TRIGLAV... STR. 7 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. avgusta 2007 • Leto XVII, št. 31 Srednjeveška pojedina, vitezi, tek v spomin na monoštrsko bitko V. ZGODOVINSKI DNEVI V MONOŠTRU Od 26. do 29. julija se je odvijala največja monoštrska poletna prireditev, zgodovinski dnevi, ki so povezani z monoštrsko bitko. Leta 1664 je združena evropska krščanska vojska pri Monoštru (Mogersdorfu/Modincih) preprečila turškim če-tam, da bi prečkali reko Rabo in nadaljevali pot proti Dunaju. Monoštrski kulturniki so pred petimi leti organizirali prvo tovrstno prireditev, katere osrednji program je bil zgodovinski simpozij, katerega so se udeležili madžarski in francozki zgodovinarji. Sad simpozija je bil zbornik z naslovom Vojna in mir v drugi polovici 17. stoletja. Škoda le, da se (tudi zaradi pomanjkanja denarja) simpozij v naslednjih letih ni nadaljeval ter širil na zgodovinarje drugih narodov, ki so sodelovali v monoštrski bitki. To je bila namreč prvotna pobuda. Tako so monoštrski dnevi postali kulturna in športna prireditev. V četrtek so sladokusce čakali na srednjeveško pojedino in pokušino vin, ki so jih ponujali in predstavljali vinski vitezi. Za primerno razpoloženje je poskrbel ansambel Corona Hungarica z renesančno in baročno glasbo. V petek popoldne so v gledališču odprli razstavo dveh domačih ustvarjalcev, likovnih pedagogov. Klara Pungor se je predstavila s keramičnimi reliefi, Adrienn Csaló pa s slikami. Srednjeveško razpoloženje na ulice Monoštra so pričarali vite-zi ter njihove gospodične, ki so na odru na prostem predstavili značilne trenutke nekdanjega življenja. Pa da ne bi pozabili Turkov, monoštrska skupina se je predstavila s trebušnim plesom. Sobota je bila namenjena športu. Prvič so priredili v okviru Zgodovinskih dnevov turnir v malem nogometu na mivki. Del monoštrskega glavnega trga se je spremenil v igrišče, na katerem se je pomerilo 16 moških in tri ženske ekipe. Popoldne ob treh se je začel tek v spomin na monoštrsko bitko. Tekle so razne starostne skupine, malčki, osnovnošolci nižjih in višjih razredov. Proga teka za vse je merila 1664 metrov, da bi spominjala na letnico bitke. Glavnega teka – proga je 9 km dolga – med monoštrsko cerkvijo in spomenikom pri Modincih v Avstriji se je udeležilo 157 tekačev iz cele Madžarske, prišli so tekači tudi iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Čeprav je tekače zmotila nevihta, so vsi prispeli v cilj, najhitrejši je progo pretekel v manj kot 30 minutah. V nedeljo so prireditelji poskrbeli za zabavni program, popoldne so obiskovalce zabavale pihalne godbe, med njimi tudi godba iz Medvod. Zvečer so mlade in stare čakali na ulični ples z ansamblom Vegas-showband. Prireditelj prireditve je bilo Društvo panonska vrata. M. Sukič 2 Štajerski Slovenci v Avstriji POLOVIČEN DOGOVOR Z ŽUPANOM V Porabju smo obširno pisali in vsebino dopolnili s fotografijo o zapletu, ki je nastal zaradi monitorja, postavljenega pred tremi leti, in večjezične table, ki je pred Pavlovo hišo – Kulturnim do-mom štajerskih Slovencev v Potrni/Laafeldu pri Radgoni/Bad Radkersburgu že osem let. Prva soseda Pavlove hiše se je pritožila na občino Radgona -okolica, da jo moti pre/glasen monitor, na katerem prikazujejo dokumentarne posnetke o življenju ob avstrijsko -slovenski meji. Komu in zakaj je – bila – moteča tabla, ki v več jezikih popotniku sporoča, da stoji pred kulturnim domom štajerskih Slovencev, še ni znano. Občinski svet občine Radgona – okolica je soglasno sklenil, da mora vodstvo Pavlove hiše oziroma Kulturnega društva člen 7 odstraniti monitor in večjezično tablo oziroma jo pomakniti bližje k zidu, in sicer zato, ker je oboje na občinski zemlji. Sklep je vodstvo KD člen 7 presenetil iz več razlogov, zlasti ker sta bila (in sta trenutno še) monitor in večjezična tabla zelo blizu zidu Pavlove hiše in tudi zato, ker je pokazalo vodstvo občine Radgona – okolica večjo naklonjenost do vsega, kar se je dogajalo v Pavlovi hiši. Zelo malo dogodkov je bilo, na katere ne bi prišel župan občine Radgona – okolica Josef Pinterisch in se zadržal v prijateljskih pogovorih tudi na neuradnem delu prireditve. Nekoliko večjo naklonjenost štajerskim Slovencem so pokazali tudi v deželni vladi v Gradcu, kjer nekaj desetletij po podpisu avstrijske državne pogodbe leta 1955 niso bili pripravljeni priznati, da v Radgoni in okolici živi slovenska manjšina. Deželni politiki so poudarjali, da so štajerski Slovenci pomotoma zapisani v 7. členu državne pogodbe, po kateri imajo enake pravice kot Slovenci na Koroškem in Hrvati na Gradiščanskem. Čeprav je tudi med štajerskimi Slovenci kar nekaj sprememb, jih smemo brez kakršnegakoli tveganja uvrstiti med tiste manjšine v Evropi, ki jim je država doslej zagotovila najmanj klasičnih pravic, kot so ohranjanje jezika, mediji in vse ostalo, denimo dvojezični topografski napisi pred naselji v okolici Radgone, ki imajo vsem znana slovenska imena. Zato ni zgolj retorično vprašanje, kako bi se odzvala uradna deželna in lokalna politika, če bi se KD člen 7 pridružilo prizadevanjem koroških Slovencev za postavitev dvojezičnih topografskih napisov in postavilo enake zahteve za takoimenovani „radgonski kot“, kjer živi največ Slovencev, po zadnjem popisu blizu 3 tisoč prebivalcev govori slovenski jezik oziroma narečje. Dogodki okoli monitorja in večjezične table kažejo, da lokalno prebivalstvo in tudi politika še nista pripravljena na višjo raven sožitja ob meji, ki zgineva v konkretnem, ostaja na zemeljevidih in v pre/številnih glavah. Informacija, ki smo jo dobili od podpredsednice KD člen 7 mag. Suzane Weitlaner je kompromisna/polovična rešitev župana občine Radgona -okolica Josefa Pinteritscha, in sicer da večjezična tabla pred Pavlovo hišo ostane, za monitor pa so poiskali drugo, za sosedo nemotečo lokacijo na dvorišču Kulturnega doma. V KD člen 7 ocenjujejo, da je sicer Slovencem naklonjeni župan sprejel polovično/kompromisno rešitev tudi po zaslugi slovenskih in avstrijskih medijev: o zapletu je prvi v oddaji Sotočje poročal Radio Slovenija, nato regionalni Večer in obširno tudi Porabje. S posebno izjavo – povzetek smo objavili tudi v našem časniku – je upravičena prizadevanja podprl predsednik Slovenske manjšinske koordinacije Rudi