ANNALES • Ser. hist. socioi. • ti) • 2000 • 1 (20)
izvirni znanstveni članek	UDK 314 (450.36)"] 933"
prejeto: 2000-06-26
TAJNO ŠTETJE OZiROMA STATISTIKA, KI JO JE ZA JULIJSKO KRAJINO LETA 1933 PRIPRAVILA PRIMORSKA DUHOVŠČINA, ZBRANA V ZBORU
SVEČENIKOV SV. PAVLA
Egon PEL IKAN
Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, SI-6000 Koper, Caribaldijeva 18
IZVLEČEK
V prispevku je predstavljeno tajno štetje, ki ga je leta 1933 opravila slovenska in hrvaška duhovščina, zbrana v Zboru svečenikov sv. Pavla.
Statistika je bila pripravljena za interno rabo Tajne krščanskosocialne organizacije in kot informacija za vlado Kraljevine Jugoslavije, tako da preštevanje prebivalstva v osnovi ni imelo propagandno-političnega značaja. Istočasno gre za edino statistiko, ki sojo v času med obema vojnama za Julijsko krajino pripravili Slovenci in Hrvati. Iz arhivskega gradiva je razbrati, da sta štetje opravljali slovenska in hrvaška duhovščina "na podlagi pregleda župnijskih knjig" (Liber baptistorum, Status Animarum etc.). Podatke so duhovniki povezovali na ravni župnij', dekanij, škofij in nazadnje celotne Julijske krajine.
Statistika na podlagi stanja v župnijskih knjigah leta 1933 navaja za Julijsko krajino 545.541 "Jugoslovanov" in 455.389 Italijanov. Obsega 5 zvezkov s seznami po posameznih župnijah, tako da omogoča tudi pregled nad številom Slovencev in Hrvatov posebej.
Ključne besede: popisi prebivalstva, tajno štetje, duhovščina, Julijska krajina, Istra, 1933
SECRET CENSUS (STATISTICS), PREPARED IN 1933 FOR THE VENEZIA GIULIA REGION BY THE PRIMORSKA CLERGY ASSEMBLED IN THE COUNCIL OF PRIESTS OF ST. PAUL
ABSTRACT
The paper sets out to examine the secret census prepared in 1933 by the Slovene and Croatian clergy assembled within the Council of Priests of St. Paul.
The statistics was prepared for internal use of the Secret Christian-Social Organisation as an information for the government of the Kingdom of Yugoslavia, which may basically mean that the census did not have a propaganda character. At the same time this was the only statistics prepared during the two Great Wars for the Giulia region by Slovenes and Croats. The archival material makes it clear that the census was carried out by the Slovene and Croatian clergy "on the basis of a survey of parish registers (Liber baptistorum, Status Animarum, etc.). The priests linked the data at the level of parishes, dean's offices, dioceses and finally of the entire Giulia region.
On the basis of the figures stated in parish registers in 1933, the statistics refers to 545,541 "Yugoslavs" and 455,389 Italians in the Giulia region. It consists of 5 volumes with lists as per separate parishes, thus also enabling an insight into the numbers of Slovenes and Croats separately.
Key words: censuses, secret census, clergy, Giulia region, Istra, 1933
191
ANNALES • Ser. hist. socioi. • ti) • 2000 • 1 (20)
fgon PELIKAN: TAJNO ŠTETJE OZIROMA STATISTIKA, Kl ¡O JE ZA JULIJSKO KRAJINO LETA 19Ji PRIPRAVILA .... i 91 -202
i. UVOD
V prispevku predstavljam tajno štetje, ki ga je leta 1933 v julijski krajini opravila slovenska in hrvaška duhovščina, zbrana v Zboru svečenikov sv. Pavla.
Štetje je nastalo v času, ko je bila stanovska organizacija primorske duhovščine v začetku tridesetih let že združena v Tajni krščanskosocialni organizaciji, ki je nastala z zlitjem politične organizacije slovenskih krščanskih socialcev in stanovske organizacije slovenske in hrvaške duhovščine - tj. krščanskosocialnega Političnega društva Edinost in Zbora svečenikov svetega Pavla. Organizacija se je usmerila v tajno narodno-obrambno delovanje z deklariranimi iredentističnimi cilji in je delovala s poklicno (plačano) mrežo zaupnikov, šolskim odsekom, knjižnicami, tajnim tiskom itd., kar je bilo vse neposredno financirano iz Kraljevine Jugoslavije na podlagi natančnih vsakoletnih proračunov. Tajna krščanskosocialna organizacija je proračune pošiljala v odobritev v Beograd, pred vladno komisijo in zunanjim ministrom posebej pa jih je zagovarjal dr. Engelbert Besednjak osebno.
Leta 19.36 je bilo v Zboru svečenikov sv, Pavla še 276 slovenskih in hrvaških duhovnikov (BA, 598). Ti so igrali tudi najpomembnejšo vlogo pri delovanju Tajne organizacije (v praktičnem smislu), saj so kot njeni člani fizično pokrivali celotno ozemlje julijske krajine.
Delovanje slovenske duhovščine v Julijski krajini ima sicer v času med obema vojnama tudi širši pomen od zgolj lokalnega, saj na idejnopolitični ravni z uporom povezovanju med katoliško desnico in fašizmom sega daleč v evropski kontekst, v razmerja med radikalno desnico (fašizmom) in političnim katolicizmom, ki je bilo takrat aktualno v mnogih evropskih državah, na cerkveni ravni pa se nedvomno dotika usmeritev, ki so bile trideset let kasneje predmet razprav na drugem vatikanskem koncilu in po njem (vprašanje naravnega prava pri rabi maternega jezika v Cerkvi, inkulturacije itd.).
II. STATISTIKA OZIROMA TAJNO ŠTETJE LETA 1933
Očitno je bilo štetje prebivalstva naročeno s strani vlade Kraljevine Jugoslavije, na ozemlju tuje države pa ga je izvedla "nacionalna duhovščina" {kol se sama večkrat poimenuje v dokumentih).
