KRŠČANSKA KULTURA-NE KLERIKALIZEM Marksizem kot izključni nauk o družbenem zgi ga je odklonil Karel Capek ko je spoznal, da v marksistični dialektiki ni sledu ne mesta ljubezni kot odrešilni dimenziji medčloveških odnosov. "... ko bi imel preroštvo in ... vso vednost in ... vso vero ... ljubezni pa bi ne imel, nisem nič... Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva... sc nc da razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice .. Ljubezen nikoli ne mine...." Sveti Pavel sLovensKA FOR A. F R E E SLOVENIA SLOVENSKA BIT — NE ŠOVINIZEM Čeprav je v zgodovinsko-političnem kontekstu prve svetovne vojne bil za državno zvezo enakopravnih južnoslovanskih narodov in bi morda bil za poizkus federacije enakopravnih južno-slovanskih držav v sklopu političnih silnic druge svetovne vojne, je Ivan Cankar kateforično odklonil sleherno jugoslovanstvo ker ga je našel v nasprotju s stvarnostjo slovenske narodne biti: "Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne obstoja po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, . . . smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski, kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu". Ivan Cankar LETNIK XVIII _VOLUME XVIII 1. NOVEMBER 1967 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 11. — NUMBER 11 SLOVENSKA BESEDA V PREVODIH Goriška knjižnica jc priredila letos posebno razstavo, na kateri sc ji jc posrečilo zbrati velik del slovenskih del, ki so bila prevedena v tuje jezike. Podatki so pokazali, da je izšlo kakih 500 slovenskih knjižnih del kot posebna izdaja v kakem drugem jeziku. Število pesnikov in pisateljev, ki so bili prevedeni, je nad 70. Največji delež prevodov imajo ostali slovanski jeziki. Po številu sta vodilna ruščina in češči-na. Veliko število prevodov je tudi v angleščini in italijanščini, dočim so drugi jeziki manj zastopani. Slovenski avtorji, ki so doživeli največ prevodov, so: Ivan Cankar (70 samostojnih knjižnih izdaj), Jurčič in Meško (vsak po 21), Bevk (20), Prešeren in Finž-gar (vsak po 18), Ingolič (11) ter Tone Scliškar in Prežihov Vo-ranc-Lovro Kuhar (vsak po 10). blagoslovitev slovenske zastave 17. sept. 1967 so člani in prijatelji Slovenskega državnega gibanja v Argentini bili priče ganljive slovesnosti blagoslovitve slovenske narodne zastave. Že precej pred napovedano uro za pričetek službe božje se je v salezijanskem Ateneo Don Bosco v Ramos Mcjia pri Buenos Airesu zbralo lepo število članov in somišljenikov SDG. Nekaj minut po enajsti uri so pred oltar prijazne in moderne kapele, ki jo je zgradil slovenski sa-lezijanski duhovnik preč. g. Janko Mernik, notranjo opremo pa izdelal slovenski umetnik g. ži-rovnik, stopili trije slovenski duhovniki: preč. g. prelat France Novak, župnik na argentinski fari v bližnjem kraju Ituzaingo ter preč. gg. Franc Himmelreich in Martin štuhec. Iz sosednje dvorane je srebrni zvok fanfare pozval navzoče k tišini, takoj nato pa je prostore napolnila vsem znana melodija Triglavske koračnice. V sprevodu, ki se jc pričel pomikati iz dvorane proti oltarju, so na čelu stopale gospe Rupnik, Tomazin in Vester v narodnih nošah, za njimi pa močno zastopstvo narodnih noš iz Ramos Mejia, San Justa in Caste-larja. Za narodnimi nošami sta zastavonoši gdč. Olga Kožar in g. Slavko Erjavec (tudi v narodnih nošah) nosila slovensko zastavo. ki sta jo spremljala botra ga. Ema Kessler-Blejc, sestra rajnega Jožeta Kcsslerja, prvega predsednika SDG v Argentini (Društvo „Dom") in boter g. Tine Duh, sedanji urednik „Smcri v slovensko državo". Cim se jc sprevod ustavil pred oltarjem, so se v zbrano tišino razlegli zvoki Molitve, nakar je preč. g. prelat F. Novak blagoslovil zastavo, ki sta jo botra in boter razvezala in razvila. V kratkem nagovoru, ki ga jc g. prelat imel na navzoče, je med drugim poudaril sledeče: „ ..Blagoslovili smo slovensko zastavo. Kakor ima ta zastava več barv, ki pa so združene v en sam simbol, tako imamo tudi Slovenci več misli, različnih misli, pa smo vkljub temu le en narod, pred Bogom in pred drugimi narodi. Vse te misli in mnenja smo dolžni spoštovati. Zato prosimo danes Stvarnika, naj blagoslovi naš narod in to lepo zastavo, ki naj nas vkljub različnim mislim združuje v eni sami ljubezni do slovenstva. .." Sledila jc služba božja, ki so jo skupno darovali zgoraj omenjeni gg. duhovniki. Posamezne tihe dele maše so izpolnjevali Bachovi preludiji na orgijah. Po končani službi božji jc bila prenešena blagoslovljena zastava v sprevodu ob koračnici Vsi so prihajali, njega ni b'lo v dvorano ob kapeli, kjer se jc spored začel z igranjem najprej argentinske državne in nato še slovenske narodne himne. Za tem je predsednik SDG v Argentini g. Vule Rupnik pozdravil udeležence svečanosti, in nato v govoru, ki ga objavljamo, povedal sledeče misli: SLOVENSKA ZASTAVA Današnja slavnost blagoslovitve slovenske narodne zastave je slavje Slovenskega državnega gibanja, vsenarodne politične organizacije, ki ima svojo izvirno moč v naravnem stremljenju narodnega duha in ljudstva po samobitnosti, uveljavljanju in samoohranitvi v dostojnem in pravičnem življenju na svetu. Trajnost te izvirne moči zagotavlja narodna duša s svojim hotenjem biti nesmrtna. Slovencem nam jc dano na voljo, da to izvirno moč izkoristimo v dobro naroda in države, jo pustimo v nemar ali pa celo zlo rabimo v narodovo in svojo lastno škodo ter sc uvrstimo med narodove škodljivce in odpadnike. Vsi navzoči, zlasti udeleženci slovenske notranje narodno-obrambne vojne, ste lahko priče, da so se omenjene oblike narodove izvirne moči na mnogih mestih in v raznih prilikah vojnega viharja čutile in doživele. Zlasti hotenje narodove duše biti ne-/ (dalje na 2. strani) t } 3 Podvojile si vas denar s Canada Savings Bonds Ena velikih stvari o Kanadi so "Canada Savings Bonds", in letošnje serije so najbolj razveseljive. Obresti začnejo z 5V* % na leto—kar je najvišja obrestina mera za "Canada Savings Bonds" do sedaj — in gredo do višine 6%. Povprečni dobiček ob dozoritvi po trinajstih letih da 5.48% na leto. Najboljša posebnost "Canada Savings Bonds" je možnost, da ne dvignete obresti in dobite ob koncu celo obresti na obresti. Poslužite se te ugodnosti in podvojili si boste vaš denar. Kot vedno so "Canada Savings Bonds" takoj vnovčljivi. Lahko jih vnovčite vsak čas za polno glavniško vrednost skupaj z nabranimi obrestmi. Lahko jih je kupiti za denar ali na odplačilo. Primerni so za vse prihranjevalne načrte —od $50.— naprej. In, prvič letos, lahko kupijo kanadsko najpopularnejšo naložbo tudi trgovska podjetja, cerkve, karitativne organizacije, klubi in druge organizacije. Se ena stvar prvič letos: omejitev za enega lastnika pri teh serijah je bila dvignjena na $50.000,— Podpirane od vseh kanadskih dobrin, "Canada Savings Bonds" so odličen način prihranjevanja. Kupi tvoje danes in podvoji si tvoj denar. Kupi Ivoje danes - kjer delaš, investiraš ali vlagaš v banko! Blagoslovitev slovenske zastave v Argentini. OB 50-LETNICI SMRTI JANEZA EV. KREKA Članek pod gornjim naslovom v Družini (15 .oktobra 1967) zaključuje: „Nihče pa ne bi bil Janeza XXIII. bolj vesel kakor Krek, nihče bolj ponosen na II. vatikanski koncil zaradi ljubezenskih pogledov na svet in čIovC' štvo, ko ni rezal in izločal, marveč celil in zbiral pri vseh ljudeh dobre volje. Zato nam ima ob 50-letnici smrti Krek veliko povedati, le poslušajmo ga. Ce že to ni odpustno, da je 7 let po njegovi smrti zaspala akcija za njegov spomenik, koliko manj je odpustno, če smo katoličani ob Kreku zaspali kakor orjaka na njegovem grobu. Cas je, da se zdramimo in navzamemo Krekovega duha in z njim delamo, trpimo in molimo sebi in ljudstvu v rešenje." dva praznika Dne 29, oktobra vsakega leta se Slovenci spominjamo ustanovitve prve slovenske narodne vlade leta 1918. Tisto je bila resniča vlada suverenega slovenskega naroda, čeprav sc njena državna oblasti ni dovolj odločno uveljavila po vsem slovenskem ozemlju in tudi ni trajala dolgo. Zaradi teh pomanjkljivosti je Slovenija izgubila Koroško in Primorsko, s 1. decembrom 1918 pa tudi svojo lastno državnost. Po drugi svetovni vojni sta se isti dve slabosti slovenske narodne politike ponovili. Slovenija si je sicer priborila vrnitev večjega dela primorskega podeželja, toda brez Gorice in Trsta z znatnim zaledjem, dočim je Koroška zopet v celoti ostala onkraj predvojne slovenske severne meje. Poleg tega pa so Slovenci tudi po drugi svetovni vojni izgubili svojo samostojno državnost v prid obnovljenega beograjskega jugo-centralizma. Te izgube leta 1945 so bile toliko manj opravičljive, ker so Slovenci takrat že imeli za seboj tragično izkušnjo iz