Pavšič iz Trsta. Nemara je pomembno h kompromisu prispevalo tudi jasno stališče KD člen 7, da monitorja in table ne bodo premaknili, naj to naredi občina oziroma njihovi delavci. Za konec še na nek način „politična” zanimivost: ko so pred dvema letoma volili novega predsednika Društva sedmi člen za avstrijsko Štajersko sta dobila dotedanji predsednik Branko Lenart in kandidatka mag. Suzane Weitlaner enako število glasov. Zato sta sprejela gentleman-ski dogovor: prvi dve leti bo društvo vodil Branko Lenart, drugi del mandata pa Suzane Weitlaner, Branko Lenart pa se bo upokojil tudi kot predavatelj na šoli, kjer je poučeval fotografijo in se posvetil zgolj umetniški fotografiji. Upokojitev je že uresničil, Suzane Weitlaner pa bo postala predsednica septembra, je povedala za Porabje. Ernest Ružič Porabje, 2. avgusta 2007 3 BILI SMO NA DOLENJSKEM Eno leto je minaulo pa smo se zozidani. Tü je narava čüdo-odli. Majo sadni vrt, gorice, gau-mači župnik in nam je podaro lenjske. Ma gledališče, muzeje, člani Slovenskega društva v vita. Tü je v Sloveniji najvekšo štje, domače živali, fčele itd. Do-eden lejpi zbornik o zgodovini gimnazije, lejpo knjižnico, dos-Budimpešti pá napautili v Slo-golf igrišče in velik kemping. bro palinko tö majo. Tü smo po-župnije. Do večera smo bili tü, ta arheloškij ostankov so najšli venijo. Tak je vedno, ka zadnja Reka Krka je tü že velka pa tak glednili staro gotsko cerkev. Iz tak smo se dobro počütili. v okaulici, ka je vrejdnost za leta, ka nas pomaga Slovenija, teče, kak če bi stala in je puno cerkve se pride v eno dvorano, V nedelo, 15. juliuša, smo šli Evropo tö. Varaš lejpo mestno vsakšo leto demo na prauško rib pa veliko labodov (hattyú) gde smo vidli film o zgodovini k sveti meši v stolnico v Novo ižo ma. Pred ižov sta kipa pesin poučno paut. Pred letom je na njej. Potejm smo šli v Kos-Pleterja. Tü smo šče vidli muzej mesto. Vedli smo, ka je Dolenj-nika Dragotina Ketteja in pisasmo bili na Dolenjskem, dapa tanjevico. Kaulek tega maloga na prostom, stare iže z več stau ska tö dobila škofijo, tak zdaj telja Janeza Trdine. Ednomi tali samo do Stične. Zdaj smo pa šli varaša, kak litura U, teče Krka. lejt staro opremov. ma stolnico. Pa kakšo prese-varaša pravijo Breg. Tü se je v Novo mesto in okaulico. Tü smo najprvin poglednili Popodne v dvej se je začno pik-nečenje, pred mešov nas je na rodijo Božidar Jakec. Vidli smo 13. juliuša, v petek, rano smo se Forma-Vivo. Tou pomeni, ka so nik na turistični kmetiji Košak dvaura čako in pozdravo nauvi njegvo rojstno ižo, zdaj muzej, napautili prauti Bajánsenyi in leseni kipi (szobrok) v moder-v Dolnjem Maharovci v šentjer-škof, püšpek monsinjor Andrej tö. Najbola vrkar na brgej je Ljubljani. Zatau smo šli v Ljub-nom stili. Po ogledi smo notri nejski občini. Pripravili sta ga Glavan. Sveto mešo je darüvo kapiteljska cerkev. Tau nam je ljano, ka so naši štirje mladi šli v samostan (kolostor). Te družini Košak in Cvelbar s po-župnik Silvester Fabjan in nas notri pokazo kaplan. Na oltatam bili na poletni šauli in smo samostan je v Evropi eden naj-močjauv slikarov v društvi Mav-je šče posaba pozdravo na not-ri je kejp sv. Miklauža in ga je šli po nji. Včili so se slovenski starejši pa najvekši. Zdaj ne ži-rica. Ta gazdija krave pa svinje ripokazo, kdo smo. Po meši namalo znameniti italijanski knjižni jezik pa začnejo lepau vejo v njem menihi (barátok), krmi. Majo mesarnico tö. Na smo si ogledali mesto. Te varaš slikar Tintoretto. govoriti. Veseli smo bili, ka se je ka je cesar Jožef II. leta 1785 konci kedna domanjo mesou, ma 35 gezero lüdi. Nej je velki, Po obedi smo se pelali v Donika nauvoga začnilo v Budim-vse samostane dau zaprejti. Te klobase, salame pa špejk odav-ma pa pet fabrik. Nejma takšnij lenjske Toplice. Tou je zdravilno pešti pri našom društvi. Gda samostan je med drugo boj-lejo. Delajo dosta, bogastvo pa lidi, ka nejmajo dela. V eni fab-kopališče, ka je že bilau, gda smo se v Ljubljani v dijaškom je Marija Terezija živela. Lejpo daumi srečali in so izgovorili vrejmen je bilau, topla voda, tak prve slovenske knjižne besede, ka smo se fejst vönakaupali. so mi skunzé vöprišle. V pondejlek po zajtrki so nam Prauti večeri smo prišli v Novo domačini organizirali šče ogled mesto. Sé so nas pozvali člani fabrike Krka. Tou je fabrika, društva Mavrica. Slikarji so gde vrastvo redijo. Sploj mopredlani apriliša meli razstavo derna je. Najprvin smo poslüpri nas in smo mi zdaj šli k njim. šali eno predavanje, te so nam Prebivali smo v dijaškom daumi pa pokazali eden tau fabrike. Z Kmetijske šaule GRM v Sevnu. najnovejšo tehnologijo delajo. Tü so nas čakali člani in vodite- Dosta vrastva napravijo, tak lji društva Mavrica, predsednik ka so v Evropi na petom mesti, Marjan Maznik, Vlado Skrinjar, na svejti pa na sedmom mesti. Ivo Marušič in drugi. Po večerji V Rušuškom pa na Hrvaškom smo meli prijeten večer skupaj, tö majo fabrike. Ta fabrika ma popejvali pa plesali smo. Naj dosta milijardov, ka ma več hoprvin sta nam ravnatelj Tone telov, zdravilišč, predstavništva Hrovat in Vida Hlebec notri (képviselet) po dosta rusagaj pokazala tau velko šaulo. Tou po svejti. Po ogledi fabrike smo je nika takšnoga, kak so na Vo se pa napautili domau. grskom »tangazdaságok«. Med nov tö bijo porüšeni, zdaj pa je tö majo. Tri mlajše majo, tisti so riki renaulte redijo. Novo mes-Letos so z nami bili Slovenci iz takšimi šaulami je ta najvekša v lepau nazaj zozidani. Notri je v Ljubljani, dva stariša pa sama to je glavni varaš Dolenjske. Mosonmagyaróvára tö. Nji je Sloveniji. Sploj dobro delajo, ka Galerija Božidarja Jakca. Dosti delata na gazdiji. Skauz varaša teče reka Krka. bilau 12, nas pa 33, tak ka nas majo dosta odlikovanj. Prvi več-kejpov pa sobrov je notri, ka je Tü sta nas čakala župana iz ob-Že pred rojstvom Kristuša so je s šoferji vred bilau 47. Vüpam er je nastaupo Novomeški oktet sploj velka vrejdnost. Tou gori čine Šentjernej, Franc Hudoklin živali tü lüdje. Rimljani so tö se, ka se je vsakši dobro počütö. Z nisternimi člani smo se že drži država, nej občina. Lejpa in novomeški župan Alojz Mu-odli tü, Törki pa nejso ga mogli to. V Sloveniji kamakoli smo poznali, ka so lani sprtolejt bili cerkev je tö notri, samo ka sveti hič, in sta nam notri pokazala