Indi drzaxiia oblast miirne duše izročila preti kratkim \odstvo Delavske zbornice v Sloveniji. 2. Rer Zveza združenih delavcev noče ne kulturno. ne nacionalno, pa tudi ne politično — v koliikor pač v tem oziru vpliva na dela\st\o — kakih drugih potov, kakor ga hoče večina slovensikega naroda. Njeno mesto je ob sh-ani njenega naroda! 3. ker se ne izgublja v internacionade. ampak hoče ostali nacionalna, jugoslovanska, svoji državi in svojemu kralju zvesta delaxska stanovska organizacija. \ saka teh treh točk je pra\ za prav naslo\ za daljša razmišljanja, ki jih ipa naš po svojem obsegu skromen list ne more prinesti. Za Jesenice in za naš visoki gorenjski kot je pa zlasti druga točka ta'ko zelo važna, da bi napravili \eliko napako, če ne bi naših bralcev nanjo opozorili, kaj je hotel naš voditelj s temi besedami poudariti, je v skoraj pesniški obliki obrazložil na naslednjem delavskem taboru na naši severni štajerski meji. Strokov na zveza \ iničar-jev ZZD je priredila v nedeljo, dne 18. junija na slovitem vinskem bregu Slovenskih goric л Jeruzalemu (blizu Ljutomera) krasen viničar-ski tabor. Na tem ta.l>oru je dr. Korošec med drugim spregovoril tudi sledeče besede: \ i hočete z današnjim dnem tudi prikazati, da se ne od\ ajate od slovenskega naroda, ampak da ste sestavni del naše narodne celine, ravno tako važen kot drugi stanovi, ravno tako časti vreden, čielan kot drugi stanovi, raviio tako potreben kot drugi stanovi. Ta slovenska zemlja, ki jo vi obdelujete s svojim trudom, ki jo vi namakate s svojim znojem, je tudi vaša slovensika zemlja in vi jo ljubite, ikakor jo ljubimo vsi njeni sinovi. Tu ni nobene razlike, vsi smo sinovi in hčere naše skupne slovenske matere. skupne slovenske zemlje. Vaš današnji tabor glasno kliče vsemu slovenskemu narodu; »К\о nas, mi smo in mi hočemo vethi« ostati zvesti sinov,i slovens'ke domovine.< In ves slovenski narod vas z navdtišenjem pozdravlja in pritiska na svoje srce. ker se niste izgubili v kaki internacionali. ampak ostali tam. ikjer vam je mesto, ob svojem narodu. lil kakor je ves slovenski narod zvest svoji veliki domovini Jugoslaviji, ravno tako je tudi v iničarski stain. Branil bo Jugoslavijo, kakor bo Jugoslavija branila svojo .Slovenijo. Kakor na strokovnem, socialnem in gosipo-dar&kem ipoljii. ubira Z/,1) najbolj zdrava in za svoje članstvo ikoristna pota. tako je znala tudi v narodnostnem boju zavzeti tista borbena mesta, tiste obranibne oikope, izza katerih bo naj-nspešneje branila svetinje slqvenske narodnosti. \ slovcnsiki slogi je rešitev slovenstva. Zato ZZD noče slovenskega delavstva odtrgati iz povezanosti s slovenskim narodom, iimpak ohraniti dela\stvo kot del naroda pri narodu. Narodnostne zastluge ZZD so zato v naših časih naravnost zgodovinskega značaja in zaslužijo, da se v javnosti močno poudarijo. Te ipovezanosti slovenskega delavstva s slovenskim in a rodom je jia naše delavstvo lahko še iz drugega razloga veselo. ()d te vzajemnosti ima naše delavstvo tudi svoje stanovske, strokovne in g09iM>darske ikoristi. Zahteve našega delavstvu so zahteve vsega našega naroda. Kdor proti našemu delavstvu nastopa, nastopa proti našemu narodu. In narod ne bo dopustil, da bi kdo njegove člane zapostavljal ali celo zatiral. Nastop vsega naroda je pa moč. ki jo bo jnoral sjK)štovaii in u]X)števati vsak, pa čeprav še tako mogočen kapital. Naše delavstvo torej ostane zvesto svojemu narodu in obijubija zvestobo in vduinos( .svojemu voditelju. I o zvestdbo in to vdanost bo pa narod in voditolj znal ceniti in ga nagradili. Jeseniško in vi.sokogoreiijsko delav.ilvo je prišlo v položaj, ko ipoirebuje le narodove ПТ njegovega