leta 1918, poleg tega pa tudi edinstveno moralno in poltieno podlago ter vojaško možnost za uresničenje zedinjene slovenske države. •k -k -k Eno izmed simboličnih naklučij politične in kulturne zgodovine Slovencev je v dejstvu, da spomin na prvi dejanski poizkus slovenskega državnega zedinjenja in samostojnosti sovpada s cerkvenim praznikom Kristusa Kralja. Tisti, ki smo izšli iz bližine profesorja Lamberta Ehrlicha, se tega sovpadanja še posebej spominjamo, ker smo s pokojnim profesorjem občuteno praznovali oba praznika kot dvojni simbol slovenstva-njegovc politične dopolnitve in njegove versko-kulturne pripadnosti. Nihče ni te slovenske dvojnosti bolj živo izražal kot pokojni profesor Ehrlich. V liturgiji za praznik Kristusa Kralja beremo dve, na videz nasprotujoči si značilnosti tega praznika. V prošnji molimo, da bi se "vse družine narodov.... podvrgle njegovemu pre-sladkemu kraljevanju ". V evangeli ju pa nas Kristus s svojimi lastnimi besedami opominja, da njegovo "kraljestvo ni od tega sveta.... ni od tod". V tem navideznem nasprotju je vsa vsebina krščanstva. Kot vera nas krščanstvo usmerja k nadnaravnemu cilju ljudi. Toda pot do tega cilja je pogojena s priznavanjem in spolnje-vanjem nravnih načel resničnosti, pravičnosti in ljubezni v odnosu med ljudmi. V lej dopolnilni dvojnosti svojega nauka nas praznik Kristusa Kralja spominja, da krščanstvo ni politična ustanova lega sveta, temveč duhovno-nravstveni napot in kažipot k nadnaravnemu cilju. Praznik Kristusa Kralja zato ni simbol kakršnegakoli političnega ali drugačnega klerikali-zma, temveč poseben znak krščanstva kot nadnaravne vere in pa duhovno-kulturne usmeritve na uspešno pot "vshch družin narodov" skozi njih svetno "dolino solz". Kot Slovenci leta 1918 in 1945 nismo znali uvel javiti svoje > naravne pravice do zedinjene slovenske države, tako smo napak razumeli tudi nauk Kristusa Kralja, kakor da bi to bil poziv k svetni moči v imenu namesto na osnovah krščanstva. Oboje bo treba popraviti. Naj bi sovpadnost spomina na prvo slovensko narodno vlado in praznika Kristusa Kralja utrjevala v novih slovenskih rodovih vztrajno odločenost za slovensko državno samostojnost v popolni enakopravnosti z drugimi narodi, obenem pa v njih oživljala zavest tisočletne pripadnosti krščanski kulturi, ki z uveljavljanjem resničnosti, pravičnosti in ljubezni edina more varovati svobodo in s tem pospeševati napredek vseh ljudi in narodov. — C.A.Z. SLOVENSKA DRŽAVA For a free Slovenia Published monthly by* Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $4 per year, 30<{ per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 ZA VAŠO BOŽIČNO POŠTO Toronto • Ravnatelj Slovenske šole pri Mariji Pomagaj č. g. A. Zr-nec je predaval v nedeljo 29. oktobra v cerkveni dvorani, ki je bila polna, o Slovenija in n jeno pokristjanjenje. Kazal je tudi skioptične slike o tej pomembni obletnici in zgodovinski odločitvi, ter o vplivih iz Salz-burga. Ogleja in Vzhoda (sv. brata Ciril in metod), odkoder so prihajali misijonarji v naše kraje. Pokazal je tudi številne krasne posnetke v barvah zgodovinsko pomembnih cerkva v različnih slogih na Slovenskem. Predavatelja so zvesti poslušalci nagradili z obilnim ploskanjem. • SAVA VABI: Slovenski Akademiki v Ameriki, Torontski odsek, pripravlja jesenski zabavni večer v soboto, 18. novembra v slovenski cerkveni dvorani — Nevv Toronto. Med odmorom bo kratek kulturni spored članov save: pesem ples, deklamacija in klavirski nastop. Ob prijetnih zvokih orkestra "Tivoli" iz Chicaga se boste zavrteli. Pridite, poglejte in prisluhnite kaj so vam študentje pripravili! • Slovenska gdč. Helena Slana iz slov. fare v Nevv Torontu in učenka 13, razreda na gimnaziji St. Josephs' College je bila letos izbrana "Miss United Appeal" iste šole. Castitamo! • V soboto 28. oktobra je S. K. D. v Torontu priredila proslavo 29. oktobra z družabnim večerom. Večer v prozi, besedi in glazbi je bil posvečen temu prazniku in slovenski zastavi. Proslava je bila v Slovenskem domu na Pape Ave. Vodil jo je g. Peter Markeš, ki je poudaril pomen tega dne, svobode, ki jo uživamo in jo naj tudi spoštujemo, ter spodbujal k ljubezni do slovenske zastave. Pesem »Pozdrav slovenski zastavi" je pred-našal g. O. Mauser. Nato smo v duhu poromali s prozo in vezano besedo po vseh pokrajinah Slovenije. Z recitacijami so sodelovali gg. Klopčič, Mekunda, Jelenčič in Peter Cekuta, ki je tudi povezoval večer na klavirju s slovenskimi narodnimi pesmimi. Proslavo sO zaključile mladenke v narodnih nošah, ki so zarajale po motivu slovenske pesmi Holy Name Society, ki je v Ameriki najmočnejša in tudi menda najbolj delavna verska organizacija mož in fantov, ima tudi pri Sv. Štefanu v Chicagu svoje zelo delavno postojanko. Lani smo obhajali 60-letnico fare, letos 24. septembra pa 50-letnico obstoja Društva Najsvetejšega imena. Lepo razdobje. Prvi slovenski pionirji so bili zbrani v njem in mnogo dobrega je rodilo to društvo za takrat popolnoma slovensko faro. Leta so tekla in mladina je polagoma pozabljala jezik svojih očetov in mater. Angleščina je prevladala. Vendar je med člani še dokaj starih slovenskih pionirjev, ki pa odhajajo drug za drugim k Bogu po plačilo. Novi doseljenci so se čutili nekam osamljene in zato njihovo število ni veliko. Škoda v duhovnem oziru. Zlati jubilej je potekel zelo slovesno kot se spodobi. Navzoč je bil škofijski duhovni vodja msgr. Kelly, pridigal je dolgoletni župnik fare Sv. Štefana in sin te fare p. Bogolin Leonard, OFM. Po maši pa je bil slavnosti banket v veliki cerkveni dvorani, kjer je bilo nad 300 gostov. Bog daj mnogo uspehov tej pomembni cerkveni organizaciji za dobrobit fare! • Cerkev prenovljena. Velika razlika med prej in sedaj. Prej bolj temna, sedaj pa svetla in nadvse prijazna. Tudi ima novo prezračevalno napravo in po udobne cerkvene klopi. Da je cerkev prenovljena, se imamo zahvaliti g. Župniku p. Tomažu, ki je izrabil na župnijo odpadajoči del »Renevval Fund-a". Prav je, da bi farani radi prispevali v ta sklad in oni, ki še niso Jali prav nič, naj tudi doprinesejo svoje. Vsak po svoji moči, pa bo vedno kaj novega in lepega. Vsi predsodki so odveč in brez podlage. • Maša v samo slovenskem jeziku. V farnem listu beremo sporočilo, da bo od 22. oktobra dalje zopet jezikovna sprememba pri maši. Latinščina se bo umaknila živim jezikom. Slovenci bomo imeli torej vso mašo izključno v slovenskem jeziku. Ko bi škof Slomšek dočakal ta dan, bi zapel hvalnico, da je slovenski jezik tako visoko povzdig-njen. Neprijetno dirne opazka, da se nekateri zaradi tega razburjajo. Pretrda navezanost na tradicijo! Kaj so pa razumeli od Po sporedu je sledil družabni latjnščine? Nič prav nič! Skof večer z večerjo. Chicago • Zlati jubilej „Holy Name". Društvo Najsvetejšega imena ali Slomšek bi tem ljudem ponovno povedal: „Kdor zavrže svoj materni slovenski jezik in se ga sramuje, je podoben pijancu, ki je pogazil dragocen biser v bla- * • • MEDNARODNA TARIFA V&T NAVADNA POŠTA Velika Britanija in Severna Irska ter druge zemlje Commonvvealtha, Irska republika, Francija, Španija, Združene Ameriške Države ter njene zemlje in posedovanja ter vsi drugi kraji v Severni, Srednji in Južni Ameriki in West Indies. Pisma 5c prva unča 3c vsaka naslednja unča Vse druge države TOČ prva unča 6c vsaka naslednja Združene Ameriške Države, njene zemlje in posedovanja, vse druge zemlje v Severni, Srednji in Južni Ameriki, VVest Indies in Španija. Tiskanice (nezalepljene voščilne karte) 3c prve 2 unči 2c vsaki naslendji 2 unči do 1 lb. lc vsaki naslednji 2 unči preko 1 lb. Vse druge države 4c prvi 2 unči 2c vsaki naslednji 2 unči Združene Ameriške Države in njene zemlje ter posedovanja. Bermuda, Mehika, Srednja in Južna Amerika in West Indies, Velika Britanija in Severna Irska, Irska republika^ in Evropa. LETALSKA POŠTA Pisma 8c prva unča 6c vsaka naslednja unča Vse druge države 15c za vsake Vi unče 25c za vsake Vi unče Nezalep- ljene voščilne karte 15c vsaka unča 20c vsaka unča smrtna, vzore v in skupin. BLAGOSLOVITEV SLOVENSKE ZASTAVE ( Dalje s prve strani.) je rodilo najsvetlejše dejanjih posameznikov Celo povojna družbenoslovna znanost je dognala, da imajo narodove vrline svoje izhodišče prav v izvirni moči, ki ustvarja tudi politične in vojaške vrline ter dejanja, ki narodu zagotavljajo zmagovitost in dostojno mesto v družbi drugih narodov. Ob tej priložnosti se spomnimo Slovenk in Slovencev, ki so s svojim zadržanjem in z dejanji v bližnji in daljnji preteklosti izpričali družbene kreposti ter jih v dobro naroda s svojo krvjo za večno zapisali v našo zgodo vino. Njihova slava naj povzdigne naša