Statistika je bila istočasno pripravljena za interno rabo Tajne krščanskosocialne organizacije, in kot informacija vladi Kraljevine Jugoslavije, tako da preštevanje prebivalstva vsaj v osnovi ni imeio propagandno-poli-tičnega značaja, fstočasno gre za edino statistiko, ki so jo v času med obema vojnama za Julijsko krajino pripravili Slovenci in Hrvati. Kdo bi bil razen duhovščine v razmerah fašistične diktature (leta 1933) sicer sposoben vladi Kraljevine Jugoslavije predložiti statistiko o etničnem stanju slovenskega in hrvaškega prebivalstva pod Italijo, vključno s poročilom o vseh spremembah v
nacionalni strukturi v škofijah pri vseh posameznih novih nastavitvah v župnijah julijske krajine do leta 1933?
Žal nimamo natančnejših podatkov o načinu izvedbe štetja oziroma uporabi kriterijev pri določanju nacionalne pripadnosti (jezik v družini, pogovorni jezik, ma-terni jezik). Iz arhivskega gradiva je razbrati samo, da je štetje opravljala slovenska in hrvaška duhovščina "na podlagi pregleda župnijskih knjig" (Liber baptistorum, Status Animarum etc.). Podatke so duhovniki povezovali na ravni župnij, dekanij, škofij in nazadnje celotne Julijske krajine.
Kot je razvidno iz korespondence Virgila Ščeka, so štetja v posameznih dekanijah in v goriški nadškofiji pozneje še ponovili, saj je konec leta 1934 v enem od poročil dr. Besednjaku na Dunaj zapisal npr.:
"V slavnostni številki "Idea del Popolo" (ki je last ku-rije) z dne 21. IX. 1934 je izšla statistika vernikov gor. nadškofi je po narodnosti. Našteli so 153.000 Slovencev in 180.000 Lahov! Pa kako! V komenski dekaniji npr. so našteli 2100 Lahov, ko jih je točno 272! To statistiko so fašisti že večkrat zlorabili v "Piccolu", potem v poročilu agencije: "La Corrispondenza vaticana", in 6. XI. spet v Lavo m fascista (Genova). Sedaj sestavljamo novo, do glave točno statistiko..."(dA, 314)
Nacionalna pripadnost najbrž v tem smislu ni bila sporna v primeru Goriške (pa tudi tam npr. ne vemo, kam so prištevali Furlane - očitno k Italijanom, saj v štetju nimajo posebne rubrike), bolj je najbrž vprašljiva v nekaterih vaseh v Istri in seveda v večjih industrijskih centrih (Tržič, Trst, itd.), kjer duhovščina ni imela popolnega nadzora nad populacijo, kot je bil to zagotovo primer v primorskih vaseh.
Statistika na podlagi stanja v župnijskih knjigah leta 1933 navaja za Julijsko krajino 545.541 "Jugoslovanov" in 455.389 Italijanov. Obsega 5 zvezkov s seznami po posameznih župnijah, tako da omogoča tudi pregled nad številom Slovencev in Hrvatov posebej.
V spremnem besedilu k statistiki najdemo tudi opombo, da niso upoštevali vojakov, karabinierjev in učiteljev, največji delež priseljenih Italijanov pa naj bi prispevali uradniki državne uprave, trgovci, obrtniki in železničarji.
Če statistiko kratko povzamem, je bilo po podatkih duhovščine v posameznih škofijah Julijske krajine 1. januarja 1934 ugotovljeno naslednje Število prebivalcev (brez ZacJarske pokrajine) (15A, 603):
	Slovenci	Hrvati	Italijani
Tržaška škofija	150.551	73.708	225.795
Goriška škofija	174.101	-	131.731
Poreška škofija	-	87.731	59.603
Reška škofija	18.996	40.454	38.260
Skupaj:	343.648	201.893	455,389
192
ANNALES • Ser. hist, sotiol. • 10 • 2000 ■ 1 (20)
Cgon FELIKAN: TAJNO ŠTitK OZIROMA STATISTIKA, KI jO SE ZA JULIJSKO KRAJINO LETA 193:5 PRIPRAVILA ... 191-202
III. PRIMERJAVA ŠTETIJ 1910, 1921,1933, 1936
Za Julijsko krajino (brez Zadarskc pokrajine)
(razlika v skupnih seštevkih gre na račun Nemcev, Romunov, Albancev, Madžarov in drugih)
Italijani: Slovenci: Slov./Hrv.:	Preb.: Po avstrijskem štetju leta 1910: (po Mattossi, Krasna, 1998, 41x)
397.550 326.282	479.986 943.256
Po italijanskem Štetju leta 1921 (z	rubriko lingua d'Uso): (po Mattossi, Krasna, 1998, 41)
527.102 259.542	354.780 911.485 Po tajnem štetju slovenske in hrvaške duhovščine leta 1933:
455.389 343.648	545.541 1.000.930 Po italijanskem štetju leta 1936: (po Mattossi, Krasna, 1998, 41)
588.070 251.760	382.349 976.417
Ob vseh teh številkah bo seveda zelo težko najti objektiven približek realnim razmerjem v nacionalni strukturi. Če statistiko duhovščine primerjamo npr. z avstrijsko iz leta 1910, lahko ugotovimo, da je razlika sicer velika. Takrat so našteli 466.730 Slovencev in Hrvatov, tokrat (1933) 545.557. A samo v mestu Trst je leta 1910 mestna uprava, ki je bila v italijanskih rokah, v prvi verziji štetja kot "Italijane" preštela 25.000 Slovencev, kar je dokazala tudi uradna revizija štetja. Po VVilfanovem posredovanju je pozneje prišlo do ponovitve štetja, ki je v Trstu namesto 37,000 naštelo 60.000 Slovencev (prim. Pirjevec, 1994, 226). Lahko si predstavljamo, kakšen je bil položaj npr. v Istri. Na drugi strani obsežno poročilo tržaške policije, ki ga je dr. janko Pleterski naše! v Allgemeines Verwaltungsarchiv-u na Dunaju, že za leto 1911 navaja samo za mesto Trst tudi 39.257 priseljenih italijanskih državljanov, leta 1913 pa naj bi jih bilo po navedbi iz istega vira (poročilo tržaške policije z dne 15. februarja 1916) že nad 50.000 (Pleterski, 1971, 30). Kolega Purini v svojem referatu npr. ocenjuje, da se je od leta 1918 do feta 1931 preselilo v Julijsko krajino prek 130,000 Italijanov, med njimi skoraj 50.000 samo v občino Trst (Purini, 2000, 16).
In prav tržaška provinca je prva spremenljivka vseh štetij v Julijski kajini, ki varira za pb. 50.000 prebivalcev italijanske narodnosti pri vsakem od posameznih štetij.