voditelja zaščite in pomoči. Ing. arch. Jože Platner: Jesenice danes in jutri Program za regulacijski načrt našega mesta Cilj |)i4)graimi ji- prikuzuM v kralikih obrisih glasiu' smernici', poirobc za izdelavo generalnega regnlacijstkega načrta mesta Jesenic. iij)o-števajoč sedam je stanje ter |)red videne potrebe, ki JkxIo nastale tekom prihodnjiih 50 let. Za pridobitev generalnega regulacijskega načrta je mostna občina izvršila vsa potrebna izmerjen ja ter je napravila na podlagi teh načrte, upoštevajoč vse tozadevne zaikonske določbe. Izdeilala je za celotno regnlacijwko ozemlje načrte \ merilih 1 :2()()() in pixlrobne načrte I : 100 z ni/.in.sko in višiii.sko meritvijo |М) najnovejših metodali. Kot orientacijske načrte je izvršila poleg teh se fotografsko povečano general-štab-no karto v merilu I : 10.000. I i načrti .služijo kol osnova za generalni n^gnlacijski načrt. Pri reševanjn regiilacijslkih problemo\ .se je \zel kol osnovni princip realno reševanje nrba-nističnih prolblemov na podlagi vseh lozadevnili potrebnih podatkih. \ ta namen je mestna občina popisala karakteristične predele naselja po IM>sebnih statističnih oblikah ter na la način ugotovila razne primerjailne koeficiente, ki bodo slnržili pri reše\anjii generalm^ga regulacijskega načrta in I o v novem delu kakor Indi pi i asanaciji obstoječega naselja. Nadalje je mestna občina zbrala geološki, zgodovinski in populacijski material, ki je (kratko podan \ tem programnem poročilu. Dva glavna smotra zaslinlnje uslvarite\ (Mioi-nega regulacijska načrta: 1. Smotrno iiii gospodar.sko izvedljivo ureditev že obstoječega dela mesta v sni i.slu novodobnih urbanističnih načel. 2. Sistematično ust\ arj anje novih mestnih predelov z vsemi potrebnimi aksesorji ter organsko |H)vezavo tt h s parcielno obstoječimi predeli in osrcnlnjim delom mesta. A) Današnje stanje; a) Geomorfuloški, geološki in klimatični ixxlatki. Jiisenice leže v spodnjem delu Dolinski- Save s popularnim nazivom Dolina. Desni ibreg tvori strmo pobočje .Vli-žalklle, sestoječe v .si|>odnjem delu i IZ N|xxlnje triadnih in srixlnje triadnih skladov (Werfensiki škrilje\ec, š,kolko\ iti ajnie-nec), v zgornjem pretežnem delu pa iz Dach-sleinskega apnenca, ki pripada zgornji triadi. — l.e\o iHvbočje doline pa tvori Miri a oziroma Karavanke. ki sestoji spodaj iz karbonskih plasti (glinasti škriljevei. ikromenasti peščenjaki), zgoraj pa iz aipnenccN (I rogkofelskih skladov, ki pripadajo f^ptxlnjemn permu. \ višjih legah se |х*пек{к1 ipojavlja keralofir (kre.menjakov por-fir zelenkaste, ponektxl tudi temno-rdečkaste barve). Na I rogkofelskem apnencu le/i 'i Hbižika bregčija \zholožaj nekoliko resnejši, ker obstoja že danes možnost manjših ali večjih po-dorov, ki bi ogražali naselja v bližini tega kraja. Dno doline same sestoji na obeh straneh Save iz pretežno diluvialnega proda, ki iprehaja v globini v konglomerat. Hrenovico in bližnje dele pa pokriva nagromadeno kamenje, ko se je v diluviju ali pa morda še poprej izvršil iz desnega pobočja velikanski podor, ki je segal celo do karavanškega vznožja. Prav ozek pas v Savi in njeni strugi pa sestoji iz najmlajših, to je aluvialnili na)i>laviii. nižinski teren, v kolikor sestoji iz cliluMija, je ugoden za stavbne s vrbe. Tik pod 'j>o!bočji iz ene ali druge strani je pa treba temu primerne pozornosti. Jesenice so važen industrijski kraj (težka železarska industrija) in predstavljajo z ozirom na svoj položaj zapa^io-severna vrata v našo državo. So naravno izhodišče za turistični promet v Julijske Alpe. kalkor tudi v Blejsko in Bohinjsiko kotlino. Ta dva faktorja, to je težka industrija in tujski promet je treba z ozirom