nota vzeti. Habsburžani so na šli, so nas vsigdar lepau gora v Pešti z eno skupino. Sploj dob-meš nejmajo. Kak smo notri šli, svoja varaša. Domačini so nas nauvo napravili te Varaš in so prijali. »Naši« Novomeščani pa ro smo se počütili že prvi več-sta dva velka obrambna stolpa, pa tak sprejeli, ka so popejvali ga poimenovali po IV. Rudolfi šče pá bola. Vsigdar so z nami er, sploj lepau so nas sprejeli. samostanska cerkev, veliko ar-pa igrali. Naš Hugo Čerpnjak je Rudolfswerth. Lüdje so ga pa bili, dosta programov so nam Domanji pokaraj smo djeli pa kadno dvorišče, velike dvorane tö naprej vzejo harmoniko. Tak že od začetka imenovali Novo vküp postavili, tak smo vidli, cviček smo pili. za razstave pa redovna cerkev. ka je sploj veselo bilau, popejva-mesto. Naselili so se tü frančiš-da so nam dali vse iz srca. Radi Drugi den po zajtrki smo se na-Zatem smo se pelali v Pleterje. li, igrali in plesali smo, šče van-kani in so zozidali cerkev pa so nas meli, tou smo čütili. Gospautili s predsednikom Mazni-Tü je tö eden samostan, tega so kištanc je bijo. Pekli pa küjali so samostan. Potejm so leta 1493 paud Marušič je šče film redo kom in gospaudom Marušičem zozidali kartuzijanci. Oni bejli pa telko, ka tau nej za povedat. zozidali cerkev sv. Miklauža pa o našom obiski. Mi se iz srca prauti Kostanjevici in Pleterji. gvant majo. Zdaj jij petnajset Najprvin smo dobili gulaš, pa ustanovili kapitelj. V 19. stoletji zahvaljujemo za tou gosto-Med potjo smo poglednili Hotel žive v samostani, med njimi vsefele domači pokaraj. Bila sta so varaš enkrat zasedli Fran-ljubnost tak turistični kmetiji Grad na Otočcu. Kaulek tega eden Madžar tö. Velko gazdijo dober cviček, dolenjsko vino pa cuzi, gda je bila druga bojna, Košak kak šauli in dijaškemi grada teče Krka. Tou je sploj pelajo, dobro gospodarijo. Iz modra frankinja. Djesti smo na-te pa Nemci pa Talanji. Od 25. daumi Grm. Najbole pa našim elegantni hotel. Fabrika Krka toga živejo. No, ne dela samo tej daljevali s pečenim mesaum in juniuša 1991 je Slovenija sa-dragim znancem, slikarjem iz ga má v lastništvi. Med drugo petnajset lüdi na taum velkom čevapčičimi. Fino, okusno je bi-mostojni rosag. Novo mesto je Novega mesta. svetovno bojno so ga skorok verstvi, liki iz cejle krajine lüdje lau. Kak eno velko gostüvanje. gratalo gospodarsko, kulturno, porüšili, dapa zdaj je že nazaj es odijo delat, kak če bi v fabrik Pozdravit nas je šče prišo do-versko, pa športno središče Do-Irena Pavlič Porabje, 2. avgusta 2007 4 Gnesden je že malo taši držin v Porabji, gde dva ali več mlajšov majo, pa tau vala za cejli rosag. Za volo tauga so prazne šaule pa vrtci. Istino, mlajše goraraniti je nikdar nej bilau léko delo, sploj pa zdaj, gda vsikši samo leti, pa na nikoj nega časa. Na Verici žive eden mladi cimerman, Feri Ropoš, ali kak ga vsakši pozna, Vajnin Feri, steri od tauga malo ovak zmišlava. Pet mlajšov ma, pa že več strej naredo, kak je na Verici-Ritkarovci vsevküp ramov. • Feri, djesta v Porabji taša ves, gde si ti ešče nej redo strejo? »V tej dvajsti lejtaj, ka sam cimerman, sam v sploj dosti mejstaj delo. V Porabji v vsikšoj vesi smo že delali pa ranč nej samo na ednom rami, liki dosta več. Zato pa lüstvo tü vse kaulivrat poz-namo, pa ranč tak oni nas. Človeka dobro spadne, gda se pela, pa vidi, ka njegvo delo ešče stoji.« • Kak si ti cimerman grato? »Oča so tö cimerman bili, pa vejn za toga volo se mi je tau povidlo. Gda sam šaulo skončo, te sam pri firmi VASÉP delo. Od tistac sam te üšo za privatnika.« • Strejo redti je zdaj lakejše, kak te, gda si začno delati? »Prvin so bola proste streje bile kak zdaj, pa nej trbelo okna notra klasti. Istino, mašinov je tö menje bilau, več je trbelo z rokauv delati. Zdaj so streje bola komplicirane, dapa zdaj že vse fela mašine mamo, ka je sploj velka pomauč. Človek se pa včiti vsigdar mora, zato ka se svejt modernizira, pa vsigdar nika nauvoga vönajdejo. Delati je prvin trbelo pa zdaj ranč tak trbej.« • Gda človek strejo redi, skrb trbej meti, nej ka bi človek kaj zapravo, zato ka se tau vidi, nej? »Tau gvüšno, ka človek pri pa VSIKŠI MA EDEN STOLEC meti mora biti, drugo pa tau, ka če lejs gnauk dolavrejžeš, tisto več nazaj zašfarcati ne moreš. Tau nej tašo kak železo. Za volo tauga človek bola dvakrat, trikrat pogledne prvin kak bi vcujstano delati. Streja mora formo meti, zato ka tau vsikši vidi že audalič. Pa tau delo je fizično tü nej léko delo, pa te ešče k tauma vcuj pride vrejme tö. Če je mrzlo ali vrauče, ti si na streji pa delaš.« • Niši velki sto mate v künji, skur od stené do peči dosegne. »Velka je držina pa zato trbej velki sto, naj vsikši mesto ma. Pet mlajšov mam, dva pojba pa tri dekle.« • Tau je te ešče itak samo sedem staucov z vami vret, kauli staula je pa devet, sto ešče fali? »Nas je sedem, pa te ešče moji stariške, tak ka zato trbej de-vet staucov kauli stola. Dosta nas je, dapa zato je tau na pomauč, zato ka se delo tü raztala. Vsikši malo vcujpomore pa te tak nagnauk zgotauvimo. Dosta nas je, eden drugoma leko pomagamo, pa ka je najbola važno, se sporazmejmo. Vsikši mora tagledati drugoga slabosti, brezi toga nede.« • Ti si vsigdar dosti mlajšov sto meti? »Nej, dja sam na tejm nikdar nej zmišlavo. Tau je tak kak živlejnje prinese.« Porabje, 2. avgusta 2007 • Zdaj je te tak, ka pri stauli vsakši ma mesto? »Ja vsikši ma stolec pri stauli, zato ka tak smo dali naredti. Pri obedi si nagnauk leko doj k stauli sedemo. Tašoga reda je cejla družina vküper. Če ovak nega časa ali smo nej doma, v nedelo gvüšno ka cejla družina je kauli staula, pa niške ne fali. Tau je pri nas vsigdar tak bilau. Tašoga reda vsikši tapovej svojo, ka je bilau, kak je bilau tisti keden. Tau je sploj potrejbno, ka cejli keden vsikši samo leti pa nejma časa za drugoga. Dja sam v tejm gorraso, pa moji mlajši so se že tö vcujzeli k tauma.« • Vejm, ka ste bogoboječi. Kak deta z autonom k meši? Vsakši nejma mesta. »Sreča, ka od tec bus pela, pa te trge, štirge se pelajo s tistim. V eden auto bi nas telko nej mesto melo. Mi, če kaj tašoga vcuj ne pride, pri vsikši meši smo tam, cejla družina, niške ne fali.« • S tauga nega svaje med mlajši, ka sto de se pelo z autonom? »Nej, zato ka so se že vcujvzeli. Zvekšoga se podje pelajo z autobusom, zato ka starejšim bi že žmetno bilau.