Prav tako je glede na podatke zelo vprašljiva trditev italijanskega zgodovinarja Carla Schiffrerja, da naj bi bilo štetje leta 1921 še najbližje realni sliki, saj naj bi na eni strani do tedaj še ne prišlo do večjega priliva italijanskih priseljencev, na drugi strani pa naj bi se bili odsefifi državljani iz drugih deiov habsburške monarhije, ki v Julijski krajini niso imeli stalnega bivališča. Če
bi to dejansko držalo, potem se zastavlja vprašanje, "od kod se je nenadoma vzelo" kar 130.000 Italijanov, ki jih za julijsko krajino navaja sam Schiffrer v razliki med štetjem leta 1910 in lela 1921. Če so bili res tam, potem je šlo v desetih letih za pravo kolonizacijo...
Kot sem omenil, je štetje slovenske in hrvaške duhovščine iz leta 1933 najbrž precej zanesljivo za Goriško in prav tako za vasi na Tržaškem, kjer je imela duhovščina nad populacijo dejansko skoraj popoln pregled, vprašfjiva pa za Trst ali npr. Tržič, kjer je bil pretok prebivalcev ve!ik, na drugi strani pa duhovščina nad populacijo iz nacionalnih, političnih, migracijskih itd. razlogov preprosto ni mogl3 imeti pregleda. V tem smislu je značilen podatek za mesto Trst, po katerem naj bi bilo Slovencev in Hrvatov po statistiki duhovščine leta 1933 - 60.000. Očitno je, da so bili vsaj v tem primeru uporabljeni podatki avstrijskega štetja iz leta 1910.
V tem smislu se pri štetju duhovščine leta 1933 zdijo bolj zanesljivi podatki za Koper, Izolo in Piran oziroma za naselja v dekantjah Osp, Krkavče, Koper in Piran.
Na drugi strani so (kot je razvidno npr. iz italijanskega štetja leta 1936) italijanske oblasti uporabljale kategorijo 'popolazione presente", tj. prisotna populacija, ne glede na to, ali je posameznik bival v občini stalno ali zgolj začasno. Italijanska statistika tako ni izpuščala karabinierjev, vojakov in učiteljev. Na drugi strani pa pri statistiki na podlagi župnijskih knjig očitno ni bila upoštevana emigracija iz Julijske krajine, ki so jo duhovniki po posameznih župnijah, kot kaže, še vedno vodili kot "prisotno prebivalstvo".
Tržaško - koprska škofija (povzetek štetja 1933) in narodnostno stanje duhovščine:
Dekan ij a	Prebivalstvo					Duhovščina	
	Hrvati	Slovenci	italijani	pred prvo vojno		leta 1933	
Mesto Trst iTrieste)	0	60000	166835	16 Sl/Hr.	21 It.	6 Sl/Hr.	31 It.
Opčine (Opici na)	0	13129	050	6	0	6	0
Toma] (Tomadio)	0	3241	100	10	0	10	0
Dolina (Dolina)	0	10369	50	14	0	14	0
Postojna (Postumis)	0	21065	535	17	0	17	0
Hrušica (Crusizza)	2829	9439	40	10	0	10	0
Kršan (Chersano)	10255	0	110	10	0	8	2
Pičan (Peden?)	9314	0	360	e	0	5	3
Pazin (Pisino)	17923	O	1387	13	0	11	2
Buzet (Pingiiente!	15758	0	940	13	0	fl	4
Oprtal j (Portole)	8)68	0	3507	7	3	0	10
Umag (Urrtago)	537R	0	13322	3	u	0	13
Koper (Capodistria)	133	6468	17878	4	7	1	
Piran (Pirano)	3950	550	19796	2	7	0	10
Krkavče (Carcasel	0	11436	85	7	0	3	4
Osp (Ospo)	0	9854	0	8	0	6	0
5kupaj	73708	150551	225795	148	49	107	87
1 Avtorja sta uporabljala statistiko Carta Schiffrerja, usklajeno s spremembami občinskih meja leta 1936.
193
ANNALES • Ser. hist, socio!. -10 2000 • 1 120)
Egon PELIKAN: TAJNO ŠTETJE OZIROMA STATISTIKA, Kl IO
IV. STATISTIKA V DEKANIJAH, Ki SO LETA 1933 SEGALE NA OZEMLJE OBČIN KOPER, IZOLA IN PIRAN
Dekanija Piran (Pirano)
Župnija ali samostojna kaplanija	Prebivalstvo		
	Hrvati	Slovenci	Italijani
Piran (Pirano)	2000	400	10554
izola (fsoia d'lstria)	0	150	6708
Salvore (Savudrija)^	450	0	450
Kaštel (Castelvenere)	1300	0	44
Mati božja na Krasu (Madonna del Carso)	200	0	40
Skupaj	3950	550	19796
Dekani j a Krkavče (Carcase)			
Župnija ali samostojna kaplariija	Prebivalstvo		
	Hrvati	Slovenci	Italijani
Krkavče (Carcase)	0	5950	50
Koštabona (Costabona)	0	882	0
Šmarje (Monte di Capodistria)	0	2096	0
Marezige (Maresego)	0	14.56	0
Truške (Truscolo)	0	2346	0
Körte (Corte d'lola)	0	"T&8ÖI	10
Pomjan (Paugnano)	0	1026	25
Skupaj	0	11436	85
Dekanija Osp (Ospo)			
	Hrvati	Slovenci	Italijani
Osp (Ospo)	0	1017	0
Pfavje (Plavia)	0	1696	0
Sv. Anton pri Kopru (Sant'Antonio)	0	1400	0
finjan pri Kopru (Antignano d'lstria)	0	607	0
Predloka (Lonche)	0	2364	0
(Loka)			
Kubed (Covedo)	0	1123	0
Sočerfja (San Servóla)	0	927	0
(Socerb)			
Movraž (Valmorasn)	0	720	0
Sku(>aj	0	9854	0
Dekanija Koper (Capodistria)			