srca, da v radosti in ponosu zavriskajo ob današnjem slavju v odmev veselju slovenskih duš iz večnosti, in naj nam podeli toliko treznosti in razsodnosti, da za naprej spoznamo nujnost slovenske narodne sloge ter z vsemi močmi uresničimo predpogoje nadaljnjega dela in boja. Člen tretji pravil naše organizacije pravi: »Glavni smoter Slovenskega državnega gibanja je to...." Bodimo veseli spremembe in veselo sodelujmo Bogu v čast, ki je ustvaril vse narode in vse jezike, med njimi tudi našega, slovenskega. Bodi mojster v pošiljanju prekomorskih daril odpošlji tvoja prekomorska darila kmalu EVROPSKI KONTINENT ZADNJI TERMIN ZA BOŽIČNE POŠILJKE Po navadni pošti Z letalsko pošto Paketi: 7. december Pisma: 17. november Pisma: 11. december [CANADA! in vaši dragi jih bodo dobili pravočasno Za poštne informacije poglej na rumene strani vaše telefonske knjige svobodna, suverena, gospodarsko prosta in zgledno urejena NARODNA DRŽAVA SLOVENIJA." Ta glavni smoter prav kakor zvezda vodnica druži in usmerja na državnem poprišču vse Slovence, naj si bodo strankarsko opredeljeni ali ne. Tako naš končni smoter poleg prvotne narodove izvirne moči postane tudi končna in glavna družilna sila vseh Slovencev in tujerodnih prijateljev na poti do uresničenja slovenske svobode in ob njej. Hočemo namreč biti ne samo kulturen narod ampak državni narod v polnem pomenu besede in dejstev. Zato se ne bomo zadovoljili s sedanjostjo, o kateri lahko mirne duše trdimo, cja Slovenia cap-ta ferum victorem coepit (zasedena Slovenija premaguje svoje trdovratne premagavce), ampak stremimo za ostvaritvijo Avgu-štinovega rekla Mir je ravnotežje reda, pa čeprav bi pred tem morali uresničiti drug pregovor, ki pravi, da je Orožje opora miru. Naše slovensko orožje pa ni konvencionalno. Mi moramo naše orožje sproti ustvarjati, ga vešče uporabljati ter uspehe zagotoviti sami od sebe in iz sebe. Zato je orožje zavednih Slovencev bojni ogenj gorečega srca, polnega srčnosti, ljubezni in poguma: kreposti, ki zmeraj premagajo sovražnika; ostri meč bistrega uma in svetlega duha, ki je toliko bolj učinkovit, kolikor bolj ga uporabljamo; in pa nepredirni ščit slovenske težko preizkušene duše, ki po svoji čistosti iz nadčutnosti hrani in brani naš večni obstoj in ne dopušča, da pred nasprotnikom spodrsnemo v brezno človeškega ponižanja z izgubo dostojanstva in narodne časti. Samo to slovensko orožje, prekaljeno in oplemeniteno v dejanjih slovenskega neznanega junaka in velikih zaslužnih mož v preteklosti in sedanjosti, katera moramo vsi v nas samih ostvari-ti, nam bo dalo zmožnosti, da zmagovito izpeljemo borbo za samostojno slovensko državo. Borbo, ki bo zajela vse oblike vojskovanja: političnega, ideološkega, psihološkega, kulturnega, gospodarskega, propagandnega, in diplomatskega. Naš slovenski notranji red in njega vzpostavitev povsod, kjer žive zavedni Slovenci, je osnovni predpogoj vse nadaljnje dejavnosti. Zato smo clanes pri sveti maši Vsemogočnega prosili blagoslova za ves slovenski narod, zlasti pa za zastavo, ki je simbol slovenske narodne suverenosti, narodnega dostojanstva, polnosti in PRIMER PETRA KLEPCA Kot nadaljevanje čudne urednikove gonje proti knjigi SLOVENIJA — VČERAJ, DANES IN JUTRI, je Glas Slovenske kulturne akcije z dne 26. 9. 1967 v nepodpisanem dopisu iz »Nevv Yorka" objavil gorostastne potvorbe v zvezi s sestankom sodelavcev SLOVENSKE DRŽAVE v Celevelandu dne 8. julija 1964. GLASOV dopisnik imenoma navaja udeležence lega zasebnega sestanka — s skrbno izjemo g. Mirka Javornika, ki je tudi bil tam in, ki je zaradi te značilne izpustitve in pa po slogu dopisa verjetni avtor ali vsaj informator omenjenega dopisa. Od pisca oz. iniciatorja tega notoričnega primera brezetičnega žurnalizma z izključnim merilom osebne škodoželjnosti do drugih (in še pod grobo zlorabljenim kritjem Slovenske kulturne akcije) bi težko pričakovali objektivno ocenjevanje kateregakoli podvzetja ali dosežka, ki ne nosi niti ne omenja njegovega lastnega imena. Odtod njegov sedanji srd do SLOVENSKE DRŽAVE in Žebotove knjige. Vendar, ko bi šlo samo za to, bi njegov dopis radevolje prezrli. Še manj nas vznemirja neresna dopisnikova izmišljotina, kakor da se je SLOVENSKA DRŽAVA odpovedala slovenskemu narodnemu cilju. Saj je ta vendar že osemnajst let izražen v samem imenu našega lista. Tudi je po domačih in zamejskih odmevih na Žebotovo knjigo sedaj splošno znano, da je od vsakega zunanjega diktiranja neodvisna slovenska država danes ob sebi umevna težnja ogromne večine Slovencev doma in v svetu. Toda ta žurnalist je v svojo potvorbo resnice v GLASU vpletel tudi patra Antona Prešerna, enega najbolj vzglednih slovenskih duhovnikov in najbolj zaslužnih Slovencev iz rodu Franceta Prešerna in Antona Bonaventura Jegliča. Še hujše pa je, da urednik GLASA niti dopisnikovih klevet proti pokojnemu patru Prešernu ni poskušal preveriti pri prvem viru. Svojemu nepodpisanemu dopisniku je dovolil v GLASU objaviti golo izmišljotino, češ da je pater Prešeren SLOVENSKI DRŽAVI »prepovedal" »kakršenkoli nastop slovenskega državnega gibanja" ali »majanje sedanjega režima v Jugoslaviji", in to v korist »vatikanske politike" ali »interesov Cerkve", in da je uredništvo SLOVENSKE DRŽAVE sledilo tem izmišljenim »prepovedim". Anonimni - GLASOV dopisnik je s tem svojim »odkritjem" čakal tri leta — ker pač njegove trditve nimajo podlage v zatrjevani »prepovedi" iz leta 1964, ki je seveda ni bilo. Razlog dopisnikovega izpada je očividno v nečem popolnoma drugem in poznejšem, kar ga je osebno prizadelo: »tista posebna cenzura pri SLOVENSKI DRŽAVI od avgusta 1966 naprej". Dne 28. avgusta 1966 je namreč urednik SLOVENSKE DRŽAVE poslal sodelavcem in dopisnikom lista, med njimi tudi g. Mirku Javorniku, osebno pismo z naslednjimi vodili za pisanje v SLOVENSKO DRŽAVO: „1. Vsi sestavki v SD, bodisi iz uredništva ali od poedinih sodelavcev, morajo spoštovati konkretna dejstva ter iskati globljo in širšo resnico, ki jo le-ta razodevajo ali nakazujejo v skladu s priznanimi merili objektivnosti inznanstvenosti. 2. Prav tako se morajo sestavki v SD izogibati osebnih izpadov, žaljivih in zasme-hovalnih pridevkov, neutemeljenih namigovanj in sumničenj. V kolikor je polemika z osebami potrebna ali koristna, kadar se aktualno nanaša na slovenski razvoj, mora biti stvarna in neosebnostna. 3. Ker ima večina problemov človeške družbe več možnih rešitev, bo v okviru gornjih smernic (S. D., 1. sept. 1966, str. 1) in gornjih navodil S. D. odprta različnim mnenjem z osebno odgovornostjo piscev. Zato bodo objavljeni sestavki posameznih avtorjev označeni z njihovimi imeni; le iz važnih osebnih razlogov bi bil sprejemljiv originalen in stalen pseudonim. Nepodpisami sestavki postanejo izključna lastnina uredništva SD." V gornjem pismu so vsebovana etična vodila, ki so skupna vsem resnim listom kulturnega sveta. Da jih je uredništvo SLOVENSKE DRŽAVE izrecno poudarilo lanskega septembra, je bilo potrebno predvsem zato, ker je kolona Petra Klepca (»Slovenske zgode in nezgode") pred njo pa nekateri drugi dopisi, ponovno grobo kršila ta pravila odgovornega žurnalizma, o čemer se more vsakdo prepričati, če se potrudi prebrati tiste sestavke, v katerih so male novice, zanimivosti in duhovitosti bile bolj in bolj pomešane z izmišljotinami, netočnostmi, pretiranji, žaljivkami in čenčami. Od takrat se g. Javornik več ne oglača v stolpcih SLOVENSKE DRŽAVE.... Splošno veljavna etična vodila odgovornega žurnalizma, v okviru katerih Peter Klepec ni hotel ali znal biti zanimiv in duhovit, imenuje anonimni GLASOV dopisnik »tisto posebno cenzuro pri SLOVENSKI DRŽAVI od septembra 1966 naprej", za katero se je sedaj »maščeval (za Petra Klepca) z navedbo izbranih imen in potvorbo navedb o zasebnem sestanku ter z grdo neresnico o patru Prešernu. Zaradi pokojnega patra Prešerna, pa tudi zavoljo Slovenske kulturne akcije same, je še posebno tragično, da je urednik GLASA objavil ta nevredni dopis nepodpisan in s tem prenesel odgovornost zanj na Slovensko kulturno akcijo, ki so jo zaradi njenih edinstvenih književnih naporov in nekdanjega nad strankarskega delovanja podpirali toliki Slovenci širom sveta in ki je bila pri srcu tudi patru Prešernu. Ker Slovenski kulturni akciji še vedno želimo dobro, upamo, da bo vsaj po tej grdi zlorabi tudi ona zavezala uredništvo in dopisnike svojega GLASA za podobna etična vodila odgovornega žurnalizma, kot jih je avgusta 1966 svojim piscem predložila SLOVENSKA DRŽAVA. Uredništvo SLOVENSKE DRŽAVE zrelosti ter mednarodnega priznanja; ki je netilka državniških narodoljubnih prizadevanj; opo-minjevalka na dolžnosti pred Bogom, narodom in