« • Vejn, ka ste pri nas delali, pa gda je zvon vdaro, te ste vi vsigdar stanili, šapko ste dolavzeli pa ste molili. Tau je ešče zdaj tak? »Tau ešče zdaj držimo. Človek si telko časa mora vzeti za tau. Tau tebi nin nede falilo, ka tazmoliš eden Očanaš ali Zdrava bojdi Marijo. Tau je, če čüjemo zvaun. Zato ka je staro lüstvo tü vsigdar tau prajlo, ka če čüješ zvaun, te malo stani, ka koli delaš.« • Od lani oktobra si član manjšinske samouprave na Verici pa član predsedstva Zveza Slovencev na Madžarskem. Kak si se vzejo za tau? »Zato sam se glaso za tau, naj slovenščino čim bola leko obdržimo kak v držini tak v vesi.« • Mlajši gučijo slovenski? »Mlajši vse razmejo slovenski, dapa gučati neškejo nateltje. Dapa probamo je nanjé vzeti, naj gučijo. Zato smo zdaj dali naprajti anteno za SLO1 program, naj mlajši gledajo pa s tistoga do se tö dosta leko včili. Te malo doma mo probali, pa tak mislim, ka de šlau.« • Doma gazdüvate? »Že nej tak kak gnauk svejta, bola na male. Dvej krave mamo, zato ka kauli rami moraš dolapucati, etak se pa te ta krma leko spolaga. Ka mlejka dobimo, tisto pa družina tak goraponüca. Nika nede na kvar. Pri deli dosta časa nejmamo, dapa zdaj je že zato ležej, ka mamo vsakše fele mašine, s šterimi delo brž ta leko obredimo.« • Cimermange cejlo leto delajo, samo v zimi nej. Te ste malo fraj, pa več časa mate, nej? »Tau gvüšno. Te škir popravlamo, znautra v rami kaj delamo, pa ka je najbola važno, te mam največ časa za družino. Ovak, gda delam, te sam tak cejli den kraj od dauma. V zimi mam čas za vsikšoga. Od najmlajšoga do najstarejšoga.« Karel Holec 5 TAŠOGA REDA JE SAUDA NAJBAUKŠA V tau velkoj vročini je človek tak, ka bi vsigdar samo pijo, pa si žejo itak ne more pogasiti. Alkohol cejli den ne more piti, pa za žejo je tak nej najbaukši, tak ka ostane voda. Prvin, gda je taša velka vročina bila, te so iz stüdenca pognali edno kanto vodau, so go notra v glaž vlejali pa so saudo naprajli s stauga. Zdaj je več malo tašni, šteri doma redijo saudo, zato ka gotovo vö k rama pripela auto. Vsakši keden se gnauk stavi po porabski vasaj, pa če koma trbej, tisti si leko küpi. Te človek, šteri nam v tašoj vročini žejo gasi, je Peter Nagy z Gorenjoga Senika. • Kak je tebi tau napamet prišlo, ka ’š saudo redo pa odavo v porabskij vasaj? »V Meriki sva delala z ženauv, pa gda sva domau prišla, te sva se tak odlaučila, ka doma napraviva nišo podjetje. Tak sam prišo domau, ka dja nikoma nemo delo pa pejnaze slüžo, samo sam sebi. Dosta vse smo si zmišlavali, ka naj tau baude, ka mo delali, pa te naslejdnje je ostala sauda.« • Zaka? »Gnauk sam doma bijo v svojoj rojstnoj vesi Kisköre, pa sam tam emo enga spoznanca, šteri je saudo redo pa odavo. Njega smo spitavali, kak se tau dela, pa če se splača. K njemi smo šli pa smo malo poglednili, kak se tau dela. Potejm smo se te tak odlaučili, ka mi tö vösprobamo, pa mo vidli, kak de tau šlau. Domau smo prišli v Porabje, malo smo spitavali lüstvo po vasaj, pa sam pogledno, gde delajo najskrajej saudo. Tak smo te tau začnili leta 2001.« • Kakšni je bijo začetek? »Težki, odo sam od iže do iže. Dosta plakatov sam vösklau po vasaj. Pomalek, dapa od leta do leta je baukše šlau. Istinski je gunč, ka edna firma za sedem lejt prinese dobiček. Tak je bilau pri nas tö. Zdaj je že tak, ka vsakši den, od pondeljka do sobote vozim saudo. Mam 22 vasnic od Gorenjoga Senika cejlak do vesi Csákánydoroszló. V nedelo pa, če kaj trbej, te tisto popravlam.« • Cejli den saudo voziš po vasaj, gda pa te napunjavaš glaže? »Zadvečerek gda domau pridem. Z autonom stanem, te tašča dolapakiva kište, dočas ge gejm pa z ženauv na mlajše skrb mava. Potejm se menimo, tašča na mlajše skrb ma, müva z ženauv deva delat. Klara, moja žena, glaže peré, ge je pa napunjavam. Tau je vsakši den tak, če je zima ali leta.« • Velka razlika je v tejm, kelko saude lüstvo pije v zimi ali pa zdaj, gda je taša velka vročina? »Vpamet se vzeme, dapa Baugi hvala, nej fejst. Zato ka večina saudo v zimi pa v leti gnako ma naraučeno. Istino, je zdaj taša ves, kama na keden dvakrat moram titi, v zimi pa samo gnauk.« • Saudo odavati je zato fizično tö nej léko delo? »Dočas, ka domau pridem zadvečerek, sam že redno trüden. Kište pakivati gor pa dol, v auto vö pa notra skačam, pa te ešče ta velka vročina name tö mantra.« • K saudi vodau trbej, kelko vode ponüceš ti na mesec? »Tašo name ne pitaj, zato ka se s tejm žena spravla. Tau gvüšno, ka dosta.« • Kak se dela dobra sauda? Ali sploj leko saudo zapravi, gda se redi? »Leko go zapravi. Dapa problema je nej v tejm. K dobri saudi dvej stvari trbej. Edno je tau, naj dober mašin maš, drugo pa naj dobra pa mrzla voda baude, gda se ogljikov dioksid (CO2) notrapisti.« • Od koga je dobra voda? »Od tauga, kak se mejša s CO2. Naša voda se težko mejša. Dostakrat pravijo, zaka ne redim močnejšo saudo. Tau je za volo tauga. Zaman pistim notra več CO2, od tauga sauda nede močnejša. Žau taša voda je tü pri nas.« • Saudo napunjavati pa odavati, če bi sam delo, bi nej zandolo. »Tau gvüšno, ka nej. Brezi družinske pomoči bi tau nej šlau. Zaman bi delo den nauč, ešče tak bi nej zandolo. Enga delavca gorvzeti bi se pa nej splačalo.« • Kakšne cilje maš ešče? »Dostavse fela si brodim, dapa ge mo že s tejm zadovolen, če tau, ka delam, de etak tadala šlau, kak zdaj dé. Dapa edno velko željo zato mam. Küpti eden velki motorbiciklin pa se tašoga reda, gda je vrauče, voziti z njim po lejpi pokrajini z ženauv. Vüpam, ka se mi ta želja kak najprvin spuni.