Župnija ali samostojna kaplanija	Prebivalstvo		
	Hrvati	Slovenci	Italijani
Koper (Capodistria)	0	500	8943
Koprska tamnica (Zapori Koper)	133	133	134
Milje (Muggia)	0	150	8451
Sanatorij (Lazaret)	0	0	150
Rižan (Risano)	0	4000	200
Dekani (Villa Decarii)	0	1685	0
Skupaj	133	6468	17878
2 Savudrijo imenujejo v originalu z italijanskim imenom.
E ¿A JULIJSKO KRAJINO LETA I 955 PRIPRAVKA . 191 202
V. OBSEG DEKANIJ, Ki SO LETA 1933 SEGALE NA OZEMLJE OBČIN KOPER, IZOLA IN PIRAN
(Obseg enot, ki so bile zajete v štetje leta 1933)
Dekanija PIRAN (Pirano)
Župnija: Piran - sv. Jurij
Podružnice (znotraj obzidja):
Sv. Janez Krstnik (krstilnica) 8 DM Snežna
Sv. Mihael nadangel (ljudsko: 8D Tolažnica) Sv. Peter Sv. Rok Sv. Štefan
Sv. Klemen (ljudsko: Gospa od zdravja) Zunaj obzidja:
Sv. Bailolomej
Sv. Lucija (in Valle Fasano)
Sv. Lovrenc
Sv. Križ
Sv. Hermagora na pokopališču Kaplaniji:
Sečovlje - Sv. Martin Strunjan - BD Marija
Župnija: Izola - Sv. Maver
Podružnice (znotraj obzidja):
Sv. Marija d'Alieto
Sv. Peter
Sv. Katarina
Sv. Janez Krstnik
Sv. Marija Snežna
Zunaj obzidja:
Sv. Rok
BDM Lauretanska Sv Mihael na pokopališču
Župnija: Salburium (Salvore - Savudrija) - sv. Janez Evangelist
Podružnica:
Sv Lovrenc v "Valfontane"
Privatna kapela in kapela v "Hospitio marino"
Pripadajo:
1.	Salvore
2.	Sianzia Grande, Arbori, Valfontane, Monte, Volpa-ria, Borosia
3.	Sv. Peter, Mazuria, Gruppia, Siparina, C.orona
194
ANNALES • Ser. hist. socioi. • ti) • 2000 • 1 (20)
egon PELIKAN: T<\)NO ŠTETJE OZIROMA STATISTIKA. Kl JO ¡E ZA|U LUS KOKRA IINO LETA Î9J3 PRIPRAVILA.., 191202
4.	Medighia, Franceschia, Rassania, Montenetto, Lanterna
5.	Canegra, Zopeiia, Stazione, Vallizza, Bruttia, Crni-grad
6.	Porto Madonna, Saivela, Barbo]
Župnija: Castrumveneris (Castelvenere - Kaštel) - sv. Saba
Podružnici:
Vižinada - sv. Mihael Volpia - sv. Alojz Gonzaga Pripadajo:
1.	Kaštel
2.	Kostiera
3.	Skudelin, Paledigia, Kramersteteri, Vinjarija, Plovanija
4.	Visinada, Dvorina
5.	Gadari, Melotija, Schiavonija
6.	Vuki, Morižija, Volpija, Simonetija, Speciarija
7.	Mazurija, Kaldanija, Montrin
8.	Vrh
9.	Ferfulja
Kaplanija - Gospa na Krasu Pripadajo:
1.	Sv. Marija na Krasu
2.	Klabotia, Koršia
3.	Tavijanija, Kapitanija
Dekanija OSP (Ospo) Župnija: Osp - sv, Tomaž
Podružnice:
Sv. Ruf - Mačko!je Sv. Bartolomej - Mačkolje Sv, Nikolaj - Gabrovica Pripadajo:
1.	Osp
2.	Gabrovica
3.	Mačkolje
Kaplanija sv. Lucija - Plavje
Podružnice:
Sv. Barbara - Hrib
Sv. Janez Krstnik- Stramare
Sv. Brigita - Hrvatini
Pripadajo:	
l.	Plavje
2.	Puberle
3.	Badiha
4.	Dogani
5.	Zaule
6.	Stramare
7.	Noghera
8.	Robojez
9.	Eleri
10.	Sv. Barbara
11.Farnedi
12.Permanzan
13.Faiti
14.	Božič! 15.Sodniki
16.	Hrvatini
17.Norbed!
18.	Korte
Župnija: Sv. Anton pri Kopru - sv. Anton, opat {1914 pri dekanij! Krkavče)
Pripadajo:
1.	Sv. Anton
2.	Kavaiiči
3.	Bužarji
4.	Škofa rji
5.	Dolani
6.	Kocjančiči
7.	Dvori
8.	Kortina
9.	Sušteti
10.	Fikoni
11.Pečk!
12.	Vertine
13.Farančan M.Tomažiči
15.Cerej
16.Gregoriči
17.	Turki
1 S.Santini
19.	Potok
20.	Čepi nje 21 .Bonini
Župnija: Tinjan - sv. Mihael nadangel
Pripadajo:
1.	Tinjan
2.	Koiombar
3.	Slatine
4.	Urbane!
5.	Rt! ne
6.	Rombi
7.	Zgornja Škofija
Župnija: Predbka - sv. Janez Krstnik
Podružnice:
Loka - sv. Cecilija
Bazovica - sv. Apolonija in BDM v "Capite Risano" (Zvroček)
195
AN NA LES ■ Ser. hist. sociof. • 10 • 2000 • 1 (20)
Egon PELIKAN: TAINO ŠTETJE OZIROMA STATISTIKA, KI JO JE ZA JULIJSKO KRAJINO LETA t «33 PRIPRAVILA .., 191-202
Podpeč - sv. Helena Zazid - sv. Martin Zanigrad - sv. Štefan
Črni Kal - Sv. Sergej {1914 sv. Valentin) z naseljem Cor-tine
Rozar - sv. (urij; pokopališče: sv. Jakob Pripadajo:
1.	Loka
2.	Bazovica
3.	Zvroček 1. Črni kal
5.	Rosariol
6.	Podpeč.
7.	Zanigrad
8.	Zazid
9.	Prapreč
10.	Kortine
Župnija: Kubed - sv. Florijan Podružnice:
Sv. Mihael nadangel na pokopališču Sv. Nikolaj - Gračišče Sv. Trojica - Hrastovlje Sv. Janez Krstnik - Dol Pripadajo:
1	Kubed
2	Gračišče
3.	Poletiči
4.	Hrastovlje
5.	Dol
Župnija: Sočerga - sv. Justin
Podružnica:
Sv, Martin - Trebeše Pripadajo:
1.	Sočerga
2.	Lukini
3.	Maršiči (Ulika, Mavrici, Seki, Karli, Belobradi, Parajt, Sokoliči, Tuljaki)
4.	Trebeše
5.	Ugrini
6.	Butarji
Župnija; Movraž - BDM Vnebovzeta Podružnica:
sv. Marija Magdalena - Smokvica Pripadajo:
1.	Movraž
2.	Smokvica
3.	Dvorik
Dekanija KRKAVČE
Župnija: Krkavče - Sv. Mihael nadangel Podružnice:
Nova vas - Blažena DM od Rožnega venca Sv. Peter - sv. Peter in Pavel, pokopališče: sv. Duh Padna - sv. Blaž, pokopališče: sv. Saba Pripadajo:
1.	Krkavče
2.	Nova Vas
3.	Sv. Peter
4.	Padna
Župnija: Koštabona - sv. Kozma in Damijan
Podružnice:
Sv. Elija Sv. Andrej
Puče - BDM Karmelska Pripadajo:
1.	Koštabona
2.	Planjave
3.	Dolina
4.	Puče
5.	Breči
Župnija: Šmarje - BDM Brezmadežna Podružnici:
Sv. Anton, opat - na pokopališču Gažon - sv. Peter in Pavel Pripadajo: 1 Šmarje
2.	Gažon
3.	Sergaši
4.	Grintovec
5.	Pademo
Župnija: Pomjan - sv. Jurij
Podružnica:
B D Marije Pripadajo:
1.	Pomjan
2.	Manzano, Campel, Brda
3.	Figarola
4.	Zupančiči
5.	Dilici
Župnija: Marezige - sv. Križ Podružnici:
Rojci - sv. Janez in Pavel
190
ANNALES • Ser. hist. socioi. • ti) • 2000 • 1 (20)
Egon PELIKAN: TAINO ŠTETJE OZIROMA SMllSTIKA, Kl JO iE ZA tULtjSKO KRAJINO UTA 1933 PRIPRAVILA .... 191-202
Pipadajo:
1.	Marezige
2.	Babici
3.	Berneliči
4.	Brežani
5.	Burji
6.	Čentur Vei i
7.	Čentur Mali
8.	Krmci
9.	Marančini (O.Montinjan
11.	Rojci
12.	Rokava 13.Sabadini
14.	Skrgati
15.	Vaganel
16.Hliban
Župnija: Truške - sv. Kancijan
Podružnice:
Sv. Brigita - Trsek
Sv. Andrej - Popelra
Sv. Ruf - Lopar
Sv. Rok - Boršt
Sv. Martin - Labor
BD Marija - Giern
Sv. Nazarjt - Škrljevec (do 19)4)
Pripadalo:
1.	Kortina, Gorjači
2.	Bočaji, TruSke
3.	Veršič, Juraši
4.	Zabavi je, Boršt
5.	Trsek, Lopar, Škrljevec
6.	Glem, Hrpefjci
7.	Popetra, Labor
Župnija: Korte - sv. Anton, opat (leta 1914 pod de kanijo Piran)
Podružnice:
Sv. jožef na pokopališču
Kapela v vasi Sv. Onorfija pri benediktincih
Pripadajo:
1.	Korte
2.	Cedoie
3.	Bašljun
4.	Medeši
5.	Narguzan
6.	Draga
7.	Stara vas
8.	Morgan i
9.	Slami
10.Vuki
11 Škomal 12. Median
13 Kalcine
14.	Matija
15.	Nožedo
16.	Četo re
17.	Fičurji 18-Gužiči 19,Onofrio 20.Lonzan
21 Nosedo - Morgani
22.Nosedo	- Narguzano
23.Nosedo	- Pichiuri
24.Lonzan	- Pischine
Dekanija KOPER
Župnija: Koper - BDM Vncbovzeta Podružnice:
BDM Karmelska - krstilnica Sv. Justin Sv. Blaž Sv. Nikolaj
Sv. Trojica in sv. Tomaž
Kapele: "in civ. Nosocomio", v malem semenišču, v kolegiju sv. Klare, v institutu Grisoni. Na deželi: BDM v Semedeli (Semitella), kapela na pokopališču, v Bossamarinu, Zusterni in sv. Viktor Kaplanija sv. Križa (Ospitale) Kuracija v zaporu
Župnija: Milje - sv. Janez in Pavel
Podružnice:
Sv. Križ
Sv. Frančišek Asiški Sv. Sebastijan Sv. Rok Sv. Bartolomej Sv. Brigita Sv. Kolumban
Sv. Mihael na pokopališču Valle Oitra
Sv. Trojica na pokopališču Milje
Oratorij pri sestrah "divinae Provid."
Staro Milje - stara podružna cerkev BDM Vnebovzete
Loemocomtum (Lazzaretio) in Valle - sv. Bartolomej in
kapela BDM Pomočnice
Župnija: Risanum (Lazzaretto, Rižan)- BDM Vnebovzetij
Podružnice:
Valle Oltra - sv. Nikolaj
Sermino - BD Marija
Škofije - sv. Matej
Ankaran - BDM de Valle Pompei
"fractione Bertocchi"
197
ANNALES • Ser. hist. socioi. • ti) • 2000 • 1 (20)
£gon PELIKAN: TAJNO ŠTETJE OZIROMA STATISTIKA, ki ¡O JE Z'\ JULIISKO KRAJINO LETA 1933 PRIPRAVILA .... 191-202
"Sanatorio popolare generaie Carlo Petitti di Roreto" "Nosocomio Marino "Oucesa Elena d'Aosta, in Oitra" Pripadajo:
1.	Bertoki
2.	Pobegi
3.	Prade
4.	Porojan
5.	sv. Tomaž
6.	sv. Mihael
7.	Cere
8.	Razanzan
9.	Sermino
10.Ariol
11.	Risano
12.Šimiči
13.Cornalunga
Župnija: Villa Decani (Dekani) - BDM Vnebovzeta
Na pokopališču kapela Žalostne M8
Pripadajo:
Dekani
Škofije I.
Škofije H.
VI. STATISTIKA O DUHOVŠČINI IN DUHOVNIŠKEM NARAŠČAJU
Poleg statistike o nacionalni strukturi prebivalstva v Julijski krajini je krščanskosocialna organizacija ob istem štetju pripravila tudi statistiko o spreminjanju nacionalne strukture med duhovščino. Statistika upošteva vse namestitve oziroma zamenjave duhovnikov v posameznih župnijah Julijske krajine od leta 1910 do leta 1933, giede na njihovo nacionalno pripadnost in nacionalno pripadnost večine prebivalstva v župnijah.