lastno vestjo k spolnjevanju in izpopolnjevanju narodne državne vzgoje, rasti in dovršenosti; ki je častno posmrtno pregrinjalo zaslužnih Slovencev; ki je pomnik slovenskega neznanega junaka in je po razvrstitvi ter pomenu svojih barv podoba slovenskega narodnega značaja. Vse to in še mnogo več nam je slovenska zastava! Pozdravimo našo zastavo! Simbol plemenitega hotenja in pogumnega stremljenja, ki hrani ga slovenska kri, kažejo pa barve tri: Bela — radosti, svobode, miru in čednosti. Modra — vere, trdnosti, zvestobe in stalnosti. Rdeča — junaštva, smelosti, srčnosti in ljubezni. Nosilec teh vrlin nam bodi vsak Slovenec trezni! Plapolaj nam v siju blagoslova zmage, za blagor naroda in srečo očetnjave! Previhari vse viharji na pohodu slave za večno svobodo slovenske države! Med kosilom, ki se ga je udeležilo nad dvesto članov in prijateljev SDG, je prelat g. F. Novak v posebni napitnici pokazal na zasluge, ki jih je pri lepo uspeli slovesnosti imel g. Janko Mernik, saj je SDG njegov stalni gost. Kot znak priznanja in hvaležnosti je predsednik g. Merniku pripel v gumbnico znak SDG, kar so vsi navzoči navdušeno pozdravili. Drugi govornik med kosilom je bil boter zastave g. Tine Duh, ki se je v imenu SDG zahvalil zlasti preč. gg. J. Merniku in prelatu F. Novaku, ki naše gibanje podpirata, odkar je v Argentini nastalo, končno pa še vsem, ki so s svojo navzočnostjo pokazali, da ideja slovenske države med Slovenci v tujini raste in je prodrla že v vse sloje. Kot zadnji govornik je k mikrofonu stopil pisatelj g. Ivan Korošec, ki je v imenu društva »Tabor" sporočil pozdrave SDG. V presledkih so iz zvočnikov donele slovenske narodne pesmi. Za zvočne naprave je ves dan, med službo božjo in popoldanskim programom, odlično skrbel nečak predsednika SDG, g. Saša Rupnik. Vsi, ki so se udeležili blagoslovitve slovenske zastave, vedo, da je bil ta dan pomemben korak naprej pri utrditvi slovenske državne misli med Slovenci v Argentini. —dt— Cleveland • Preteklo poletje na Slovenski pristavi. Preteklo poletje je bila na Slovenski pristavi vrsta ipiknikov, ki so jih pripravila naslednja društva : Slovenski šoli pri Mariji Vnebovzeti in pri sv. Vidu, Društvo Najsvetejšega Imena pri sv. Vidu, Štajerski k'ub, Belokranjski klub. Mladi harmonikarji, krajevno društvo ZSPB "Tabor", Odbor za spominski sklad Hinka Lobeta in pa Slovenska pristava. Poletno dobo na Slovenski pristavi je zaključila vinska trgatev na tretjo nedeljo v septembru. • Konvencije v Clevelandu. Za konec tedna pred praznikom dela v začetku septembra so se v Clevelandu zbrali za let- no zborovanje in druge prireditve slovenski akademiki, člani SAVE, iz raznih krajev Združenih držav in Kanade. Iste dni je imela v Clevelandu svoj občni zbor tudi ZSPB "Tabor . • Spominska dvorana \ ■ Hinka Lobeta V začetku oktobra so na Slovenski pristavi pričeli z gradnjo nove dvorane posvečene "spominu pokojnega Hinka Lobeta. Nova dvorana bo opremljena s kaminom in grelnimi napravami in bo nudila toplo in prijetno za-točiše zimskim obiskovalcem Slovenske pristave. Za potrebna denarna sredstva in gradnjo skrbi poseben odbor za spominski sklad Hinka Lobeta. • Cleveland in slovenska kapela v Washingtonu V oktobru se je v Clevelandu ustanovil tudi začasni odbor, ki je začel z delom in zbiranjem denarnih sredstev za izgradnjo slovenske kapele v katedrali v Washingtonu, ki jo imenujejo "National shrine". Tamkaij že imajo svoje kapele razne narodnostne skupine, kot na primer Poljaki, Slovaki, Litvanci. Cas je da se jim pridružimo tudi Slovenci. Za slovensko kapelo je sedaj rezerviran zadnji prostor, ki je v katedrali še na razpolago za takšno posebno kapelo. • Jesenska prireditev "Tabora". V soboto zvečer, 7. oktobra je v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave., krajevno društvo ZSPB "Tabor" pripravila svojo tradicionalno jesensko prireditev, katero so č:ani in prijatelji obiskali v lepem številu. Igra.i so "Veseli Slovenci". Denarno je bila to doslej najuspešnejša prireditev in je krepko podprla invalidski sklad društva in zveze. • "Noč v Sloveniji". V soboto zvečer 14. oktobra je direktorij Slovenskega narodnega doma na St. Clairju pripravil ' Noč v Sloveniji", veliko družabno prireditev clevelandskih Slovencev. • Slovenski narodni praznik na radiu. — Na predvečer slovenskega narodnega praznika 29. oktobra je slovenska oddaja "melodije in pesmi iz lepe Slovenije" na narodnostni postaji WXEN-FM posvetila veerno oddajo slovenskemu narodnemu prazniku. Od- i dajo je vodil dr. Milan Pavloveič. ■■■s To je šestnajsto nadaljevanje nove "3 strani" SLOVENSKE DR7AVE, namenjeno sistematični analizi tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod rahljajočo se komunistično oblastjo. Nova stran se bo razvila v vrsto stalnih rubnlk o pomembnih razvojnih silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo pisali strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji še vedno zaprl v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen na bolj slučajnostno in površinsko poročanje o tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem prikazovanju sprememb, katerih pomembnost presega politične meje Slovenije in Jugoslavije. Uredništvo "Slovenske države Ob 50-ietnici Oktobrske Revolucije: RAZPAD, UPOR. ALI EVOLUCIJA? V Sovjetski zvezi in drugih državah pod vlado komunističnih režimov slavijo to jesen 50-letni-co Oktobrske revolucije, iz katere so ti režimi izšli. Petdesetletnico slovesno praznuje tudi partija v Jugoslaviji, čeprav je leta 1948 bila izobčena iz mednarodne komunistične skupnosti. »Oktobrska revolucija" leta 1917 je dejansko bil državni udar proti prvi demokratični vladi v Rusiji nekaj mesecev po njenem nastanku. Udar je uspel po naključju sovpadanja treh izrednih lotov-Ribbentropp pakt) o četrti delitvi Poljske. Tako se je začela druga svetovna vojna, ki naj bi po Stalinovih računih izčrpala zahodne demokracije in Nemčijo in s tem omogočila Sovjetski zvezi končno zavojevanje sveta. Ko bi zahodni zavezniki ne bili „pozabili" na nacistično-bolj-ševiški začetek druge svetovne vojne in bi po nemškem vpadu v Sovjetsko zvezo junija 1941, ne bih prišli Stalinu brezpogojno na pomoč, bi druga svetovna vojna bila morda zapečatila usodo CIRIL A. ŽEBOT zaskrbljenost z leve Prava mojstrovina takega "sistema" je pravkar izšla knjiga dr. Cirila žebota "Slovenija včeraj, danes in jutri" (tisk: Mohorjeva družba, Celovec). S sestavljanjem kritičnih odlomkov, pisem bralcev o napakah itd., "izstriženih" iz naših (in tujih) časopisov, skuša avtor pričarati bralcu celotno našo družbo kot eno samo napako. Tako prikazovanje razmer je bila tudi najpriljubljenejša metoda Rankovičevih ljudi. Intelektualno raven nekaterih revij in časopisov v zamejstvu naj nam ponazori dejstvo, da to knjigo reklamirajo kot znanstveno in nepristransko. Pomembno vprašanje, ki ga obilno izkoriščajo pri razvijanju svoje propagande, je vprašanje slovenstva, narodnostne problematike. Vsako našo napako, nedoslednost ali nerodnost s tega področja takoj izrabijo in nas obtožujejo grehov bodisi ilirizma, bodisi karadjordjevske variante jugo-slovanstva. Na to tematiko opozarjam zato, ker polemike o vsem tem tečejo nezadržno naprej;8 poizkusi penetracije njihovih gesel pa bodo prav tu najbolj žilavi in potuhnjeni ter pritisk na našo manjšino najmočnejši. Osnovna nota v tej propagandi je sejanje nezaupanja v našo federativno ureditev pa v zmožnosti in sposobnosti naših vodilnih družbenih in političnih sil, da bi reševale problematiko, ki se pri tem trajno poraja. (Lojze Skok, TEORIJA IN PRAKSA, Ljubljana, oktobra 1967). V dneh od 4. do 8. septembra se je vršil v zahodnem Berlinu mednarodni simpozij — PETDESET LET SOVJETSKE ZVEZE. Teh raz govorov strokovnih preučevalcev Sovjetske zveze in dežel srednje-vzhodne Evrope iz vseh delov sveta se je kot član ameriške delegacije udeležil tudi profesor Ciril Žebot, ki je konferenci predložil razpravo o vplivu tekočih gospodarskih reform na evolucijo k detotalitarizaciji komunističnih sistemov. To razmerje sil je posebno razvidno na primeru Slovenije, dežele na odprti meji med komunistično in demokratično Evropo. okoliščin: Razpadanje ruske fron-1 te in zaledja v prvi svetovni vojni, pravočasni prihod Lenina v Petrograd in neverjetno oklevanje Kerenskijeve vlade. Boljševiškemu udaru v Petro-gradu je sledila večletna državljanska vojna. Po konsolidaciji boljševiške oblasti leta 1921 je Lenin uvedel „novo ekonomsko politiko", da reši Sovjetsko zvezo gospodarskega poloma, v katerega jo je pahnil zaleteli tota-litarno-kolektivistični poizkus »vojnega komunizma". N.E.P. je oživil zasebno