« Karel Holec Porabje, 2. avgusta 2007 6 Širi se nouvi hobi po Evropi Pismo iz Sobote RAZISKAVANJE DRUŽINSKE ZGODOVINE KATASTROFA Zadnjih par lejt smo ponovno konštatejrali, ka nej samo drejvo ma svoje korenje, nego tüdi mi lidge. Te navidezno pozableni faktum nas spodbüdjava na tou, ka se znouvič malo obrnemo nazaj v preteklost, pa se začnemo s takšnimi dugovanji opravlati, štera so desetlejtja nej bila posebno zanimiva nej samo za nas, nego za cejlo Evropo nej. Ali gnesden Evropa išče svoje prednike, svoje očake, pa tüdi svojo bližnjo pa dalešnjo žlato, organizira družinska srečanja. Družinska srečanja je nej žmetno vküperspraviti, ar so strogo zastražene meje spadnole, vsakši leko potüje ta, kama ranč ščé. Nastanoli so nouvi poklici, nouvi podjetniki, šteri vam za plačilo sestavijo družinsko drejvo, preštudejrajo matične knjige, šolska glasila, arhivsko gradivo, nagrobne spomenike, potüjejo es pa ta, pa zapravlajo težko zaslüžene pejneze naročnika. Kelko tou košta? Cejne so različne. Od par desetgezero do večstougezero. Če je familija že dobro raziskana, te je falej, če je sploj nej poznana, te je sploj drago. Zanimivo je tou, ka si družinski album vsaki leko tüdi sam vküperpostavi. Inda so samo nemeške familije poznale svoje očake. Tisti se je šteu za istinsko plemenito rodjenoga, šteri je najmenje osem nemeškij generacij leko pravo za svoje prednike. Pörgarje ino pavri so dugo časa nej meli družinskoga drevesa, ar oni so nikdar nej meli čas za tou raziskavanje, mogli so trdo delati. Gnesden že vsaki razpolaga s telkim proustim časom, ka se lehko cojspravi k takšnomi deli, pa napiše zgodovino familije za svoje mlajše pa za otroke njegovih otrok. Pri iskanji dalnjij sorodnikov pa pri sestavlanji genealogije nam velko pomouč nüdi internet. Genealogija, kak disciplina, je bila že v srejdnjem veki trnok razvita, ar je po kanonskom pravi bilou prepovejdano ženiti se do doloučene stopnje sorodstva. Za plemstvo je pa za toga volo bila genealogija velkoga pomena, ar je plemstvo moglo dokazüvati svoje nemeško shajanje, če je ščelo ohraniti feudalne privilegije. Gnes je genealogija mednarodna znanost, štera je tesno povezana s heraldiko (címertan - znanost, štera raziskuje grbe) ino raziskavanjem družinske zgodovine. Prvi mednarodni kongres heraldike pa genealogije je biu v Barceloni leta 1928. Gnesden že vsaka država ma drüštva, štera raziskavajo družinska drejva ino družinsko zgodovino, univerze majo svoje katedre ino profesore, šteri so specializirani za ta pitanja. Na razpolago so strokovne knjige, štere davajo tanače, opisüjejo metode, kak vküppostaviti družinsko drejvo ino družinsko zgodovino. Na žalost je na Vogrskom potekalo dosta bojn, štere so vničile velki tao arhivskoga gradiva. Ali izkušnje kažejo, ka razpolagajo posamezne familije z dragim kinčom, z dosta vekšim, kak bi si človek na prvi pogled predstavlao. Trnok pametno bi bilou, če bi se kotrige posameznij familij čim prvle cuj vzele k sistematizaciji toga gradiva, prvle, kak si štoj zmisli, pa vse vküper na smeti liči, prej ka je tou staro brgüše. Med familijskimi dokumentami najdemo izpiske iz matičnij knjig, šolske izkaze, poročila o sprevodaj, kejpe, pa tüdi Biblijo ino stare knjige preiščimo, ar dostakrat najdemo v njij kakšne cedele, na šteraj so zapisani važni familijski dogoudki. Genealogija ali rodoslovje raziskava družinsko drejvo, na šterom so imena živih ino preminoučih sorodnikov, otrok, zakonske zveze, odnosi med sorodnikami. Tou je torej iskanje našij prednikov. Če se cuj spravimo k tomi deli, te najprvle moramo začniti z roditelami, s starimi starši, njuvimi bratami, sestrami, s prastarši ino tak dale, iti moremo furt bole nazaj v časi. Če mamo na primer takšno srečo, ka naša babica ešče žive, de ona znala poroučati mogouče celou o njenoj prababici. Premislite, kelko pokolenj je že samo tou! Ali zgodovina familije je več kak genealogija. Zgodovinarja familije zanima vsakša informacija, štera je povezana z zgodovino njegovih prednikov: gde so živeli, kak so živeli, ali so bili med njimi poznani lidge, izvrstni lidge, s šterimi se lehko gizdavijo, kakšne poklice so meli, kak so se oblačili, ka so geli, kakšne betege so meli, od koj so mrli, ali so bili srmaki, ali bogati, pa tak dale. Najstarejši družinski člani vam zagvüšno dosta interesantnoga znajo povedati. Če vküperstavite družinski album, de tou trnok zanimivo čtenje za vaše potomce. Na dosta mejstaj majo familije svoje albume, pa samo kejpi so notri. Gnes pa nišče več ne vej, što je na tistij kejpaj. Znajo samo tou, ka so tou bile kotrige familije. Gda ste vse vküper pobrali, te lehko nesete svojo zbirko k kašnemi knigovezari, šteri vam vse dokumente, kejpe, pa vaše zapiske nalejpi na kartone, pa vam vse vküper zveže v lejpi družinski album. Suzana Guoth Lübe moje, dragi moji, ge sam dobro, kak ste vi? Edni etak, drugi ovak, nej? Kak bi pa naj sploj bilou na toum svejti, v sterom se koti edna katastrofa za drugo katastrofov. Vrejdi, tou smo že davnik gora prišli, ka je gé najvejkša katastrofa v mojom žitki moja tašča Regina, trno čedna ženska. Zato zdaj nemo o njoj gučo, liki od drugi katastrofaj, ka se godijo na našom svejti. Za té katastrofe, od steri leko čüjemo na radioni pa na teveni, skur vsikši vej. Eden za drugim se trousi zemla, eden za drugim fudajo tornadi pa tajfuni, ka si človek sploj ne more zapouniti, kelko takši katastrof se godi. Kak edna premine, že se začne druga. Ka o povoudni pa o süšavaj sploj ne gučimo. Name migajo vcejlak edne druge katastrofe; takše drouvne, potüljene, depa nika menje katastrofalne, kak so tiste velke, pri steraj cejli varaši na nikoj pridejo pa cejle krajine tö. Edna od takši mali katastrof je gé slovenski nogomet. Ja, brsanje labde je gé v Sloveniji katastrofalno. Na, vej je v mojoj Soboti ranč tak, katastrofa. Zdaj pa se pitate, kak se leko vküper deje eden cunami ali pa povouden z ednim lagvim nogometom. Leko, pa eške bole kak leko se vküper deje! Poglednite! Nogomet je v Sloveniji pa tak v Soboti tö na nikoj prišo. Naša reprezentanca (válogatott) več skur ne pouni nut v gol brsnoti. Gibijo edno tekmo za drugo. Če že ka malo boukše mantrajo tisti okrougeu leder, je tou prouti kakšnomi Cipri ali pa Malti. Ovak pa na cejloj fronti katastrofa. Lidge več ranč ne morejo gledati tevena, gda kakši naši lejčejo kak brezi glave es pa ta. Inda so skakali pa se obimali, tak dobro je tou bilou davnik. Pa so se meli lidge med seuv zatoga volo trno radi. Po tekmaj so bile cejle veselice po veselici, na, tou pa se vej etak ali ovak, ka leko naredita moški pa ženska. Pa je zatoga volo dosta mlajšov bilou. Zdaj od nevoule, ka je nogomet tak na nikoj prišo, se več nika ne sveti, pa so lidge vse bole čemerasti zavolo lagvoga brsanja pa nikšne vole nemajo tisto najlepše delo na svejti delati. Tak, vidite! Zato je gé naš nogomet katastrofalen. V cunamiji lidge mérajo, zavolo kastrofalnoga brsanja pa nega mlajšov, pa so cejle vesnice napou prazne ostanole. Tou je dun