na bodoče upoštevati. Kmetijstvo je malo ali skoraj nič zastopano. Vendar pa se je v programu tudi tej panogi narodnega gosipodarstva posvetilo dovolj pažnje. (Dalje prihodnjič.) Kaj nas tepe Zmerom smo bili takšni, da smo s stališča katoliškega svetovnega nazora Tazmotrivali vsa vprašanja, ki se tičejo človeške družbe in smo bili vedno na jasnem, kaj je prav in kaj ni. ikaj je škodljivo in dobro, in vselej smo se čutili tudi dolžne, da pravilnosti in koristnosti posredujemo drugim, ki po svojem nazornem gledanju nivso mogli najti prave ipoti. Tem vrednotam, s katerimi so se lahko svobodno okoriščali vsi, tudi tisti, iki so nas in nas še imajo zgolj za slepe i>odani;ke, nismo nikoli stavili nobene cene ali pogoje, pač 'jki smo luaaprotno v krščanski ljubezni do bližnjega rajši sami trpeli škodo. Ta škoda pa je bila tem večja, čim zaupljivejše in izdatnejše je bilo naše posredovanje, zakaj nasprotniki so čutili zmerom jjotrebo, Iki je logična posledica njihovega svetovnega gledanja, da nam namesto hvaležnosti ali vsaj .spoštovanja vračajo prezir ali celo sovražnost. Ta njihova pi4>tiutež je že Ziiradi tega negativna, da «i pred ne|x>u<4>no javnostjo laže prisvajajo dela, ki jih ustvarja [К) obči blaginji težeča katoliška skupnost. I ako je zmerom bilo v večji ali manjši meri in t ako je tudi danes. Jesenice so nam lahko lep zgled. Po.sleilicu naše pravičnosti. Nihče od naših javnih delavcev se ni nikoli vprašal, kaikišno gmotno korist llx) žel s tem ali onim delom, ki ga je v službi naroda ustvaril, pa naj bi l)ilo to samoupravnega ali socialnega in prosvetno kulturnega značaja. Nihče od njih ni pomišljal žrtvovali veis svoj čas in moči, če je šlo za resnične koristi in naprixlek družbe, ni pomišljal in me i domišlja podnxliti isvoje. vix-krai življenjsko važne |X)trcibe potrebam oibče-stva. In na kaj ta krščanska pravičnost, iki je v takem delu in ga v.sesikozi a^premlja, skoro znie-1'oni trči? Cv rečemo, da na zasmeh, je milo rečeno. Ce ni očitati dobrim delom, se nam očita bojazljivost i,n ponižnost, ki »tepe nas same«. \ l)oljšem primeru smo neumni '|>ošlenjaiki. Го-r() svojih, prvensiveno političnih ''•agat, pa naj je to v sik lad n z njihovimi jav-"inii funkcijami ali ne. I dobrodošla jim je ta luiša |)oiš(enost recimo v оЛи inskt ni oidborn, kii J" Zavrte in prikažejo kot posli-dico majhnosti, ponižnosti in strahopetiKvsti pred zgovornimi opozicijsikimi premised n iki. iki (emu harmoiiiične- mu upravnemu telesu prav zaradi te njegove lastnosti, kljub vsej svoji zvitosti nikakor ne morejo blizu. Ali naša poštenost industriji škoduje? Če upoštevamo dejstva zadnjih mesecev, moramo reči odločni »da«. Vprašamo samo. ali naj bi bila poštenost, iki preveva telo našega delavstva pri industriji, zmerom povod, da se to delavstvo ne samo zapostavlja in izigrava, ampak celo zasmehuje in ipcmižuje, meče prvo na cesto in prvo kaznuje; saj poštenjak bo molčal, poštenjak bo potnpel in poštenjak Ibo celo toliko poštenjalk, da ne bo hotel in ne upal očitati podjetju krivičnega ravnanja. Talko si samo mislite lahko, gospodje. Zato najprej po poštenjakih, saj bodo mogoče še potem o tebi |>ošteno mislili, če jih boš .krivično poganjal na cesto, da se prej otreseš občutka, da ta vrednota res zamore enkrat po tli pati vest in postaviti na glavo vse teorije o »{>sihotehniiki in privilegirane,ih«. kot ta bič, pleten iz naše pravičnosti in poštenosti — da se tako izrazimo v večje razumevanje — tako se zlortilblja tudi naša ponižnost, toda v še večji meri in vseh prilikah. Ponižni naj bodo zadnji, saj ci4o zasmehovanje prenašajo molče. Ni dela pri industriji za ponižnega, iii večjega