gospodarstvo v kmetijstvu, obrti, mali industriji in trgovini. Seveda je to bil le oportunistični prehod k poznejši popolni kolektivizaciji kmetijstva in državni centralizaciji vsega gospodarstva po Leninovi smrti. Leninov naslednik Stalin je ohranjal ta totalitarni sistem boljševiškega režima z brezpri-merno strahovlado. Njegov cilj je bil iz Sovjetske zveze napraviti industrializirano in vojaško nadmočno trdnjavo komunizma v svetu. Da bi Hitlerja odvrnil od napada na Sovjetsko zvezo in ga zapletel v vojno z Zahodom, je Stalin avgusta 1939 sklenil z nacistično Nemčijo pogodbo (Mo- obeh njenih začetnikov — ne le Hitlerja in nacističnega rajha, temveč tudi Stalina in boljševizma. Namesto tega pa je brezpogojno in vztrajno zahodno zavezništvo Stalinu ob koncu vojne omogočilo še zasedbo in nasilno boljševizacijo srednje-vzhodne Evrope. Toda Stalinov spor s Titom leta 1948 je v ta povojni sovjetski imperij zgodaj zasejal seme notranjega razdora. Po Stalinovi smrti je prišlo do »desta-linizacije" v Sovjetski zvezi sami in do resnih izbruhov uporništva na Poljskem in Madžarskem. Stalinovi nasledniki so bili prisiljeni omehčati Stalinove metode nasilja in ustrahovanja. Morali so začeti rahljati tudi centralistično upravljanje totalitarne države in gospodarstva. S tem so tudi v Sovjetski zvezi in drugih deželah zavojevane vzhodne Evrope nastajale razmere podobne onim, ki so se že prej bile razvile v Jugoslaviji kot posledica njene izključitve iz Komin-forma leta 1948. Te notranje težave in spreminjanja so otopile tudi napadalnost sovjetske zunanje politike in pospešile odtujitev komunistične Kitajske od sovjetskega in evropskega komunizma. Poslej so komunistične partije v svetu razcepljene in oslabljene. Vkljub temu pa vsi komunistični režimi, partije in frakcije še vedno podpirajo »narodno-osvobodilno" borbo v Vietnamu. Toda z izjemo Kube so podobna nasilja drugod po svetu doslej bila neuspešna, posebno še v Indoneziji in Ghani, kjer so se razmere za nasilno boljševizacijo zdele najbolj ugodne. Podoba je torej, da je razdobje nasilne boljševizacije sveta zaključeno. Namesto tega postavlja petdesetletnica oktobrske revolucije vprašanje bodočnosti komunističnih režimov v deželah, ki so bile nasilno podvržene komunistični oblasti po prvi in drugi svetovni vojni. DVE POTI EVOLUCIJE Kaka je bodočnost teh dežel? Bodo komunistični režimi končali v razkroju in uporih ali pa se bodo postopoma razvili v neto-talitarne oblike vladavin? S temi vprašanji se bavijo strokovnjaki, ko ob petdesetletnici Oktobrske revolucije izmenjujejo ključiti razkroja ali nasilnega konca obstoječih komunističnih režimov, je vsekakor treba preučevati zametke in možnosti evolucije iz partijske totalitarnosti v smeri detotalitarizacije. Mnenja pa so bila deljena tako glede že ugotovljenih dosežkov te evolucije kakor glede njenega nadaljnjega poteka. V sklopu raznih modelov možne evolucije, ki je o njih razpravljal berlinski simpozij, je pisec tega sestavka na simpoziju razvil naslednjo osnovno strukturo evolucijskih možnosti in verjetnosti. Vsi obstoječi komunistični režimi so prišli na oblast na tak ali drugačen nasilni način v zvezi s prvo ali drugo svetovno vojno, začenši z Oktobrsko revolucijo. Pod vodstvom ali po vzgledu Moskve so vsi komunistični režimi razvili bistveno podobne totalitarne sisteme, v katerih je vse važnejše družbeno odločanje bilo nasilno osredotočeno v monolitnem političnem središču av-totaritarnega partijskega vodstva. Poleg tega pa je do Stalinove smrti partijsko vodstvo v jskc clje. Prvi tak dogodek je bila izključitev jugo-partije iz Komin-forma, ki je poleg zrahljanja enotnosti svetovnega komunizma povzročila tudi začetek notranjih sprememb v komunističnem režimu Jugoslavije. Leta 1953 je nenadoma umrl vesoljni komunistični avtokrat Jožef Stalin. Njegova smrt je pospešila odtujevanje in osamosvajanje še drugih komunističnih režimov in povzročila domačo »destalinizaci-jo" v Sovjetski zvezi sami. Nekako od leta 1964 naprej pa smo priča postopnemu uvajanju globljih in razsežnih »gospodarskih reform" v komunistično vladanih deželah srednje-vzhodne Evrope in Sovjetske zveze. Piščeva evolucijska shema je omejena na bistvene prvine procesa detotalitarizacije, da bi v svoji splošnosti mogla služiti ugotovitvi evolucijskih doprinosov in možnosti ne le različnih primerov gospodarskih reform, temveč tudi sprememb na drugih področjih, ki doprinafajo ali bi mogle doprinesti k razvoju detotalitarizacije. preostalem političnem odločanju na drugi strani. Ti dve bistveni prvini detotalitarizacijskega procesa je možno razumeti ne le kot logično edino mogoča osnovna odstopanja od družbene totalitarnosti, temveč tudi kot zaželena ali celo nujna cilja evolucije. V tem teleološkem smislu je gornji evolucijski vzorec sicer sestavljen iz dveh nedokazanih predpostavk, ki pa sta tako elementarno človeški, da je moč pričakovati njih najširšo, če že ne splošno sprejemljivost. Prva munističnih režimov, je med iskanjem že ugotovljivih dosežkov v smeri detotalitarizacije na eni strani in verjetnosti nadaljnjega razvoja v tej smeri na drugi strani. Med te ugotovljive dosežke je treba šteti uvel javljajočo se avtonomijo odločanja na nekaterih .področjih družbenega udejstvo-vanja kot na primer do neke mere v verskem življenju in cerkvenem udejstvovanju, v revijal-nem tisku in založništvu, pisateljskih društvih, športu, ter v zadnjih letih predvsem v gospo- vročica z desne Glavni poudarki v komentarjih v obrambo zbranih Žeboto-vih sestavkov v knjižni obliki so vsi postavljeni na argument, da je knjiga bila v domovini — bolje rečeno v Belgradu — takoj prepovedana. Res je - prepoved je izšla takorekoč ze tedaj, ko je bila knjiga še v surovem stanju v celovški tiskarni in je več ko sumljivo, zakaj taka naglica. Razlagati si jo je treba s tem, da je režim doma hotel dati knjigi primerno propagando, ker se je verjetno prav zaradi tega še bolj doma razširila, in so oblasti vedele, da bodo trditve v knjigi vse opozicionalce razočarale. Temu poraznemu vtisu doma se bo potem nujno pridružilo občutje blamaze se v emigraciji slovenska državna misel ne bo samo kompromitirana, ampak bo celotno slovensko državno gibanje osmeseno .. Belgrajska prepoved pa zamore doma imeti tudi dobre posledice: ljudje bodo manevre kmalu spregledali in potem zavrnili spis, ki je naravnost katekizem povzetkov tistega kapitulantstva, ki o sodobnem slovenskem narodnem programu seveda ne ve povedati ničesar pozitivnega. (Anonimni dopisnik v GLASU Slovenske kulturne akcije, Buenos Aires, 26. septembra 1967). odmevi od drugod "Četudi na posredovanja J. Vidmarja k ustvarjanju "političnega pluralizma" v Sloveniji ne damo dosti, se strinjamo s C. Žebotom, da je edina možna pot k svobodi v Sloveniji pot mirne evolucije. Krvi je teklo že dovolj in njeno novo prelivanje ne more biti nikomur v Korist, pač pa slovenski narodni bodočnosti v veliko škodo. Zato smatramo, da je edino stvarno in učinkovito delo politične emigracije le tisto, ki pospešuje v Sloveniji mirni razvoj k večji svobodi na vseh področjih življenja in človeš kega udejstvovanja. v C Žebot vidi v razvoju zadnjih let doma krepitev težnje k popolni slovenski državni suve-renosti, pripravljen pa se je sprijazniti z obstojem Jugoslavije, če bi bila Slovenija v njej ena od svobodno povezanih konfederativnih držav. " (Iz uvodnika v AMERIŠKI DOMOVINI, Cleveland, 22. septembra 1967) Tako nekako kaže dr. C. Žebot v svoji knjigi narodu pot in ga opozarja na možnosti, kako lahko raazvoj do svobode pospeši. Zato ni prav nič čudnega, da je partija s tako silo reagirala na to knjigo. Zdomsko časopisje pa ugotavlja, da je v njej zajel mnenje velike večine ljudi v domovini, da tako mislijo že tudi mnogi ko munisti in da vodilni krogi v Slovenij veliko razmišljajo o potih, ki bi omogočila republiki Sloveniji čim večjo gospodarsko m politično samostojnost.^ ^ žebotovi knjigi iskati v slo venski politični literaturi podobno delo, bi jo po sodobni aktualnosti primerjal z J. Vidmarjev knjigo "Kulturni problem slovenstva , ki je izšla 1. 1932 sredi kraljeve diktature in jo je narod v štirinajstih dneh pokupil m osvojil, ro svojem pomenu, ki ga bo imela ta knjiga za nadalnji slovenski narodno polticm razvoj, jo bo pa gotovo daleč presegla. .