katastrofa! Druga takšna bole pokrita kastrofa je gé naša politika. Una je gé eške bole kastrofalna kak pa nogomet. Kak je gé una v Sloveniji, je gé v mojom varaši Soboti tö. Ta katastrofa je gé rejsan takša vküper potejgnjena pa potüljena, ka go človek ranč vpamet ne vzeme. Takše katastrofe pa so najüše pa najlagvejše. Poglente! Politika je tak ali ovak ku..., tisti pa, ka se z njou spravlajo pa ku... pa ku.... Vej pa se, kak se takšo delo, ka ga delajo edni pa drugi, dela naskrivma, ka bi je nej stoj vpamet vzeu. Pa so zato naši politiki ranč takši. Če dobijo kakše ilegalne pejneze, tou dobijo naskrivma, cejne pa majo kak najvejkše pa naboukše ku.... Zdaj me pitate, gde je tü kakša katastrofa? Ja v tejm, ka smo mi drugi vsi slejpi gratali pa glüpi! Vejpa kakoli uni delajo, kakoli si talajo, lüstvo nika ne vidi pa nika ne čüje. Pri tejm dé za edno fele epidemijo, ka je že na granici katastrofe. Samo padarge so eške nej gore prišli, kak se tej betek zove pa kak ga trbej vračiti. Tak, ta se vam raztomačo dvej fele menje poznani, depa nika menši kastrof. Geste pa takši menje poznani katasrof eške dosta na toum svejti. Gvüšno bi je vi sami tö najšli pa bi od nji vedli kaj povedati. Depa zgotouviti moram tou pismo, ka me čaka moja tašča Regina, trno čedna ženska, ka va grede polejvala, ka je kastrofalna vročina nad nas prišla. Te pa, lübe moje in moji dragi, bojte mi lejpi pa zdravi, pa bejžte vkraj od katastrof! Miki Porabje, 2. avgusta 2007 7 Če Porabci nedejo na Triglav, VIKTOR+VIKTORIJA VČENJÉ te Triglav pride v Porabje Slovenska manjšinska samo-trbelo vöodebrati. Te je bijo 14. Dapa nej sam ga pito, zato ka uprava Andovci se je lani tak julij. nas je te že dosta bola brigalo, haska gé. Vse, ka se človek navči, gnauksvejta odlaučila, ka v vesi postavi Prvo nauč sam več ranč spati kak velki je kamen. prav pride, vejo povedati lidge. Pa tou tö, ka tisto, ka se Janezek navči, tou Janez vej. Depa kak je kaj s včenjoum pri dvojčkaj, Viktori pa Viktoriji? Leko povejmo, ka mata oprejte glave, pa v tejvi dvej glavej dosta leko nut pride, pa tam ostane tö. Ja, leko povejmo tou tö, ka sta bistriva. V njiva glavaj se vsigdar kaj küja, kaj zmišlavle. Kak bi pa nej, vej sta pa tou mladivi glavej. Zato si vsefelé vözbrodita. Tou tö, kak se najležej kaj navčiti. Pa se je trbelo navčiti nikšno pesem. Nej, nej tisto za spejvati. Mogli so se navčiti pesem, ka jo trbej recitejrati. Depa že je bila sprtolejt. Venej sunce pa veseldje. Venej lejtanja pa mladost. Kak naj se človek vči. Pa bi dvojčka vcejlak pozabila na tou včenjé. -Jaj, vej pa moram domou! Že je kesnou, ge pa sam se eške nej navčila tisto za recitejrati, - si je zbrodila mlada souseda Bertica. Pa je tak nagnouk Viktori pa Viktoriji tö spadnolo v glavou. - Müva eške tö nika ne vejva, nika sva se nej včila! Tak sta njiva tö tak nagnouk začnila bejžati prouti doumi. Vse se je kadilo za njima. Doma sta se mogla najprva mujti, po tis-tom večerdjo pogesti pa znouva roke prat pa zobe tö. Na, kuman zdaj je biu čas za včenjé. Pa je že tak kesnou bilou, pa že sta tak trüdniva bila. Depa ka trbej obrediti, tou trbej! Tak sta si prajla in se začnila včiti, dokejč sta jo nej vedla na pamet. Tak je prišla vöra domanje rejči. Edni so jo čakali s strajom. Edni so jo čakali kak vsikšo drugo vöro v šouli. In pride v razred leranca. Lepou ji pozdravi. Pita je, če so se navčili tisto, ka se je trbelo navčiti. Edni povejo Jaaaaaa! drugi vöpistijo bole takši prestrašeni Jaaaaa .... Začne se spitavanje. Že prviva sta pitaniva dvojčka. -Na Viktor pa Viktorija, vüva sta bila vrliva, ali nej? Vejta pesem, -jiva pita. -Gvüšno, ka vejva, -se Viktor zdigne pa začne lepou naraji gučati. Pride do polonje pesmi, te se stavi. Pogledne sestro. Zdaj se zdigne Viktorija, Viktor pa si dole sede. Viktorija guči drugi tau pesmi pa jo povej do kraja. Gučala je eške lepše od brata. -Nejsmo se tak zgučali! Vsikši se mora navčiti cejlo nouto, -je leranca kuman do lufta prišla. -Vej pa müva cejlo vejva. Vej ste pa pitali: »Na, Viktor pa Viktorija, vüva sta bila vrliva, ali nej? Vejta pesem?« Niške ne more povedati, ka jo ne vejva. Vsikši polonje, oba vküper pa cejlo, nej? -sta gučala skur v eden glas. Kak bi kaj naj povejdala. Vej sta pa Viktor pa Viktorija dvojčka, steriva brodita kak dvojčka, nej istina? Miki Roš kamen s Triglava kak simbol slovenstva. Te kamen bi se postavo pri bodočom vaškom muzeji. Da bi se s tejm krepšo občutek pripadnosti tistij Slovencov k matičnemu narodu, šteri živemo v Porabji. Za volo tauga smo se konca junija s prošnjov obrnili k Narodnomi parki Triglav, naj leko od tistec pripelamo eden kamen, eno skalo. Na tau prošnjo smo te valas dobili: »Z veseljem smo prebrali Vaše prijazno pismo in vam želimo pomagati v nameri, da postavite v vasi obeležje s Triglava. Veseli smo Vaše pobude in bomo našli rešitev.« Tak je bilau, za eden keden smo že dobili e-mail, ka so vöodebrali nam kamen, pa leko demo po njega. Dosta smo si zmišlavali, kak ga leko pripelamo, kak ga leko gor naklademo. Za volo tauga smo znauva zvali narodni park, če bi nej vedli nam pri tejm pomagati. Tam so nam dali edno telefonsko številko od gospoda Jožeta Miheliča, steri je vodja slüžbe za izobraževanje in naravovarstveno vzgojo, ka on gvüšno najde rešitev. Rejsan je tak bilau. Za volo tauga, naj vas glava ne boli, je pravo. Kamen de pod Triglavom, na severni nej mogo. Kak te kamen od tistac dolapripelamo? Vejpa Vrata so tö več kak gezero mejter visiko. S tejm kamlom de kombi tak dolaleto od tistac kak seni po snejgi. Djestajo taša mejsta, gde se paut za 30 procentov zdigava. Tam pejški dojda gora titi, nej z autoni, sam si zmišlavo. Zazranka v šestoj vöri smo štartali iz Andovec, zato ka na edno vöro smo že v Vrati mogli biti. Med putjauv, zvün tauga, ka je gužva bila, nika zanimivoga nej bilau. Pa ešče tak smo že pred edno vörov tam bili. Gda smo malo kauli poglednili, potistim smo kamenja začnili gledati. Baug šteri je naš? »Nej ka bi te velki bijo naš,« pravi šofer, »zato ka tauga dja tü nemo dolapelo, tau gvüšno. Vejpa cejli auto vküpspadne, če tauga goradejajo.« Kak etak zmišlavamo, meni napamet pride, ka bi mi zvati trbelo gospoda Miheliča. Telefon v roke vzemem pa zovem, gda gnauk nekak samo k meni staupi. »Mogoče, vi namé zovete, nej?