Statistika o duhovščini kaže tudi na to, kako je ob pritiskih fašističnih oblasti in pozneje v tridesetih letih tudi Vatikana in lokalne cerkvene hierarhije potekalo spreminjanje nacionalne strukture v Cerkvi julijske krajine (BA, 603):
Iz tabele je razvidno, kako se je do leta 1933 spreminjala nacionalna struktura v Cerkvi julijske krajine. Celo na tako občutljivem območju, kot je bila Tržaško -Koprska škofija, je penetracija italijanskega elementa v Cerkvi (do leta 1933) potekala razmeroma počasi, četudi je skoraj polovica duhovnikov italijanske narodnosti v tržaški škofiji pred prvo svetovno vojno šla na račun centra Trsta, leta 1933 pa sta bili že dve tretjini italijanskih duhovnikov, ki so zasedali župnijska mesta (od skupno 87-ih), nastavljeni v župnijah "na podeželju".
To seveda na prav poseben način osvetljuje položaj in vlogo italijanskega elementa v Katoliški cerkvi Julijske krajine pred prvo svetovo vojno in tudi iz te statistike je razvidno, zakaj so bile vzgojne institucije, ki so delovale v varstvu Katoliške cerkve v julijski krajini, pretežno v slovenskih in hrvaških rokah, zakaj tako velika vloga Slovencev v cerkveni hierarhiji v škofijah Julijske krajine itd Slovenci in Hrvati so v Katoliški cerkvi v Julijski krajini imeli veliko večino. Seveda se je pozneje slika spreminjala hitreje (po prisilnem odstopu nadškofa Sedeja in škofa Fogarja) in pokonkordatnem obdobju sploh.
Iz statistike o duhovščini je razvidno, da je bilo na ozemlju Julijske kraj ine od leta 1915 do leta 1933 premeščenih, interniranih ali prisiljenih k izselitvi (npr. zaradi statusa stalnega bivališča v drugih pokrajinah bivše avstroogrske monarhije, korifinacij ali "po naravni poti") 153 duhovnikov slovenske in hrvaške narodnosti, nastavljenih pa 58 duhovnikov italijanske narodnosti.
Pri tej statistiki pa je seveda treba upoštevati, da je bilo nameščanje duhovnikov v tem času, ko je (do 1931) v goriški nadškofiji vladal Slovenec, Frančišek Borgija Sedej, in v tržaški škofiji, kjer je (do 1936) vladal škof Alojzij Fogar, pogosto še sorazmerno v skladu z etnično pripadnostjo večine prebivalstva v posameznih župnijah, pa tudi določbe konkordata (1929) se do tega časa še niso interpretirale radikalno v smislu ita-lijanizacije Cerkve v Julijski krajini.
Za vlado Kraljevine Jugoslavije je Zbor svečenikov svetega Pavla pripravil tudi zemljevid s potekom namestitev do leta 1933, na katerem so označene vse namestitve italijanskih duhovnikov rrted slovensko in hrvaško populacijo.
STATISTIKA O DUHOVNIŠKEM NARAŠČAJU
V okviru iste statistike iz leta 1933 najdemo tudi poročilo o "Stanju naših dijakov, ki se pripravljajo na duhovniški poklic". V tem smislu si oglejmo še statistične podatke za duhovniški naraščaj, kakor ga je tajna organizacija pripravila za vlado Kraljevine Jugoslavije. Statistika je bila potrebna tudi za utemeljevanje proračuna v Beogradu, saj je bil po predloženem stroškovniku iz Beograda financiran vsak dijak posebej na podlagi poimenskih seznamov (BA, 603):
	"Jugoslovani"	Italijani
Tržaška škofija pred vojno	148	49
po vojni	107	87
manj	41	več: 38
Goriška škofija pred vojno	212	70
po vojni	130	89
manj	82	več: 19
Poreška škofija pred vojno	33	61
po vojni	15	60
manj	18	več: 1
Reška škofija pred vojno	24	-
po vojni	12	3
jj manj	12	več: 3
198
ANNALES • Ser. hist. socioi. 10 • 2000 • 1 (20)
egpo puikan- tainoštetje oziroma statistika, ki io še za (uui5ko kra»no uta pripravfta ..., 191-»2
Zemljevid, kije nastal kot priloga k "tajnemu štetju" leta 1933 (BA). Cartina acclusa come supplemento al "censimento segreto" del 1933 (BA).
199
ANNALES • Ser. hist. socioi. • ti) • 2000 • 1 (20)
fpon PEUKAN: TAJNO STOTE OZKOMA STATISTIKA. KI )D|E ?.A JULIJSKO KRAIINO LETA 5933 PRIPRAVILA .... 191-202
Statistika o nacionalnem stanju v zavodih za duhovniški naraščaj v deccmbru 1933
Duhovniški naraščaj po škofijah:
Tržaška škofija:
	Jugoslovani	Italijani
Gimnazijci v Kopru	26	4-1
Gimnazijci v Gorici	22	1
Gimnazijci v Trevizu	1	-
Gimnazijci v Zadru	1	1
Bogoslovje v Gorici	10	23
	60	68
Goriška nacfškofija:		
	Jugoslovani	Italijani
Gimnazijci v Gorici	90	60
Bogoslovci v Gorici	19	17
	109	77
Po reška škofija:
	Jugoslovani	Italijani I
Gimnazijci v Kopru	20	45
Bogoslovci v Gorici	3	11
	23	56 I
Skupno torej 192 dijakov, ki so bili od Tajne krščanskosocialne organizacije (delno ali v celoti) financirani leta 1933.
V arhivu Tajne krSčanskosocialne organizacije je mogoče najti podoben dokument, ki je nastal leta 1936. Gre za poročilo z naslovom "Stanje naših dijakov", ki je bilo namenjeno v Kraljevino Jugoslavijo in v katerem najdemo poleg drugega tudi statistiko, ki kaže, da je bilo iz Jugoslavije financiranih dijakov, za katere je skrbela katoliška organizacija, tri leta pozneje že skoraj 300 (BA, 133):
"Deško semenišče v Gorici	98
Deško semenišče v Kopru	45
Deško semenišče na Reki	15
Deško semenišče v Benetkah	17
Deško semenišče v Vidmu	16
191
Naraščaj zdaj v pripravnicah za mala semenišča 25
216
Bogoslovci v Gorici	44
Bogoslovci v Boiogni	2
Bogoslovci v Benetkah	3
Bogoslovci v Rimu	___J
50
Naši visokošoki v Padovi, Boiogni itd.	11
Srednješolski krožek v Gorici
(na državnih srednjih šolah)	10
Razni	_6
293
dijakov, ki jih vodi in oskrbuje naša skupina."