„,., (Iz članka P. Verbica, SMER V SLOVENSKO DRŽAVO, Buenos Aires, 27. avgusta 1967). svoje izsledke o zgodovini in sedanjosti ter poglede na bodočnost Sovjetske zeveze in drugih dežel pod partijsko oblastjo. Uvodoma omenjeni berlinski simpozij, kjer se je zbralo okoli šestdeset strokovnjakov iz Evrope, Azije, Afrike in Amerike, si j e bil edin v osnovnem zaključ ku, da čeprav seveda ni moč iz- Moskvi vsiljevalo svojo voljo tudi partijskim vodstvom v drugih državah. Po drugi svetovni vojni so trije dogodki oz. odločitve vnesle v totalitarno enoličnost komunističnih režimov važne spremembe, ki jih je moč tolmačiti kot začetke neke še neizoblikovane evolucije v smeri detotalitariza- Ker totalitarizem pomeni nasilno koncentracijo vsega pomembnega družbenega odločeva-nja v enopartijskem političnem središču, se evolucija k detotalitarizaciji more razvijati v dveh dopolnilnih smereh: preko depolitizacije družbenega odločanja in udejstvovanja na eni strani in preko razširjanja udeležbe pri predpostavka namreč domneva | samo to, da obstajajo nekatere družbene dejavnosti, glede katerih je možno, zaželeno ali celo potrebno, da v njih ljudje prostovoljno sodelujejo brez oblastvene prisilnosti. Druga predpostavka, ki nadaljuje, kjer prva neha, pa odraža prav tako preprosto domnevo, da je na splošno za družbo bolje, če je pri političnem odločanju, kjer je slednje zaželeno ali potrebno, soudeleženih več ljudi raje kot manj. Taki sta osnovni smeri odstopanja od totalitarizma. Tretje poti ni, razen če kot tako štejemo predhodno omiljenje metod totalitarnega vladanja, kot se je izvršilo na primer v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti, ko je Hruščov izvedel »destali-nizacijo", s katero so bile iz še vedno ohranjenega totalitarnega upravljanja izločene stalinistične patološke skrajnosti. Hruščova „destalinizacija" je le »normalizirala" komunistični totalitarni sistem, ni pa ga načela v njegovem vseobsegajočem političnem bistvu. DOSEŽKI IN MOŽNOSTI Nadaljnji razloček, ki je potreben za znanstveno raziskovanje vprašanja detotalitarizacije ko darskih podjetjih, v kolikor neposredni udeleženci na teh področjih že začenjajo samostojno odločati v okviru njihovih delokrogov in sredstev. Taki in podobni dosežki evolucije preko depolitizacije so doslej bih v glavnem omejeni na Jugoslavijo, kjer začetki v to smer evolucije segajo že petnajst let nazaj. Ti dosežki so nakazani in ocenjeni v avtorjevi knjigi SLOVENIJA — VČERAJ, DANES IN JUTRI. V Sovjetski zvezi in drugih vzhodno evropskih deželah je o vidnejših depolitizacijskih dosežkih še težko govoriti, ker so se te dežele šele pred kratkim izkopale iz razdobja patološkega stalinizma in je pri njih razvoj detotalitarizacije šele v prvih zametkih. Toliko o skromnih začetkih detotalitarizacije preko delne depolitizacije družbenih dejavnosti. Dosežki so zaenkrat v glavnem omejeni na Jugoslavijo, pa tudi tam so še močno omejeni in negotovi, ker pač niso politično zavarovani. S tem pa je že tudi povedano, da glede detotalitarizacije preko razširjenja udeležbe pri preostalem političnem odločanju zanesljivih dosežkov še ni, niti (dalje na 4. strani) I Tine Duh: Samo eden je cilj, SMER V SLOVENSKO DRŽAVO, 27. 8. 1967. »Gotovo ni več Slovenca, v domovini ali zdomstvu, zavednega ali za narodovo usodo brezbrižnega, izobraženca ali prostaka, ki ne bi vsaj po imenu poznal Slovenskega državnega gibanja. Ime samo je dovolj jasno in ne potrebuje razlage. Tudi ne dopušča nobenega dvoma. Njegov cilj je namreč samo eden: Samostojna slovenska država! To je vsa vsebina slovenske državne misli. To je tudi njena edina vsebina. Za njeno aktualnost v slovenskem političnem dogajanju od njenega nastanka med drugo svetovno vojno pa do danes ni prav nič važno, ali je njen cilj — slovenska država — dosegljiv v bližnji bodočnosti ali kdaj pozneje; ni važno, ali bomo njeno rojstvo doživeli že mi ali pa šele eden izmed zanamskih rodov. Težja ali lažja uresnič- lovenskega tisk a ljivost, krajša ali daljša pot do postavljenega cilja, ideji pač ne odvzame veljavnosti, niti ne zmanjša njene upravičenosti. Tudi ni nobenega dvoma, kaj si pod pojmom — slovenska država — predstavljamo. Od »pomladi narodov" ob marčni revoluciji 1. 1848, leto prvega slovenskega narodnopolitičnega programa, pa do konca prve svetovne vojne . slovenski narod v svojih konkretnih narodnopolitičnih zahtevah ni bistveno napredoval. Slovenci so tedaj zahtevali Zedi-njeno Slovenijo v okviru habsburške monarhije, nekateri slovenski rodoljubi iz obrobnih, narodnostno bolj ogroženih slovenskih pokrajin (npr. Štajerec Oro-slav Caf in Korošec Matija Ma-jar-Ziljski, oba zagovornika ilirizma) pa so že takrat govorili o samostojni Sloveniji, kot ilirci pač v zvezi z drugimi slovanskimi narodi. Zato 70 let poznejša majniška deklaracija pravzaprav pomeni korak nazaj, saj v njet! niso izrecno poudarjene zgolj zahteve slovenskega naroda. V prvi Jugoslaviji pa so Koroščeve Punktacije pač edini primer definicije položaja slovenskega naroda in njegovih stremljenj, toda v okviru Jugoslavije. Šele druga svetovna vojna in z njo trojna okupacija slovenskega ozemlja ter nevarnost fizičnega uničenja slovenskega naroda po okupatorjih in po komunistih je v okviru tradicionalnih slovenskih strank, posebej pa še v izven strank stoječih mladih inte;-lektualcih zbudila zaskrbljenost za bodočnost slovenskega naroda kot celote. Boj za pravice slovenstva po vstopu v Jugoslavijo namreč ni prenehal, čeprav se je ta država Slovencem predstavljala kot »osvoboditelj ica", poleg tega pa je njen bliskoviti razpad 1. 1941 bil dokaz, da ta država pač ne more biti porok za varnost slovenskega naroda in njegovega obstoja. Tako je rajni prof. Ehriich v septembru 1941 slovenskim zastopnikom v inozemstvu poslal svoj predlog za ustanovitev zveze držav med Baltskim in Egej-skim morjem — Intermarium, v kateri bi bila zelo lahko izvedljiva ožja državnopravna povezanost samostojnih držav Slovenije, Hrvatske in Srbije, če bi te to le hotele. To je bil prvi konkretni predlog za ustanovitev samostojne države Slovenije. Slovenske politične stranke, ki so vztrajale na kontinuiteti Jugoslavije, tega predloga niso sprejele. Zato pa so pristaši te Ehrlichove zamisli v juniju 1. 1943 izdali »Slovensko izjavo", kjer so kot politični cilj slovenskega naroda postavili lastno slovensko državo, ki bo kot suverena stopila v širšo državno zvezo. Avtorji te izjave so bili mladi intelektualci, podpisalo pa jo je 200 slovenskih javnih delavcev in razumnikov. S to izjavo se je rodilo slovensko državno gibanje (ne sicer kot organizacija, pač pa misel na slovensko državo). Izid druge svetovne vojne slovenskemu narodu ni izpolnil pričakovanj in upanja, da bi mogel v lastnem imenu govoriti v zboru Združenih narodov. Tudi na mirovni konferenci je slovenska zemlja (kakor po prvi vojni) še vedno ostala predmet pogajanja in sporazumov. Ob barantanju za njeno zemljo in narod je Slovenija bila obsojena na molk. Zato se je v začetku leta 1946 v Rimu ustanovil »Akcijski odbor za slovensko državo", ki je, čeprav malo več kot navaden zasebnik, vendarle na mirovni konferenci zbrane državnike s spomenico seznanjal s položajem, pravicami in zahtevami slovenskega naroda. Ko je v prvih letih po drugi vojni vzniknila misel na Združeno Evropo, je Slovensko državno gibanje 1. 1950 izdalo (drugo) »Slovensko izjavo", v kateri zahteva za slovenski narod v okviru Združene Evrope Združeno republiko Slovenijo, prosto vsake nadvlade in notranjega samo-drštva. Zadnje čase mnoge zavedne Slovence moti govorjenje in pisanje o konfederaciji narodov sedanje Jugoslavije. Mnogi zlasti nasprotniki Slovenskega državnega gibanja, hočejo v tem videti odklon od prvotne ideje samostojne slovenske države. Takim gotovo ni znana formulacija teženj SDG, sprejeta na zborovanju v Clevelandu 1. 1954, ki pravi: 1. Težnja po slovenski svobodi je istovetna z načelom enakopravne slovenske države. 2. Zgodovinska nujnost in naraščajoča stvarnost zahtevata širše evropsko združevanje. 3. Enakopravna slovenska državnost je mogoča le v neposredni zvezni pripadnosti. 4. Dokler taka možnost še ne obstaja, je Slovensko državno gibanje za vsako zvezno tvorbo, v kateri bi bile vse pripadajoče narodne države državnopravno in politično enakopravne ter na-rodnokulturno svobodne. 