napredovanja zanj. mi dobre besede, ni odgovornega nic^sta zanj, kako naj potem pri-čalkujemo golo pravičnost. Naj bo to posameznik aLi organizacija ali cel narod: če je ponižen in molče prenaša krivičnost šibkejšega, mu daje možnost, tla straliuje in uničuje s svojim sovražnim bistvom družibo in socialni red. nas ]>a sili, da zahtevamo spoštovanje tiuli zase, kot kuilturnemu in |K)litičneimi telesu, ki ima vse možnosti in sredstva, najti tej zahtevi iH>zitivno rešitev. Izgovori v tej smeri so za nas po zadnjih izkušnjah brezpomembni. Kakor bo morala bitii ta naša katoliška skupnost po pravilu sorazmerja vse])ovsod upoštevana, talko se bodo morala tudi za posameznike, iki tej s'kupnosti pripadajo, najti zadostila, ki jim I K) krščanski pravičnosti pri^iadajo. Tu ne gre za prinlnjačenje te ali one skupine ali organ i-zactije, ampak gre za enakopravnost, ki ise nam je vseskozi občutno kratila. I o zahtevamo nazaj iu pričakujemo tudi jamstev, da se ne bo po |)osamezniikih pobijalo iiaiše prepričanje o dobri volji odkMujotih činiteljev. preprečili vse, kar bi moglo hndili v nas sum, da smo še vedno prvii pri odpustih in zadnji pri sprejemih. Kdor pa še ne VI'. naj si zaijKnnni. da smo strnjena ve-čiiui. ki ima možnost Špeziaili-tet«. Ne vemo, komu je mogla tekniti ta posebnost. Prav gotovo ne zavednemu Slovencu v o!)-mejnem kraju. Reklama. Kino reklame so včasih take, kot bi se hotele iz človeka norčevati. Ce moramo že v filmih samih prebirati dvogovore in pojasnila o vsebini slike na platnu v medli hrvaščini, bi nam pač mogla lastništva kinematografov izven dvorane »ostreči s slovensko reklamo. Tako pa nas motijo hrvaški lističi na reklamnih deskah, ki opisujejo vsebino posameznega filma; slovenska reklama pa je taka, da se je moramo sramovati. Naj bi vsaj tam, kjer je mogoče, lahko rekli: »Na svoji zemlji svoj gospod!« »Razor«. Šolsko leto so dijaki končali in upajmo, da bodo s svojo vrnitvijo poživili prosvetno in narodno obrambno delo na Jesenicah. V svojem društvu »Razor-ju«, ki so ga lani ustanovili, lK)do priredili v počitnicah vrsto predavanj po geslu >Z Bogom za narod«, v katerih lx)-do predavali deloma sami, deloma drugi izobraženci. Obenem pa bodo. zvesti izročilu, priredili več prosvetnih večerov, na katerih bodo kazali sadove svojega dela. Zato že sedaj opozarjamo jeseniško javnost, da bo znala ceniti požrtvovalno delo, ki ga l)odo vršili v vročih (И)-letnih dneh naši dijaki, in s številnim obiskom njihovih prireditev ]xid-prla gmotno in moralno delo našega mladega iz-obraženstva. Pomagalmo raniklm z dobrimi deli! v Ljubljani so uvedli lepo navado. Namesto dragih in razkošnih vencev kupujejo prijatelji, sorodniki in znanci umrlih pri mestnem ix>gla-varstvu navadne smreko ve vence, denar, namenjen za drage vence, pa darujejo za reveže. Tako je spomin - umrlih počaščen dvakrat — z vencem in dobrim delom. Tudi na Jesenicah so ulx)gi, ki Ixxlisi pritiskajo na kljuke dobrih ljudi, Ixxlisi take, za katere skrbi po svojih močeh Vincencijeva konferenca. Ce bi posnemali v tem primeru Ljubljano, bi imeli na Jesenicah lepo število ljudi, ki bi bili hvaležni in bi imeli darovalci prijetno zavest, da so napravili, če že tie dobro, pa vsaj koristno delo, iki ne bo ostalo ne]X)plačano. Vincencijeva ko n f e ren -ca bo brez dvoma poskrbela, oji-li v nit, bi mogli ž njo štiri tisočkrat opasati zemeljsko oblo. Vajenca zu krojaško obrt sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Na mejah«. Petdesetletnica obstoja gasilnega društva na Dovjem Polstolelino delovanje pomeni za vsako društvo že precejšnjo o. Preiletimo v kratkih črtah zgodovino gasilske čete na Dovjem. Prvi