Spremljanje statističnih podatkov o spremembah v cerkveni strukturi in nacionalni strukturi duhovniškega naraščaja je bilo odziv na prodiranje italijanskega elementa v institucije Katoliške cerkve v julijski krajini, Tajna organizacija je v tem smislu vodila poseben dosje o "predvidenih namestitvah novih novomaSnikov" (dovolj poučen je bil za Tajno krščanskosocialno organizacijo v tem smislu nenazadnje celo primer nadškofa Sedeja, ko je zaradi neimenovanja koadjutorja prišel na mesto administratorja goriške nadškofije Giovanni Sirotti).
Na drugi strani je ob očitni podpori Vatikana tudi fašistična oblast sistematično pritiskala v smeri spreminjanja nacionalne strukture v Cerkvi julijske krajine. V tej luči je treba razumeti odstavitve nadškofa Frančiška Borgije Sedeja, škofa Alojzija Fogarja in vrsto namestitev duhovnikov italijanske narodnosti v slovenske in hrvaške vasi, kot na drugi strani nastavitve očitnih simpatizerjev fašističnega režima na odločilna mesta v cerkveni hierarhiji julijske krajine (Govanni Siroiti, Carlo Margotti, Antonio Santin itd.). Vsekakor so - ne da bi se na tem mestu spuščali v natančnejšo oceno politike Vatikana - prihajali po letu 1929 na visoka mesta v cerkveni hierarhiji julijske krajine "preverjeni in zanesljivi ljudje", ki so bili pripravljeni na svojevrsten "Gleichschaltung" (prim. Bracher, 1986, 17} med cerkveno in politično oblastjo in so posledično lahko poskrbeli tudi za namestitve oziroma zamenjave v župnijah, ki so bile v skladu z zahtevami in željami centralnih in lokalnih političnih oblasti.
Nadaljevanje radikalnega spreminjanja etnične strukture znotraj Cerkve v Julijski krajini, ki je doseglo vrhunec v drugi polovici tridesetih let, je nazadnje prekinila druga svetovna vojna, vsekakor pa ni težko predvideti, kako bi se položaj razvijal v prihodnosti, če bi fašistična (in cerkvena) oblast imela na razpolago več časa.
VII. SKLEP
Tajno štetje hrvaške in slovenske duhovščine, opravljeno leta 1933,. se ne ujema s statističnimi podatki, ki jih prinašajo javna in tajna štetja italijanskih oblasti. Kot sem že omenil, je avstrijsko štetje iz leta 1910 še najbližje številkam, ki jih navaja slovenska in hrvaška duhovščina v svojem štetju več kot dvajset let pozneje.
200
ANNALES • Ser. hist. socioi. • ti) • 2000 • 1 (20)
fgon PELIKAN: TAINO 5T£T¡£ OZl ROMA STATISTIKA, KI JO ¡Í ZA JULIJSKO KRAJINO LETA 1333 PRIPRAVILA ..., 191-202
Vsekakor je glede na zelo velike odmike tudi pri drugih štetjih italijanskih oblasti natančnejša določitev realnega statističnega stanja glede na nacionalno strukturo prebivalstva v julijski krajini zelo vprašljiva. Še posebno je vprašljiva tudi kredibilnost italijanskih štetij, ki so praviloma (razen štetja leta 1921) temeljile na 'ocenah" številčnega stanja "tujerodne populacije".
Na drugi strani je z statističnih podatkov o duhovščini in duhovniškem naraščaju, ki jih je za julijsko krajino pripravila Tajna krščanskosocialna organizacija, razvidno, da je bila Cerkev v julijski krajini v večinskih rokah duhovščine slovenske in hrvaške nacionalnosti. Glede na vlogo Cerkve v tedanji družbi je takšno stanje seveda pomenilo "nevzdržno anomalijo" glede na
idejnopolitične aspiracije fašistične države.
Na drugi strani je iz nadaljnjega razvoja dogodkov razvidno, da je bila Cerkev po ureditvi razmerij z državo (na kar je v Italiji morala čakati več kot pol stoletja) v veliki meri pripravljena zadovoljiti želje in zahteve novih državnih oblasti po spreminjanju cerkvene strukture v julijski krajini.
ZAHVALA
Za posredovane podatke se zahvaljujem Škofiji Koper oziroma generalnemu vikarju mag. Renatu Podberšiču.
IL CENSIMENTO SEGRETO OSStA LA STATISTICA, REDATTA NELL'ANNO 19.33 DAL CLERO DEL LITORAL! RIUNiTO NEL CONCILIO DE! SACERDOTi DI SAN PAOLO PER LA
VENEZIA GIULIA
Egon PEI. ¡KAN
Centro di fieerche scientificlie della Repubbiica di Slovenia, Capodistria, SI-6000 Capodistria, Via Garibaldi 18
RIASSUNTO
NeU'intervento viene per ¡a prima volta presentato i! censimento segreto, eseguito neü'anno ¡933 dal clero sloveno e croato riunito neí Concilio dei sacerdoti di San Paolo. II censimento é stato real izza to nel periodo (nei primi anni tren ta) in cu i l'organizzazione ecclesiastica del clero del litorale si era giá riunita nell 'Organizzazione social-cristiana segreta. L'organizzazione segreta, cresta con l'unione deli 'organ izzazione política dei cristiani socialisti sloveni e deü'organízzazione ecclesiastica del clero sloveno e croato (ossia dell'Associazíone política ad índirizzo social-crístiano denomínala L'Unítá e del Concilio dei sacerdoti di San Paolo neí primi anni tienta), índirizzando la propría attiviú nella difesa popolare segreta con gli obíettiví dichiaratamente írredentistici. Negli anni (renta,, l'organizzazione rappresentava ¡'elemento cruciale della resístenza per la difesa popolare contro le pressioní di snazionalízzazione da parte de! fascismo rte! ¡a Venezia Ciuíia. II suo operato era si vito tramite una rete professíonale (retríbuita) di fiduciari, di sezioni scolastiche, di Hbrerie, di stampa segreta etc., che era ¡Meramente e directamente finanzíato dal Regno della Jugoslavia in base ad un dettaglíato hilando annuale. Neü'anno 1936 il Concilio dei sacerdoti di San Paolo ríuníva 276 sacerdoti sloveni e croatí.
II conteggio della popolazíone era stato evidentemente ordinato dal governo del Regno della jugoslavia ed é stato eseguito dal clero, unito neli'organizzazione ecclesiastica cattolíca coll'obíettivo defínito e dichíarato come nazionaí irredentistico. II conteggio é stato eseguito, quindi, dal "clero nazionate" (in questo modo si defínisce piú volte nei documento sul territori delío stato estero. La statistica era predisposta sia per l'tiso interno ríel-¡'Organizzazione social-cristiana segreta, sia per informare il governo del Regno della Jugoslavia. ¡I conteggio della popolazione. a tal senso, non aveva carattere político - propagandístico alie sue basi. Si tratta al contempo deí-l'unica statistica prodotta dagii sloveni e daí croatí, neí periodo Ira le due guerre, sul territorio della Venezia CiuUa.
Non sono dísponibiH, purtroppo, i dati piú precisi riguardo la modal i tá di esecuzíone del conteggio ossia del-l'utiüzzo di requisíti per ¡a definizione deli'appartenenza étnica (la ¡ingua della famiglía, ta ítngua parlata, ¡a madre' lingua). Cío appare incontestabile neí caso del territorio goríziano (anche qui, pero, non appare in modo chiaro come venivano definid i fríulani; evidentemente tra gli itaiíani perché nel conteggio non c'é una loro rubrica speci fica), mentre ¡a situazione rímane piú ambigua per alcuni viíiaggi dell'istria. Dal materiale archivistico risulta evidente solamente ¡I /arto che il conteggio veniva svolto dal clero sloveno e croato "in base alt'esame dei libri par-rocchíalí" per tuttí i paesi, anche quelli piú piccoti, della Venezia Cíulia. I dati venivano successivamente raggruppatí a ¡¡vello delle parrocchie, dei decani, delle diócesi ed infine di tutta la Venezia Giulía.
201
ANNALES • Ser. hist. socioi. • ti) • 2000 • 1 (20)
Egtin F*F!.IKAM: TAJNO ŠTETIE OZIROMA STATISTIKA. KI |Q JE ZA JULIJSKO KRAJINO LETA 1533 PRIPRAVILA ..., Í91-2IJ2
In base al risultato dei libri parrocchiaU per l'anno 1933, nella staiistica vengono riportati per la Venezia Giulia 545.541 "jugoslavi" e 455.389 ¡taliani. I dati sono raccolti in 5 libri con eienchi distinti per singóle parrocchie, ren-dendo possibile in tal modo anche il conteggio degli sloveni e dei croa ti separatamente. Nei testo introduttivo al conteggio troviamo anche una nota secondo la quale non vi sono stati compresi i militan, i carabinieri e gli in-segnanti, men (re gli ¡taliani immigrati erano in gran parte funzionari statali, commercianti, artigiani e ferrovieri.
Riassumendo brevemente ia statistica, secondo i dati del clero in data 1. gennaio 1934 ii numero di abitanti nelle singóle diócesi del la Venezia Giulia (escluse Zara e Lastovo) é ¡i seguente:
	sloveni	croad	¡taliani
Diócesi di 7ríeste	150.551	73.708	225.795
Diócesi di Gorizia	174.101	-	131.731
Diócesi di Parenzo		87.731	59.603
Diócesi di Fiume	18.996	40.454	38.260
Totale:	343.648	201.893	455.389
Il clero nella diócesi di Trieste e di Capodistria (1918 -			1933):
		"jugoslavi'	" italian i
Diócesi di Trieste prima della guerra:		148	49
dopo ¡a guerra (1. gennaio 1934):		107	87
di meno:		47	di più: 38
Dall'ultima tabella risulta evidente il modo lento in cui avvenivano i cambiamenti della struttura étnica al-!'interno della Chiesa nella Venezia Giulia. Perfino su! territorio eos? delicafo come lo era la diócesi di Trieste e di Capodistria, la penetrazione della componente italiana avveniva abbastanza lentamente nonostante quasi la metà dei sacerdoti di nazionalità italiana fosse stata destinata al centro di Trieste prima della prima guerra mondiale, nei-l'anno 1933 invece già duc terzi dei sacerdoti ¡taliani erano collocati "in campagna". Nel periodo successivo (dopo il ritiro del vescovo Fogar) e soprattutto dopo i! periodo de! concordato i! quadro subiva trasformazionipiù veloci.
Parole chiave: censimenti delia popolazione, censimento segreto, clero, Venezia Giulia, Istria, 1933
VIRI IN LITERATURA
BA, 133 - 8A (Besednjakov arhiv), dok št. 133. Poročilo organizacije (E. Besednjaku na Dunaj) z naslovom "Stanje naših dijakov", datirano junij 1936. BA, 314 - BA, dok. št. 314. Poročilo organizacije "O stanju na Primorskem" 8. novembra 1934 8A, 598 - BA, dok. št. 598, Pismo Janka Kralja Engelbertu Besednjaku 3. marca 1937. BA, 603 - BA, dok. št. 603. Pet zvezkov z narodnostno statistiko v župnijah Julijske krajine, s sklepnim poročilom.
Bracher, K. D. (1986): Demokratie und Machtergreifung. V: Lili, R.: Machtverfall und Machtergreifung. München.
Mattossi, A. & F. Krasna (1998): il "Censimento riser-vato" del 1939 suila popolazione alioglotia nella Venezia Giulia. Quaderni Centro Studi Economico -Politici "Ezio Vanoni", 3-4. Trst.
Pirjevec, {. (1994): Pensiero e attivita di Josip VVilfan. V: Le minoranze tra le due Guerre. Bologna, fsocieta editrice il Mulino.
Pleterski, J. (1971): Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo. Ljubljana.
Purini, P. (2000): Migracijska gibanja v julijski krajini po prvi svetovni vojni. V: Vzroki in posledice izseljevanj iz slovenske Istre po drugi svetovni vojni (Znanstveni posvet/Zbornik povzetkov). Koper, Znanstveno-raziskoval-no središče Republike Slovenije Koper.
202