5. Zveza, ki bi bila omejena zgolj na narode sedanje Jugoslavije, je na najnižji stopnji zaže-ljenosti, tudi če bi bila izvedljiva v svobodni odločitvi prizadetih narodov. Ta izjava je načelna in izključuje sleherno nejasnost oz. dvom v prizadevanjih predvsem zdomskih Slovencev za slovensko svobodo. Ta prizadevanja pa morajo biti vsklajena z razvojem v domovini. Ce govorimo o razvoju, izključujemo nasilno spremembo obstoječega stanja, se odpove-mo revoluciji in sprejmemo evolucijo. Končni cilj, v danem primeru svobodna slovenska država, pri tem ostane isti. Strem-(dalje na četrti strani.) PO prvi besedi 0 "slovenski narodni spravi" Od konca vojne pred več kot dvajset leti pa do danes še nikoli nismo imeli prilike slišati besedo o slovenski narodni spravi iz ust kateregakoli odgovornega slovenskega komunista, niti videti, da bi o tem katerakoli knjiga ali revija ali katerikoli časopis pod komunističnim nadzorstvom, kdaj izrekel eno samo besedo. Res jc, da si slovenski komunisti želijo sodelovanja z neko-munisti, da so moledovali preko svojih konzularnih zastopstev in posebnih »misijonarjev" celo med člani slovenske politične emigracije, res je pa tudi, da niso nikoli pokazali volje priznati vsaj malo pravilnosti niti ne tam, kjer so si popolnoma sve-sti svojega zmotnega zadržanja. Seveda jc to slednje zelo razumljivo, ker je njihovo zadržanje pravilno le izjemoma in to le bolj slučajno kot pa zavestno. S pomočjo vseh vrst zaveznikov, od ruskih, ameriških in angleških, balkanskih ter nemških in lašistično-italijanskih so slovenski komunisti vojaško zmagali. Ne idejno. Vojaška zmaga jim jc dala oblast, naložila pa odgovornosti za izvrševanje, katerih odgovor pred zgodovino ne bo lahek. Za močnejše in popolnejše razvijanje narodnih sil bi morali poskušati najti pot do čim večjega števila zavednih slovenskih ljudi. Nikoli čakati ali pa deliti miloščino. Misli o slovenski narodni spravi bi bile torej zanje odrešujoče. Niti ene same misli pa ni bilo, ko bi vendar morala priti od zmagovalca kot iskren poziv; prišla pa jc od zunaj kot oster očitek o tej zamujeni potrebi. Vprašanje, so li komunisti zares zmagali, se skoraj zdi u-pravičeno. Sprava ni lahka stvar; za premaganega neizmerno težka, komunistična roka sprave za mnoge nesprejemljiva. A to dejstvo ne zmanjša zasluženega očitka, da komunistični zmagovalci roke sprave nikoli ponudili niso, pač pa samo poskušali pridobiti neke vrste sodelovanje, neke vrste priznanje z navideznimi gestami popuščanja. Včasih pa celo z grožnjami nevarnosti in maščevanja, ki bi utegnile zaseči sorodnike. To jim torej ni in ne more biti v nikakršno priznanje, bolj v dokaz v lastno nemoč in povečanje le za silo prikrite bojazni. Vsi narodi, ki žive v demokratičnem družbenem redu, so — upravičeno — ponosni na demokracijo, ker je to pravi ponos lastne biti. Ker v današnji Španiji ni demokracije — organska demokracija, kot general Fran-co imenuje tamkajšnji družbeni red, prav tako ni demokracija, kot ni demokracija nobena »ljudska" demokracija — in ker istočasno general Franco ni znal svetu pokazati svojih stvaritev tako privlačno in neresnično, kot so to uspešno delali komunisti, Frankov režim in general sam, upravičeno ali nc, nc najde dosti prijateljev v svetu. Najbolj sovražno ga vedno prikazujejo komunisti vseh mogočih smeri. Kljub vsemu pa moramo vsi dati priznanje Franku v eni stvari: mrtvi obeh taborov zaslužijo isto čast. Padli borci so vsi počaščeni v »Dolini padlih", ki naj bo skupen spomenik za vse. Slovenski komunisti ne le, da nimajo spoštovanja do mrtvih narodnih sobratov, ampak jim tudi ni mar za to, da so oskrunili njihovo zadnje bivališče ali pa ga strahopetno skrili izpred oči vsega sveta. V tem je general Franco pokazal, da je mnogo modrejši in mnogo bolj človeški. Prvič je beseda o narodni spravi bila menda zapisana v knjigi prof. Zebota »Slovenija včeraj, danes in jutri", kjer še posebej poudari odgovornost, ki jo v tej veliki stvari nosi Josip Vidmar. »Ce Vidmar zares čuti slovensko" bi bila to ena njegovih prvenstvenih nalog. Ce v možnost sprave verjamemo ali ne, če je zaradi velikosti greha odpuščenje možno ali ne, vojaški zmagovalci ob zaključku vojne v Sloveniji niso poskušali napraviti svoje slovenske dolžnosti. Tisti pa, ki celo zamerijo, da je bil komunistom izrečen očitek, ker svoje dolžnosti o posku-šanju narodne sprave niso napravili, in menijo, da je to utopija, pa zelo pozabljajo, da mladi rod za nami ne pozna celotne perspektive tistih tragičnih let vojne, kot jo poznamo mi. Z njo nc čuti, kot smo čutili in čutimo mi. Nc razume, kot smo razumeli in razumemo mi. Mi ostanemo prepričani v pravilnost našega nazora, bomo vedno znali opravičiti pravilnost naše taktike. Tako tudi komunisti, zase seveda. Brez dvoma je predrzno apelirati na iskrenost komunistov po vseh preteklih izkušnjah; s prstom kazati na njihovo krivdo pa ni predrzno, marveč zelo potrebno. Nc samo na krivdo, marveč tudi napake, če je iz tega možna vsesplošna korist za Slovence in slovenstvo. Morda se krivde, zlasti pa napak, le kdo iskreno zave? c. j. m. RAZPAD, UPOR ALI REVOLUCIJA (dalje s 3. ne v Jugoslaviji. Tudi v Jugoslaviji je osnovno politično odločanje v bistvu še vedno monopol Zveze komunistov, ki popolnoma obvladuje vse oblastvene položaje ter ima trdno v zakupu tudi politično-akcijski mehanizem Socialistične zveze, ki jc podobno kot nekdanja OF še vedrio samo fronta partije. Po svojih partijskih edinicah v »samoupravnih" ustanovah pa partija skuša neposredno nadzirati tudi sicer avtonomno odločanje le teh, ki ga na ta način vsebinsko omejuje in zadržuje v osnovni politični negotovosti. Vendar pa je treba omeniti dva posebna primera že doseženega razširjenja udeležbe pri političnem odločanju. Vrhovno politično vodstvo v bistvu šc vedno totalitarne Sovjetske zveze jc po Stalinovi smrti zopet postalo oli-garhično. Toda v prostrani deželi več kot 200 milijonov ljudi mnogih narodnosti in različnih slojev prehod od osebne diktature v oligarhično odločanje ne pomeni mnogo kot kategorija detotali-tarizacijc. Kot že omenjeno, je strani) prvenstveni pomen postalinske oligarhizacije sovjetskega političnega vodstva v tem, da je ta postala instrument normalizacije totalitarizma z izločcnjcin patoloških skrajnosti stalinističnih nasilnih in ustrahovalnih metod. Drugače je z razmahom federalizma v Jugoslaviji po izloče-nju Raankoviča kot učinkovitega manipulatorja stalinističnih elementov partije in njih koordinatorja z velikosrbskim centralizmom. V kolikor se je po padcu Rankoviča povečalo politično odločanje po poedinih republikah in se jc bolj federaliziralo tudi preostalo centralno odločanje v Beogradu, v toliko gre pri tem posebnem primeru za resnično, čeprav seveda nedemokratično razširjanje udeležbe pri političnem odločanju. Poleg delne depolitizacije nekaterih družbenih dejavnosti je po-rankovičevska decentralizacija in federalizacija političnega odločanja dodatna dimenzija procesa dctotalitarizaci-je v posebnem primeru Jugoslavije. IZ SLOVENSKEGA TISKA (dalje s 3 ljenje slovenskega naroda v domovini gre za vedno večjo demokratizacijo vsega narodnega življenja, vključno postopnega razširjenja pristojnosti slovenske republike na mednarodno področje in pravico vstopa v ugodnejšo meddržavno zvezo. To je pot k popolni suverenosti, ki so jo prehodile po drugi svetovni vojni skoraj vse danes neodvisne države šc nedavnega britanskega imperija. Kadar govorimo o konfederaciji, vemo, da je to pogodbena zveza dveh ali več suverenih držav, ki prenesejo del svojih pristojnosti na skupno vlado. Po elevelandski izjavi je laka zveza zgolj med narodi sedanje Jugoslavije najmanj zaže-ljena, ni pa izključena kot vmesna stopnja na poti do končnega cilja Slovenskega državnega gibanja, ki jc vedno bil, je danes in vedno bo le samostojna slovenska država." * * * Gornji članek lepo izraža skupno slovensko težnjo po lastni državi. Prav zato je ob njem vredno pojasniti nekatere pomanjkljivosti: 1. Primerjava slovenskega dr- strani) žavnega programa iz leta 1848 z Majniško deklaracijo iz leta 1917 pokaže, da jc med njima globoka razlika v prid prve. O tem jc pisala SLOVENSKA DRŽAVA, ju-lij-avgust 1967, str. 3. 