pionirji gasilstva v muši oibčini so bili: Jakob Janša, Jože iKošir, Ivan Skumavc, Ivan Breince in Ivaji Mrak. Od teh je k. duh. svetnika Jakoba Aljaža, ki je daroval vsoto 56 goldinarjev, ter s iposojiili. so (kinpilli že dve leti po ustanovitvi novo snemalno brizgalno. Skoro istočasno je agilni odbor oskrbel obleke za članstvo. Poleg opreme pa je širil tudi orgtuiizacijo gasilstva v naši dolini, saj je odbor usitanovil, predvsem pa Jože Košiir, samostojno gasilsiko društvo v Mojstrajni. Precejšen inventar so imeli zašili,no spravljen pri takratnem županu Šetinu. Ob 10-letnici pa so že proslavili blagoslovitev novega gasils.kega doma in društvene zastave, za katero je nabral potrebni denar Janez Skumavc. Tako je društvo vedno bolj in bolj u.vjjevalo. Ob 45-letnici si je nabavilo motonko. Za 50-let-nico pa voz za prevoiz motorke. Za čini lepšo proslavo 50-'letiiiice, katera se bo vršila letos, dne 2. julija, ise društvo pripravlja že dalje časa. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel narodni poslanec g. dr. Albin .'^majd. Ob 8. uri zjutraj 1к) sprejem gostov pri turi-stovsikeni vlalku. Ob 10. uri maša za pokojne člane. Po mmši sprevod, nato pozdravi, govori in odlikovanja članov. Popoldne ob 3. uri velika tondxila, katere, glavni dobitek 1н> krava s tele- tom, osem metrov drv, vrečti moke in mnogo manj šili storije« o »svojem bratu v Afriki«, čeprav brata sploh nisem imel. Morda me je k temu nagibal zoološki vrt, ki sem ga rad ogledoval. Otrok, ki se s slastjo vživlja v take fantastične vloge, pač ne lx) mogel razločevati resnico od neresnice. Saj si če s to še odrasli izmišljajo vse mogoče stvari. Najpogosteje se dogaja, da lažejo otroci iz strahu, iK^isi da izvira laž iz strahu pred kaznijo, palico ali strogimi besedami. Otrok jxjzna starše mnogo 1к)1ј kot sami mislijo ali slutijo. Ze vnaprej namreč »pozna otrok, da je kazen na])erjena bolj na prestopek kot pa na namero, ki ga je privedla do kaznivega dejanja .in da kazen staršev ni vzgojno sredstvo, ampak le maščevanje ali izliv jeze. Otrok ima torej čisto prav, če se Iwji pretiravanja nervoznih in razdražljivih staršev, ki se ne morejo obvladati. Pogosta je navada zlasti meščanskih mater, da same prevzamejo kaznovanje s tem, k bo TK»sku5nl z Inžmi iinjti sroHstvn, dn takim nevšečnostim umakne. (Dalje prihodnjič.) MiJbS:Ue- woi dcHOc! HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH obrestuje vse stare in nove vloge po 4 "Z*. Nove vezane pa po 5 »/o- Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve, lslopja 1и) dal sklad za zgradi«) hiš železničarjem, ki je bil osnovan še za časa, ko je bil dr. Korošec promiHni minister. (Iraclbeno zcMnljišfi! Ix) dala na razpolago železniška uprava, ki ima v ]X)sesti več stavbnih parcel. Na tej anketi se je razpravljalo predvsem za prostor, ki bi bil najlx>lj primi;ren za zgradlxi, zlasti da bi bila v skladu z regulacijskim načrtom jemeniške občine. U|)amo, da bo v kratkem prišlo do pričetka gradnji; in da ne lx) prišla kakšna nepriHlvidena zapreka, ki bi preprečila to pre|X)trebno akcijo za železničarje. I Za elektriko I m vse najceneiSe In ueodnelSe pri g I Doze Markež i g elektrotehnično podjetje Ш I Sesenice, liurova. tel. 605 § poceni in dobro Kdor hoče poceni jesti, pride v Krekov dom Kdor iioče dobro jesti, se abonira v Ljudski kuhinji Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti V Katalcombe Belo namizno vino din 10'— liter Za konzorcij lista >Na niejahc Juže Godina, Jeseniee. — Urejuje: Stanko SaviiiSek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani; Ignacij Zeleznik. Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Ulejec.