« pravi. »Če ste vi Jože Mihelič, te vas,« pravim. »Jaz bi biu, kamen je pa že tam na prikolici, bomo ga videli, če Gda smo ga zaglednili na prikaulici, te smo se že malo pomirili. Nej bijo tak nevaren, smo mislili mi. Dapa gda ga je nakladalec zdigno, pa je lanc začno praščati, te smo zato mislili, ka je nej tak léki. Sploj pa te, gda ga je notra v kombi djau, pa tistoma zadnji tau dola vseu. Potejm smo šli v Alježev dom na edno pijačo, pa se malo pogučavat z našimi nauvimi prijatelji. Tü smo od gospoda Miheliča dosta vse nauvoga zvedli, ka smo do tejga mau nej vedli, zaman smo že bili večkrat pri Triglavi. Naprimer tau, ka med tistimi štirimi lidami, šteri so najprvin šli gor na Triglav, je bijo eden, šteroma so stariške z Vogrskoga bili. Pripovejdo je ešče nam od tauga, gde je stau najprvin Alježev dom, pa zaka so ga te inan gor zozidali. Ka je nevarno, na koj trbej skrb meti, če človek gora de na Triglav, smo tö zvedeli od njega. Zanimivo je bilau ešče tau, gda so nam s sodelavcom od tauga pripovejdali, kak so gnauk svejta pastirge živeli v gorskom svejti. Na konci so nas pozvali, naj gnauk pridemo, pa mo vtjüper šli gor na vrh. Mi smo pa njij povabili, naj pridejo na našo prireditev v Andovce, gda se »mali Triglav« gorposveča. Tau bau 25. augustuša. Potejm smo se poslovili pa smo se napautili proti dauma. V ausmoj vöri smo s kamlom že doma bili, gde nas je že cejla ves čakala. Zdaj je ešče tam na dvorišči pri Pultjini, tak ka če ešče stoj nej bijo gor na Triglavi, tisti naj dé ta pa z ednim stopajom tau leko napravi. Na konci ešče telko, če te čüli, ka je Triglav več samo 2863 strani, ka se tak zove ka Vrata. malo naprej stopimo.« mejter visiki, te te znali, ka Pride eden nakladalec pa vam »Kak je on vönajšo, ka smo mi tisti mejter ka fali, je pri nas v kamen gor na tovornjak deje. prišli po kamen?« zmišlavam Andovci. Gda se je tau vse razčistilo, kak staplam za njim. »Že au-Karel Holec potejm že samo dober datum dalič se vidi, ka smo Porabci?« Porabje, 2. avgusta 2007 PETEK, 03.08.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 ENAJSTA ŠOLA: LECTOVO SRCE, 10.55 TABORNIKI IN SKAVTI, 11.10 JASNO IN GLASNO: SADEŽI DRUŽBE, 11.55 TIBET -ZGODBA O NEKI TRAGEDIJI, FRANC. DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: OD POMLADI DO POLETJA, 16.30 ČIV IN PAPAGAJ, DANSKA NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... FORTUNAT BERGANT: LJUBLJANSKA STOLNICA, 17.45 LOVCI NA IZGUBLJENE ZAKLADE, NEMŠ. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 20.30 ŠTEVERJAN 2007, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB: MORJE KOT POLJE, 0.05 LOVCI NA IZGUBLJENE ZAKLADE, NEMŠ. DOK. SER., 0.55 DNEVNIK, 1.35 INFOKANAL PETEK, 03.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.30 SLOVENSKI VENČEK, 14.30 CILJ: MATURA, FRANC. FILM, 16.05 MOSTOVI – HIDAK, 16.35 Z GLAVO NA ZABAVO, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 NO FIESTA PABLO, DOK. FELJTON, 18.25 PREGANJANI NA SVOJI ZEMLJI, DOK. ODD., 19.00 PUSTA HIŠA, ANG. NAD., 20.00 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 20.50 OČARLJIVI MALOPRIDNEŽ, AM. FILM, 22.25 V ISKANJU SALOME, ŠPANS. DOK. ODD., 23.20 SAMURAJ SOMRAKA, JAP. FILM, 1.30 NOČNI PRODAJALEC, RUSKI FILM, 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.20 ZABAVNI INFOKANAL SOBOTA, 04.08.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB: MORJE KOT POLJE, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VSE O ŽIVALIH, ANG. DOK. NAN., 14.20 POLETNI OBISK, NEMŠ. FILM, 15.55 POLETNI VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 POLETNI VRTILJAK, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 SKRIVNOST MODREGA VLAKA, ANG. FILM, 21.30 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 22.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.45 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.45 VOLITVE, AM. FILM, 1.25 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL SOBOTA, 04.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.30 SKOZI ČAS, 9.40 ABSOLUTNO GLOBALNO, 10.15 PREGANJANI NA SVOJI ZEMLJI, DOK. ODD., 10.45 V ISKANJU SALOME, ŠPANS. DOK. ODD., 11.35 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 12.30 IZ DŽUNGLE V DŽUNGLO, AM. FILM, 14.45 TEBI SLOVENIJA, KONCERT OB 15-LETNICI SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE, 16.05 DESETI BRAT, TV PRIREDBA PREDSTAVE GLEDALIŠKE SKUPINE IZ MULJAVE, 18.00 KLATEŽI, AM. FILM, 20.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 20.30 35 LET VALA 202, 21.40 POLETNI VRTILJAK, 23.55 HUFF, AM. NAD., 0.50 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL NEDELJA, 05.08.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE LENDAVA, 11.00 NA OBISKU, 11.30 MALA SRBSKA SVETA GORA, DOK. ODD., 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 ŠTEVERJAN 2007, 14.25 VRTIČKARJI: TRAVA, TV NAD., 14.55 SHANE, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA -GALERIJA IGRALCEV: BORIS JUH, 18.15 PAJKEC PIKO, RIS., 18.20 VETERINAR JOC, RIS., 18.30 KRAVICA KATKA, RIS., 18.35 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 18.40 ŽREBANJE LOTA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 DAJMO, NAŠI! 21.10 INTERVJU, 22.00 ARS 360, 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 ŽENA VOZI, MOŽ SPI, NEMŠ. FILM, 0.50 DNEVNIK, 1.15 INFOKANAL NEDELJA, 05.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 35 LET VALA 202, 10.35 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 11.15 NAŠA PESEM 2007, 11.45 MED VALOVI, 12.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.15 NI MI ŽAL, GALA KONCERT NUŠE DERENDA, 15.20 SVETOVNI POKAL V GORSKEM KOLESARSTVU, 15.55 ANGLEŠKI SUPERPOKAL V NOGOMETU, 18.00 GRAJSKI BIKI, SLOV. FILM, 19.25 OČITNO UŽITNO: KRAS, 20.00 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 20.50 NA NOŽ, ANG. NAD., 21.20 BAJADERA, POSNETEK BALETA IZ MILANSKE SCALE, 23.25 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 0.15 PRIJATELJI IN KROKODILI, ANG. TV FILM, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 ZABAVNI INFOKANAL PONEDELJEK, 06.08.