2. Profesor Ehrlich je predlagal ustanovitev slovenske narodne vlade za podtalno vodstvo okupirane Slovenije žc 4. maja 1941, skoro dva mcscca predno je po nemškem vpadu v Sovjetsko zvezo nastopila partijska OF. 3. Pojem »samostojna slovenska država" je treba razumeti v smislu izvrševanja slovenske narodne suverenosti preko lastne državne vlade, tako v njeni pridržani neposredni pristojnosti, kot v enakopravnem soupravljanju pogodbeno dogovorjenih po-skupljcnih pristojnosti. Samostojna slovenska država v nobenem primeru ne pomeni avtar-kične izolacije Slovenije od njenega sosedstva, tudi če bi slovenska republika postala neke vrste »jadranska Švica", temveč njeno neodvisnost od vsakega zunanjega diktiranja, v čemer je bistvo lastne suverenosti. i »aa-.. i.. C. A. Ž. DINAMIKA DETOTALITARIZACIJE Evolucija v smereh detotalitarizacije komunističnih sistemov je torej šc vedno skromna v svojih dosežkih. Težišče znanstvenega preučevanja jc zato v iskanju evolucijskih možnosti v označenih dveh smereh: možnosti depolitizacije družbenega odločevanja na eni strani in razširjanja udeležbe pri preostalem političnem zdele sorazmerno največje v odločevanju na drugi strani. Možnosti depolitizacije bi se umetnosti, znanosti, verstvu, športu in drugih oblikah razvedrilnega udejstvovanja, najmanjše pa v gospodarstvu, ki je v sistemu marksistične logike najbolj pomemben dejavnik in je v zgo dovini komunistične prakse prav zato bilo podrejeno skrajno centraliziranemu političnemu upravljanju. Dejstvo pa je, da z za-početimi komunističnimi reformami zadnjih let depolitizacija prodira prav na področja gospodarstva. Pri tem pa je zopet potrebno razlikovati primer Jugoslavije, kjer so podjetja avtonomne edinice v širšem sistemu »samoupravljanja", od ostalih evropskih in sovjetskih komunističnih režimov, kjer jc podjetniška avtonomija še zelo omejena in izključno gospodarsko pogojena, ne pa del kake širše »socialistične demokracije". Razširjanje udeležbe pri političnem odločanju kot vrsta možnosti v cvoluciji detotalitarizacije jc pod dvema nasprotujočima si vplivoma. Na eni strani napredek depolitizacije na nekaterih družbenih področjih ustvarja tudi pritiske za razširjenje udeležbe pri političnem odločanju, ker slednje slej ko prej pogojuje tudi obseg in potek depolitizacije same. Na drugi strani pa je čutiti poseben partijski odpor proti razširjanju udeležbe pri političnem odločanju prav zaradi začete depolitizacije, ker je pač vplive depolitizacije možno nadzirati in zadrževati le preko izključno partijskega političnega odločanja. Težko je primerjati moči teh dveh nasprotujočih si silnic. Možno pa je reči, da jc pritisk za razmah depolitizacije in za razširjanje udeležbe pri političnem odločanju toliko močnejši, kolikor bolj razgledani in sistemu potrebni postajajo nosilci raznih družbenih dejavnosti v gospodarstvu, kulturi in drugod. Volilcem v Bellwoods okrožju, vsem delavcem kampanje in vsem podpornikom moja naj-prisrčnejša zahvala. JOHN YAREMKO, Bellwoods okrožje, Minister za socialne in družinske uslužnosti. bellw00ds r > * n O Z OSSINGTON ALBERTA SHAW -1 " 0 0 0 r C 1 C 0 f 1 m 0 u 1 ni z l_ z -t — TECUMSETH PALMERSTON BATHURST ACADIAN • prozorni • sveti. • temni fSEAS RUM Nazdravje! Slovenski dan v Chicagu Bil je v resnici lep večer. Praznik slovenske besede po radiu. Ze 17 let nepretrgoma opravlja Slovenska radijska ura svoje poslanstvo. Vodita jo dr. Ludvik Leskovar in njegova žena Cor-rine. Vprašal sem nekoga, kako se mu jc dopadlo. Odgovor je bil: »Lepo je bilo, toda vse je bilo prenatrpano...." G. Dr. Ludvik Leskovar Odveč bi bilo opisovati pisan program, ki je vseboval slovenske pesmi, ljubke plesne nasto- pe. Slavnost sta pozdravila kon-gresnik Anounzio iz VVashingto-na in mestni odbornik Vito Mar-zulo, ki je zastopal župana Da-iy-ja. Iz Clevelanda je prispela skupina Belokranjcev v narodnih nošah, iz Kanade pa gostoval sekstet Pastirček. • ..Kraljica Slovenskega dneva" je bila gdč. Gloria Avšič. Slovensko nagrado je dobil letos časnikar Fred Orehek, ki sodeluje pri Chicago American. Kulturnemu programu jc sledil ples. Igralo je več godb. 17. obletnica slovenskega radijskega programa je bila ponoven dokaz, kako globoko je zasidrana slovenska radijska ura. Čestitke prirediteljem, ki se niso ustrašili ne napora in ne žrtev za ta večer in vseh 17 let. • Izšlo je novo delo slovenskega pisatelja Zorkota Simči-ča: ZGODAJ DOPOLNJENA MLADOST. Igro je založilo slovensko gledališče v Buenos Airesu. Ta najnovešja obširna drama, kot jo imenuje autor, je simfonija naše narodne bolečine. Bogato zgoščeno prikazovanje svetlobe in dolgih senc vesti, priporočamo vsem ljubiteljem slovenskega branja. Slovenske karmeličanke zopet v Sloveniji Po dolgih letih bivanja v tujini so se s privoljenjem sedanjih oblasti vrnile v domovino, kjer bodo opravljale svojo redovno poslantsvo med svojim lastnim narodom. Z darovanimi prispevki so kupilo stare poslopje v Mengšu, katerega prav v teh dneh preurejajo in obnavljajo. Vse to delo zavisi predvsem od razumevanja ljudi in njihovih prostovolnjih prispevkov. Da tudi mi Slovenci v zamejstvu malo pripomoremo, smo na izrecno želje častitih sester prevzele na severno-ameriškem kontinentu zbiranje prostovoljnih pripevkov. Prostovoljne prispevke morete poslati naravnost na naslov častitih sester: Slovenske karmeličanke Trdinov trg 9 Mengeš Slovenija—Jugoslavija Prostovoljne prispevke morete poslati tudi na sledeča naslova v Torontu: Resnik Majda Jamnik Marta 175 Clendenan Street 681 Bloor Street W. Toronto, Ont. Toronto 4, Ont. Poleg tega pa postaja na sorazmerno najbolj »liberalnem" primeru Jugoslavije vse bolj jasno, da je njeno vodilnost v depolitizaciji in v razširjanju udeležbe pri političnem odločanju v veliki meri pripisati posebnostim njene večnarodne strukture, ki ostvarja in goni edinstveno razvojno dinamiko v obeh možnih smereh evolucije. Težnje po afirmaciji narodnega samoodlo-čevanja so nujno nasprotne ne le totalitarizmu, temveč vsakemu centralizmu. Ako primerjamo tokove zapo-čete evolucije dctotalitarizaciji v Jugoslaviji, Češko-Slovaški in Sovjetski zvezi — trije reprezentančni primeri evolucijskih razlik — vidimo, da je stopnja evolucijskih dosežkov in možnosti sorazmerno najnižja v Sovjetski zvezi in najvišja v Jugoslaviji, dočim je Češko-Slovaška nekje v sredini. Ko bi evolucijski »deter-minizem" bil izključno ali vsaj prvenstveno gospodarski, bi moral vrstni red evolucijskih dosežkov in možnosti biti prav nasproten. Sovjetsko gospodarstvo je bolj razvito kot češko-slova-ško, slednje pa bolj kot v Jugoslaviji. Zapletenost produkcijskih in menjalnih odnosov v razvitejših gospodarstvih namreč zahteva stopnjevano depolitizacijo gospodarskega odločevanja in tudi razširjeno udeležbo pri odločevanju o gospodarski politiki. Ti gospodarski vplivi na evolucijo so gotovo resnični in naraščajoči. Toda vplivi narodnos-ne dinamike so še močnejši, ker so bolj neposredno življenjski — kjer so narodi ohranili poleg svojih zgodovinskih posebnosti tudi vsak svojo kulturno samo- niklost in svojstveni življenjski slog: kjer je narodnost ostala ena osnovnih življenjskih vrednot v zavesti ljudi. Vrstni red dejanske in možne evolucije je: Jugoslavija, Češko-Slovaška, Sovjetska zveza — zato, ker so omenjene različnosti med narodi v Jugoslaviji številnejše in silnejše kot na češko-Slovaškem, tam pa močneje kot v Sovjetski zvezi, kjer je dolgoletni in okrutni stalinizem podrejene narode, razen Ukrajincev, v njihovih življenjskih posebnostih skoraj izničil v prid velikoruske nivclizacije. POLOŽAJ IN VLOGA SLOVENIJE V okviru Jugoslavije so možnosti detotalitarizacije največje prav v Sloveniji, ker so tam tako gospodarski kot narodnostni dejavniki evolucije sorazmerno najmočnejši. Slovenija ni le gospodarsko najbolj napredna dežela v sklopu Jugoslavije, temveč jc tudi narodnostno najbolj različna od drugih, ne le jezikovno in kulturno, temveč tudi po praktični življenjski stvarjalnosti slovenskega značaja. Zato pripada Sloveniji posebna vloga v razvoju k detotalita-rizaciji komunističnih sistemov. Slovenija je poklicana, da vodi ne le v smeri nadaljnje depolitizacije gospodarstva in kulture, temveč tudi v smeri politične konfederalizacije in demokratizacije. Tuji poznavalci razmer v Jugoslaviji in Sloveniji so si edini v tem, da bi Slovenija mogla že danes zaživeti svoje samostojno in demokratično organizirano življenje. Ovira temu je še preostali partijski totalitarizem in jugo-centralizem. Tega more in mora premagati aktivistična evo- luciJa- . ___ ZAKAJ JE BILO 1672 VAŽNO LETO ZA BRANO)? F 5F~ iS ir - *•:: . t J t i • * i 4 ; 5 i i : -v ! - »i ^ BRANDS n I1VI TO JE BILO PAABL-OVO PRVO LETO! Nekako pred tristo leti je bil rojen velik brandi na sončnih pobočjih Cape of Good Hopc. Danes jc gosposki naslednik istega odličnega brandija poznan širom Kanade, pod imenom Paarl pet zvezd (Paarl Five Star); prvorazredni brandi, nenadkriljive kakovosti, najboljši po okusu, in gladkosti. Uvoženi "Paarl Brandy" jc popolnoma dozorjen v sodih belega hrasta do vrhunca odličnosti. Jc zares odlični brandi. Poizkusite ga kmalu. Največ prodajani brandi v Kanadi ... „ Naslov: V vseh pravnih zadevah se , lahko z zaupanjem obrnete na ANTONY AM^ROZIC novega slovenskega odvetnika Bfrrister, Notary Public " . 861 College St., Toronto. Ont. in notarja. J Telefon: LE. 1-0713 RIM ITALIJA HOTEL BLED' Via S. Crece in Gerusalemme 40 ROMA — (Tel. 777-102) Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK - lastnik carl vipavec i" obrnite ii z zaupanjem v vseh nepremičninskih. družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: IN NOTAR 278 Bathurst St., Room 4. Toronto. Ont. — EMpir« 44004