List 25. Gospodarske stvari. Obdelujmo umno naša polja! Spisuje V. Eohrmann, pristav deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu. L Zakaj orjemo na ozke kraje ali grede? Mnogo se je uže pisalo o umnem poljedelstvu, mnogo, kako bi se pospeševala rodovitnost zemlje, ki je vir vsega vžitka — vendar naš kmetovalec jo deloma kot tako še premalo pozna in čisla, kar nam kaže obdelovanje njeno. Veliko kmetovalcev je še, ki žalibog orjejo zemljo, da je le izorana, jo povlačijo, da je povlečena, se poslužujejo orodja, katero danim njim razmeram ni primerno itd. Velevažni pomen jakosti obdelovanja ni jim dovolj jasen, dokazov v to dajejo nam tu in tam v ozbilje naši domači kraji. Ne mislimo si naše zemlje kot mrtve stvari, ki le v stajališče služi rastlinam, mislimo si jo marveč kot naravno delavnico rastlinoreje, katera tem bolje izdelke daje, čem bolj z umnimi pripomočki ji kmetovalec streže! Ona je najbolj gotovo naložen kapital za kmetovalca, kateri tem večje obresti daje, čem bolj je ona rodovitna. Večjo rodovitnost zemlje pa tudi mi lahko dosežemo, ako zemljo umno obdelujemo, kar izdatno plo-donosnost njeno pospešuje, povekša. Naj nam služijo v izgled naši severni bratje Čehi, kojih gospodarstva so res izgledna v tem ozira! Umno obdelovanje zemlje je pa v raznih krajih kaj različno in se ravna po ob-nebji, krajevni legi, jakosti zemlje, vrstenji rastlin itd. splošno rečeno po krajevnih razmerah (ekonomični si-tuvaeiji). Te razne razmere je neobhodno potreba do drobnega spoznavati in si na podlagi natančne preiskave in merodajnega izkustva izbrati pravi način obdelovanja — način, koji nam osiguri kolikor možno največji in najbolj izdatni vspeh! Ako pogledamo naša polja, vidimo po večjem — govorim sosebno o Dolenjski — oranje na ozke kraje. Gotovo se nam takoj rodi vprašanje, je li to opravičeno ali ne? Deloma da, deloma ne! Namen oranja na ozke kraje je hitro odpeljavanje ali odvračanje preobilne mokrote, da se mokra zemlja hitreje osuši; rabi se pa tudi pri zelo plitvi plasti, da zamorejo rastline, sosebno one z daljšimi koreninami, vspešno rasti. Prvi namen je opravičen le v posameznih slučajih in sicer na težki zemlji s plitvo gornjo plastjo, kjer je spodnja plast neprodrljiva in v legah, kjer leži površje polja malo da ne enako visoko s površjem blizo tekoče vode, kakor to vidimo po Dolenjskem na nižje ležečih poljih, ki se prostirajo poleg Krke, na pr. od Belecerkve doli proti Dobravi itd., ki bi o času izstopa celemu pridelku polja pri drugačnem načinu obdelovanja še bolj škodovati zamogla, kakor uže sedaj škoduje. V takem položaji držati se mora naš kmetovalec vodila, da čem bolj mokra in neprodrljiva je spodnja plast, tem manj široki in manj plitvi, toraj bolj ozki in bolj visoki kraji so boljši. Slednji se tudi zbokajo, da odstranjenju preobilne mokrote tudi veter lažje pripomore. V tem slučaju, to je, ako nam dane razmere ali ekonomična situvacija veleva omenjeni način obdelovanja na ozke kraje, naj se namenu primerno tako postopa, da se razori nekaj globokejši naredijo, kakor je dosedaj navadno, kateri razori potem tako činijo, kakor odprti jarki pri ođpeljavanji vode (drenaži). Da se razori globokejši naredijo, poslužuje naj se po plugu še lopate; boljše se pa to napravi z osipovalnikom, kakor v posameznih krajih Češke delajo, kjer so ozki kraji na mestu. Razori se naj zraven tega naredijo po padu zemljišča, da se voda lahko odteka, ne pa da v njih zaostaja in nabiraje se škoduje rasti zelišč. Ker pa takih razmer ne najdemo tako splošno po Dolenjskem, naj se toraj posnema v ugodnejših legah umni gospodarji in prestopi se k oranju vsaj na široke kraje le v prid. Obdelovanje je pri ozkih krajih bolj nepravilno, kajti navadno pride v sredi kraja rodovitna zemlja skupaj, med tem, ko jo pri razoru, sosebno pri plitvi plasti, čisto primanjkuje; ravno tako godi se z gnojem , ako nismo tako previdni, da pri raztrosenji pustimo v sredi kraja progo in ga tudi v razor dajemo. Sejanje navadno trpi. Podorano seme kupici se navadno v sredi kraja, podvlačeno pa pri zbokanih krajih bolj proti razoru. Vpliv ozračja ni enak in velja to sosebno o toploti, kar pa je odvažno za rast zelišč. Plevel, sosebno isti, kojemu ugaja mokrota, se rad vrine pri razoru in se prostira dalje. K temu pridruži se pa večinoma še ona velika škoda, da se rastoče mlade rastline vsled odtekajoče se vode, ki se pa navadno vsled slabo speljanih razorov v teh nabira, v rasti zadržujejo in celo poginejo. O vsem tem rečenem prepriča se lahko sleherni, ako prehodi naša polja o času mlade setve — našel bode gotovo te izjave opravičene. Koliko prostora pri razoru praznega, koliko površja pomanjkljivo posejanega, kako zanikrna, slaba rast pri razoru! Nasprotno pa posamezno kaka gosta, pregosta rast — na korist slame — v sredi kraja! koliko zrna zametanega, ki bi nam dalo umno vporab-ljeno lahko boljše žetve! In čem bolj ozki so kraji, temveč je škode, temveč je prostora praznega — tembolj se zmanjša plošča plodonosne zemlje! Ni ta škoda izdatna dovelj, da bi se v ugodnejših legah oranje na ozke kraje zapustilo in pričelo orati na široke kraje. Polja postanejo iz naštetih vzrokov — po izkustvu umnih kmetovalcev — dosti bolj plodonosna. Naredijo se ti kraji navadno po 18—20 in več brazd široki. Površje krajev se dela ravno in njih lega naj bo po padu zemljišča. Brazde orjejo se tega del enako globoko in razori speljajo naj se dobro, da se voda lahko odteka. Pri strmi legi naredijo se kraji se ve da v navpični meri na pad zemljišča, da nam ne odnaša voda prsti. Vodilo: „Čem manj razorov je, tem bolj se po-vekša plošča plodonosne zemlje", pripravilo je umne kmetovalce k oranju brez krajev — se ve da v najbolj ugodnih legali, ki pa Dolenjski tudi ne primanjkujejo popolnem. Za odpeljavanje preobilne mokrote spelja se pa pri tem načinu obdelovanja po potrebi ena ali več brazd s plugom, kateri se po strani drži, da naredi bolj trikotni jarek. Te brazde naredijo se vestno po padu zemljišča in treba jih je večkrat čistiti. Dobro speljane brazde za odtekanje vode nado-mestujejo razore pri polji, katerega smo na kraje orali. Na Češkem in drugod je tako oranje na ugodnih legah splošno, radi kojega njim zemlja tudi dosti večji vži-tek daje. Preiskujmo tudi mi dane nam razmere in izvolimo si pravi način obdelovanja v tem oziru in pokazati se hoče, za koliko bolj smo se okoristili z umnim obdelovanjem. (Dalje prih.) 196 212 Obdelujmo umno naša polja! Spisuje V. Rohrniann, pristav deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu. II. Zakaj ne zboljšujemo rodovitnosti zemlje z globokejšim obdelovanjem? Uže potrebno, ne le koristno je, da pričnemo našo zemljo globokejše obdelovati, kajti da to plodonosnost njeno pospešuje, znano je vsestransko! Večji in boljši pridelki, koje umni kmetovalci s tem dosežejo, poplačajo obilno narasle večje stroške globokejšega obdelovanja. Slednje je pa uže tudi tega del tako drugod vdomačeno in koristonosno, da se umno gospodarstvo v sedanji dobi brez njega še misliti ne more! Žalibog! da smo Dolenjci tudi v tem oziru še tako na nizki stopinji! Naša, ne borna, pač pa dosedaj manj plodonosna zemljišča zamoremo s tem izdatno zboljšati! — Globoko obdelovanje je 22—32 cm. (8—12") globoko oranje ali pa samo zrahljanje spodnje plasti na isto globo-kost v zvezi z navadnim oranjem. Nam li je res tako obdelovanje v korist? — Da! Kajti ž njim dosežemo večji in boljši pridelek. Zemljišča se z globokim obdelovanjem prostorno po-vekšajo; zgornja plast postane močnejša in spodnja rahlejša. Zaloga rastlinske hrane — redilnih tvarin — se vsled tega pomnoži. Korenine rastlin se v globoko zrahljani zemlji lahko in krepko razširjajo in tega del lažje preskrbijo s potrebnim živežem. Najbolj očividen dokaz o tem daje nam korenstvo, detelja itd., kojih narava globokejše obdelavanje zahteva. Razmerje mokrote postane ugodno! V globoko zrahljani zemlji razdeli se deževna voda primerno na večji prostor, kakor v plitvi — zemlja v prvem položaji ono lahko popiva. Nasprotno pa tudi preobilno mokroto lažje odpeljuje in to deloma z odtekanjem, deloma izparivanjem. Rastline trpijo vsled tega manj radi preobilne mokrote. V spomladi se pa taka zemlja hitreje osuši in sejati se zamore bolj zgodno — lažje pravočasno. Toda ne le mokrota se s tem dobro reguluje, ampak tudi toplota! Suša bode pri globoko obdelani zemlji manj škodovala rastlinam, kakor pa pri plitvi plasti, kajti spodnja zrahljana plast ostane bolj mo-krotna, vlažna in rastline zamorejo si vsled daljših in krepko razširjenih korenin lažje s potrebno vodo iz globine preskrbeti. Nadlegovati ne morete toraj tako močno ne preobilna mokrota ne suša vspešno rast zelišč in to je tudi deloma poglavitni razlog, da so pri globoko obdelanem polji žetve bolj gotove (osigurane). Sosebno velja to pri gorkem podnebji, kjer delj časa vročina nasprotuje normalnemu razvitku rastlin. V tem oziru je tudi Vipavcem njihovo, res marljivo izvršeno globoko obdelovanje polja le v veliko korist — drugim pak v dober izgled umnega poljedelstva ! Toda ne le samo s tem se zboljša rodovitnost zemlje! Vsled učinka neoviranega vstopa zraku v glo-bokejši zrahljano plast, se razkrojitev rudninskih in organskih (živalskih in rastlinskih) tvarin živahno vrši in redilne snovi se tako rekoč rastlinam s tem razkrijejo ter postanejo takoj užitna hrana. Velevspešno je globoko obdelavanje osobito iste zemlje, koje spodnja plast je boljše jakosti kot zgornja; z mešanjem obeh dosežemo lahko še enkrat boljši pridelke. Prične naj se globoko obdelovanje vselej v jeseni. Surovo vrezane brazde ostanejo naj čez zimo, da jih zamore mraz v zvezi z dežjem, snegom itd. dobro prešiniti, kajti on učini najcenejšo in najhitrejšo razkrojitev, in uniči vsled globokega preoravanja na površje spravljena gnjezda mrčesov, koji našim rastlinam tolikanj, sosebno v njihovi mladosti škodujejo. Z umnim globokim obdelovanjem znebimo se pa tudi lažje nam tako sitnega plevela, kateri prostor, živež in svetlobo našim kulturnim rastlinam krade. Vsled vsega navedenega je rašča rastlin bolj normalna, enakomerna — pridelek gotovejši, dobiček pa V • • I večji! Toda umno k delu! (Dalje prihodnjič.) Obdelujmo umno naša polja! Spisuje V. Rohrmanri, pristav deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu. 11. Zakaj ne zboljšujeino rodovitnosti zemlje z globokejšim obdelovanjem? (Dalje in konec.) O načinu izpeljave globokejšega obdelovanja so nazori različni. Mnogo jih je tega mnenja, da je potrebno sploh le globokejše orati, ako hočemo bogatejše pridelke doseči — nedvomno je, da imajo isti tudi v nekojih slučajih prav. Nam se je umno poprijeti globokejšega obdelovanja in neobhodno potreba je toraj, da pričnemo najprvo natančno preiskovati jakost spodnje plasti in še le potem izbrati si na podlagi te preiskave pravi način globokejšega obdelovanja. Splošno zamore biti jakost spodnje plasti razmerno trojna in sicer slabša, ista ali boljša, kakor ona zgornje plasti. Ako smo našli, da imamo od zgornje bolj revno, nerodovitno spodnjo plast, tak opustimo globoko oranje (preoravanje) in pričnimo pospeševati samo z rahljanjem spodnje plasti v zvezi z navadnim oranjem rodovitnost zemlje. Ge je pa spodnja plast v jakosti enaka zgornji ali pa še morda boljša, tako se lahko precej prične z globokim oranjem, toda — sosebno v prvem položaji — v zvezi z umnim, dobrim gnojenjem. Pač nam ne dela preglavice, globosežno, ilovno zemljo, kateri je primešanih kakih lO^o apna ali 20Vo sprstenine, pa tudi ne sploh bolj rahljo zemljo z dobro spodnjo lego globoko preoravati; nasprotno se pa moramo pač s pozornostjo globokejšega oranja lotiti pri težki, mrzli zemlji in to tem bolj, čim manj imamo gnoja v to svrho za pripomoček. Da se kolikor možno varujemo v takih slučajih pred slabimi vspehi globokejšega preoravanja, je umestno , da začnemo najprvo s poskusi na manjših prostorih — po očividno dobrem vspehu teh poskusov pa splošnjo na polji. Po načinu globokejšega obdelovanja namreč , ako hočemo spodnjo plast preoravati ali pa samo zrahljati, poslužujemo se v to svrho raznih sredstev — raznega orodja. Za globoko oranje služi lahko eno oralo, katero mora biti močno s primerno zavito in strmo desko (ra-jolno oralo); poslužujejo se pa tudi dveh oral, kojih prvo navadno brazdo vreze, drugo pa v isti brazdi sledi in spodnjo plast pr^eorava itd. Omenjam tu, da je za globoko oranje na Češkem zraven parnega pluga, ki se pa le pri veleposestvih nahaja, na prvem mestu splošno priljubljeno ;,rajolno oralo" od Rud. Sacka. Velevspešno poslužujejo se ga tudi kmetovalci okoli Dečina na severnem Ceskem in sicer na zemlji, koje fizikalna jakost je skoraj ista dolenjske zemlje. To rajolno oralo je čisto železno in tehta s plužnjem vred 135 kilg. Stane pri „Clajton & Scuttleworth" na Dunaji z dvema rezervnima lemežema skupno 50 gold. Za 21—37 cm. globoko oranje s tem oralom rabimo vprežno moč 4 volov. Globoko oranje prične naj se polagoma — ne naenkrat na vso globokost. V jeseni izvršeno, s primernim gnojenjem spremljano, dalo nam bode kmalu očividno Korist. Pri zrahljan j i spodnje plasti poslužujemo se pa navadnega in podzemeljskega (brez deske) orala. S prvim vreze se navadna brazda, drugo sledi v tej brazdi in razrušuje, rahlja samo spodnjo plast, ne da bi jo na površje spravljalo. Ta način globokejšega obdelovanja je velike važnosti, ker ga lehko izpeljujemo pri vsaki zemlji, če ima še tako borno in nerodovitno spodnjo plast,*) brez posebnega gnojenja in vendar na korist večje plodnosti vsled omenjenih uže vzrokov. S takim rahljanjem pripravljamo pa tudi lahko spodnjo plast, se ve da le v zvezi z dobrim gnojenjem, za poznejše preoravanje. Globokejše obdelovanje podpirati mora primerno gnojenje — tem boljše, čim revnejša od zgornje plasti je spodnja plast, katero z globokim oranjem na površje spravimo. Zelo dobro bi bilo, ako bi ilovnato zemljo, ki je polna železnega okisa — kar velja sosebno Dolenjcem — s hlevskim gnojem in apnom gnojili, katero slednje bi v fizičnem in kemičnem oziru jako dobro učinkovalo. Globoko oranje prične naj se za rastline z dolgimi, krepkimi koreninami, katere spodnjo plast lahko dobro uporabijo. V tem oziru je nenadomestljiva naša pesa — najboljša izmed korenstva. Krompir uže ni tako pripraven za prvo leto. Izmed žiti prenaša še najbolj oves tako vzrejališče. V globoko zrahljano zemljo pa sejemo najbolj vspešno prvo leto bob, nemško deteljo, esparseto itd. Globoke korenine teh rastlin spodnjo plast še bolj zrahljajo, po žetvi v zemlji ostale jo pa tudi gnojijo. Pšenica, rž in ječmen naj se nikdar ne sejejo na globokejši orano zemljo precej prvo leto, marveč še le v 2. ali 3. letu. Globokejše obdelovanje naj se po potrebi ponavlja in sicer se to ravna po načinu vrstenja rastlin. Navadno se globokejši obdeluje za okopovalne, krmenske, prediv-nate in oljnate rastline. Globoko oranje naj se ponavlja normalno toraj vsakih 4—6 let, zrahijanje spodnje plasti pa razmerno vsako 3. ali 4. leto. Želeti bi bilo, da bi se v tem oziru naši dolenjski veleposestniki ganili, gotovo na svojo in svojih sosedov korist! ! 228 ^) Izjemo dela se ve da bolj plitva zgornja s sploh kamenito spodnjo plastjo.