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 F. OTROŠKI PROGRAM, 11.05 LOVCI NA IZGUBLJENE ZAKLADE, NEMŠ. DOK. SER., 12.00 SLOVENCI V AVSTRALIJI: SREČANJA V MELBOURNU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DAJMO, NAŠI!, 14.40 NEKAJ MINUT ZA POPULARNO GLASBO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 16.15 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH: POUČ.-RAZV. ODD., 16.35 S SONCEM V OČEH: STRAH, POUČ.NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ŽIVLJENJE Z MEDVEDI, ANG. POLJ. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 20.45 OSMI DAN, 21.20 V KADRU: LADO LESKOVAR IN TATJANA TRTNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ZRAČNI MOST, NEMŠ. NAD., 0.30 ŽIVLJENJE Z MEDVEDI, ANG. POLJ. ODD., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 06.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.00 POLETNI VRTILJAK, 14.15 VRTIČKARJI: TRAVA, TV NAD., 14.40 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA, 15.40 ARS 360, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 SLOVENCI PO SVETU: 14. TABOR SLOVENCEV PO SVETU, 17.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.00 POROČILA, 18.05 SMODNIK, IZDAJA IN ZAROTA, ANG. NAD., 20.00 DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET, ANG. DOK. SER., 20.50 ELVIS -ZGODNJA LETA, AM. NAD., 22.15 KONCERT SKUPINE KORN, 23.05 ZAMERA, JAP. FILM, 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL TOREK, 07.08.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.00 ŽIVLJENJE Z MEDVEDI, ANG. POLJ. ODD., 11.55 INTERVJU: MIRO SIMČIČ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PREGANJANI NA SVOJI ZEMLJI, DOK. ODD., 13.55 MALA SRBSKA SVETA GORA, DOK. ODD., 14.25 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: NEUSTRAŠNI JANEZ, RIS., 16.10 KOŽA, DLAKA, PERJE: MLADIČI, DOK. ODD., 16.15 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 16.40 HOTEL OBMORČEK, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.45 STRANSKI TIR, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 BLUES ZA SARO, SLOV. FILM, 21.25 ITA RINA - OD MITA DO MUZEJA SLOVENSKIH FILMSKIH IGRALCEV, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ABSOLUTNO GLOBALNO, 23.20 MEDEJA, NIZ. NAD., 0.10 STRANSKI TIR, DOK. ODD., 1.00 DNEVNIK, 1.35 INFOKANAL TOREK, 07.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.45 KONCERT SKUPINE KORN, 15.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.00 NA OBISKU, 16.30 V KADRU: LADO LESKOVAR IN TATJANA TRTNIK, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 SLON: UMOR NE ZASTARA, NEMŠ. NAD., 20.00 TIŠINA, ŠVEDS. NAN., 21.30 DRAGA VENDI, DANSKI FILM, 23.10 DOMOVINA, KRONIKA PRELOMNEGA OBDOBJA, NEMŠ. NAD., 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL SREDA, 08.08.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.10 STRANSKI TIR, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ODPETI PESNIKI, 13.30 PLEZALKA, NORV. FILM, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 16.15 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 VDIH ŽIVLJENJA -ZGODBA DR. PAVLA LUNAČKA, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZMAGALI BOMO, DANS. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 BREZ REZA: DR. MITJA FERENC -POKLON SLOVENSKIM ŽRTVAM NA NAPAČNEM KRAJU SPOMINA, 23.15 VOJNO SO POSNELI V BARVAH, FRANC. DOK. SER., 0.10 VDIH ŽIVLJENJA -ZGODBA DR. PAVLA LUNAČKA, DOK. ODD., 1.00 DNEVNIK, 1.35 INFOKANAL SREDA, 08.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 15.20 LESTVICA NA DRUGEM, 16.05 DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET, ANG. DOK. SER., 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.00 POROČILA, 18.10 LUISA SANFELICE, IT.-FRANC. NAD., 20.00 ŠPORT, 22.00 UKROČENA TRMOGLAVKA, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLG CELJE, 0.00 VOKAL XTRAVAGANZZA: PERPETUUM JAZZILE IN THE REAL SIX PACK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL ČETRTEK, 09.08.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 VDIH ŽIVLJENJA -ZGODBA DR. PAVLA LUNAČKA, DOK. ODD., 11.35 OMIZJE -SVETO IN SVET: VLOGA OČETA V DRUŽINI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 13.45 POLNOČNI KLUB: SHUJŠAJMO SKUPAJ! 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 MOJI LASJE SO ČRNI, RIS., 16.15 TOM IN OSKAR, IGR. FILM EBU IZ BELG., 16.30 ENAJSTA ŠOLA: BATERIJE, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI: VISOKA KULTURA -OPERA IN BALET, 18.15 DUHOVNI UTRIP: ENERGIJSKE TOČKE V SLOVENIJI, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SVALBARD -ŠPICE SPITZBERGNA, DOK. ODD., 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA -23.10 GLASBENI VEČER, 0.20 DUHOVNI UTRIP, PON., 0.35 DNEVNIK, 1.15 INFOKANAL ČETRTEK, 09.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.55 LABIRINT, 15.50 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 16.40 Z GLAVO NA ZABAVO, 17.05 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 BREZ REZA: DR. MITJA FERENC - POKLON SLOVENSKIM ŽRTVAM NA NAPAČNEM KRAJU SPOMINA, 18.00 POROČILA, 18.05 SLOVENSKI VENČEK, 19.05 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 TUNA IN ČOKOLADA, ŠPANS. FILM, 21.30 PLATFORMA - 52. BENEŠKI BIENALE, 22.00 ŠTEVILKE, AM. NAD., 22.40 EMILIJA: DRUGA PRILOŽNOST, NEMŠ. TV FILM, 0.10 8 X 45: NEBESA, AVST. NAN., 0.55 MOJ PRIJATELJ IVAN LAPŠIN, RUSKI FILM, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 ZABAVNI INFOKANAL Mokro veselje na Gorenjom Seniki V vrauči dnevaj (steri do, dokeč te novine do vas pridejo, vüpajmo, že za nami) so se po porabski dvauraj tö pojavili bazenčki, na decino najvekšo veselje. Če so že v Varaši bazen na kopališči (strand) zaprli, nauve terme so predrage, ka bi se mlajši vsakši den tam kaupali, se je trno dobro namakati v tej malij bazenčkaj. Sploj pa če padaši pa padaškinje iz vesi tö pridejo. Tau mokro veselje je poslikala prejšnji keden Silva Eöry na Gorenjom Seniki. TI, POJBIČ Župnik popravla plout okoli farofa. Šteri latoške so doj strgani, jih zabija nazaj gor. V rokaj drži klapač (kladivo) in cveke pa friško zabija. Mimo ide eden mali pojbič, stane pa gleda. Nika ne guči, samo gleda. Župnik ga pita: »Ka me pa te ti, pojbič tak gledaš«. Pojbič je malo tüo, te pa pravi: »Gospod plebanoš, čakam, ka te vi pravli, gda se vdarite po prsti.« Marta Sever ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB