Št 193.
V Ljubljani, pondeljek dne 26 avgusta 1918
Leto It
110
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Urednižtvo lu upruvulštro v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol lela K 21'—, za četrt leta K 10 50, za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
■lserati: Knostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Otroška po-itika.
Nemški državni zbor in avstrijski parlament sta na počitnicah avstrijska in ogrska delegacija spita že nekaj časa - med tem pa se vrše v nemškem glavnem stanu pogovori vojskovodij in kanclerjev zavezniških osrednjih držav, od katerih smo prej le vedeli, da hočejo napraviti jako važne, morda odločilne sklepe. Sedaj, ko so za nami, pove vsak časopis o uspehu nekoliko drugače ali natančneje: vsako drugo poročilo enega in istega časopisa si nasprotuje. Avstro-ogrski zunanji minister grof Burian so prišli prorokovati uradno-poluradno itd. o avstro-polj-ski rešitvi ali neavstro-poljski rešitvi ali poljski nerešitvi in namesto da bi se podal pred delegacije, kjer bi moral delati svojo politiko ali jo vsaj zagovarjati, kjer bi mu lahko odgovarjali in glasovali o njegovi politiki, se zateka v predale »Nove Preše«, da govori v obliki interv-ieva ne da bi kaj povedal.
V	Nemčiji pravijo sicer, da je podkancler povabil voditelje državnozborskih strank k sebi, da jim bo poročal o posvetovanjih v nemškem glavnem stanu in. sklepalo se bo o tem, ko se snide nemški glavni odsek. Veliki nemški narod, ki po nemški časnikarski trobenti edini na svetu ve, za kaj se bojuje, naj bi smatral še za veliko milost, če se mu naknadno poroča o posvetovanjih ali sklepih, ki naj bi bili za nadaljevanje vojne ravno tako odločilni kakor za cel ustroj političnih in gospodarskih razmer po miru? O Rusko-Poljski naj se odloči takoali-tako, ravno tako o dosedanjih pokrajinah vzhodnega morja, katerim se je ruska vlada sovjetov odpovedala le pwd najhujšim pritiskom sile in onemoglosti. In to vlado lahko jutri vrže kaka meščansko-nacionalistična!
Da, v Nemčiji uganjajo še vedno otroško politiko, o kateri je pel Heine bolestno. Najžalostnejše pri tem je, da je nemškemu meščanstvu prešla tekom štiridesetih let prejšpjega stoletja uslužnost v kri in da je celo v nemškem delavskem razredu zmisel za demokratično samoodločbo še prav malo razvita. Drugače bi ne bilo mogo-' če, da se najdejo meščanske stranke, ki nastopajo proti sklicanju nemškega glavnega odseka in da Vsenemci in konservativci od državnozborske večine s tem. da hočejo povzdigniti moč parlamenta, temu ugovarjajo ...
Hinavci pa bi bili, ako bi hoteli iskati pezdlrja v očesu nemške države, ko z vsako kretnjo zadevamo ob bruna te blažene države. Mi nimamo le bornega glavnega odseka, marveč tudi našo postavodajno korporacijo, ki bi morala govoriti o zunanji politiki, namreč delegacije. Te se niso sešle niti ob nastopu grofa Buriana — in že prej ne. In na edinem mestu, avstrijskemu državnemu
zboru, ni zunanji minister odgovoren. Ali naj se ta parlament snide, se ugiblje vsepovsod. Pri nas so še veseli, ako se najde kak agrarni poslanec, vesel svoje kmetije, ki se brani peljati se v septembru na Dunaj. Tako se dogaja tudi v Avstriji vse, kar je odločilno za nadaljevanje vojne in določa bodočnost, brez sodelovanja naroda te države.	Po	»Arbeiter\ville«.
Sporazum Jugoslovanskih socialističnih strank.
V	zagrebškem bratskem listu »Pravda« izvaja sodrug v. b. o tem vprašanju naslednje:
Odkar je postalo jugoslovansko vprašanje aktualno, so se bavilc vse tri jugoslovanske socialitične stranke v svojem časopisju in na svojih raznih sejah s tem vpra-njern; vršila se je tudi ena skupna konferenca v Zagrebu, ki pa je med tem ostala brez vidnega uspeha. Med tem dobiva jugoslovansko vprašanje za nas tem večjo važnost, čim bolj se širi med širokimi sloji ljudstva, iti p,ote'm še zaraditega, ker moramo označiti tudi naše stališče kot socialisti kakor tudi z ozirom na socialistične stranke Avstro-Ogrske tako tudi napram meščanskim strankam.
Cenzura, in zlasti bosenska, prav mnogo preprečava. da bi pojasnili to vprašanje javno potom našega časopisja in — recimo iskreno — se zedinili, pa da v tem narodnem vprašanju postavimo jugoslovansko socialistično fronto, eno edino, ki bi jo tvorile bosenska, naša in slovenska tovariška stranka.
Na videz prav enostavna stvar ima vendar svoje težkoče in to zaraditega, ker so nazori, s katerih se v pojedinih strankah izvajajo zaključki, različni. Za to je treba temeljitega posvetovanja o vseh nazorih, ki se dajo glede na sedanje razmere najbolje izvesti ob ustni razpravi. Druga okolnost je tudi različnost taktike. Nanjo vplivajo kolikortoliko kot predpogoj razmere in nameni gibanja v posameznih deželah. Vse to bi morali vzeti pod kritični drobnogled ter preiskati kaj nas druži, kaj nas deli, in kaj nas more dovesti v eno bojno falango. Sma-tram, da je to za nas neodložljiva nujnost ter da je popolnoma napačno, če stoji ena stranka aprionstično na svojem stališču, ter ni pristopna nikakršnim razlogom, niti ne mara presojati ali uvaževati argumente druge strani. Niti se ne more zahtevati, da se te tri stranke uklonijo stališču ene stranke v vsaki podrobnosti. Glavno je in odločilno, če se porazumetno v glavnih črtah o onem, kar je treba storiti v konkretnem primeru. Nepri-
rodno je, če se morejo heterogene meščanske stranke v tej dobi združevati, da bi to pri socialistični stranki ne bilo mogoče. Ako smo edini v negaciji razmer, ki kon-servirajo sedanje neznosne nacionalne razmere našega troimenskega naroda, tedaj more biti mogoče, da se zedinimo tudi v pozitivnem opazovanju in delovanju za bodočnost.
Vse tri stranke so edine v vprašanju narodnega edin-stva, a edine so tudi v tem, da samostojno delajo za ta cilj. Cilj in taktika sta takorekoč že urejeni in brez bistvenih razlik. Poleg tega dvojega je medtem važno tudi stališče, kakršno treba da zavzamemo napram ostalim socialističnim strankam Avstro-Ogrske, to tembolj, ker smo po mojem mnenju in po mojih informacijah preti obnovitvijo avstrijske socialistične internacionale, a potem tudi eventualno pred skupno konferenco, na katero bodo povabljene vse -socialno demokratične stranke Avstro Ogrske.
Vse te okolnosti zahtevajo imperativno, da se jugoslovanske stranke predvsem sporazumejo med seboj. To so tako važne stvari, da jih ne moremo omalovaževati. Prav te nas silijo, da čimprej ustno izmenjamo misli o teh stvareh. Najprej neobvezno vsaka stranka popolnoma svobodno, ter z iskreno željo, da pride do sporazuma.
Optimist sem toliko, da verujem v uspeh take izmenjave misli v interesu naše socialistične kakor tudi naše narodne stvari, ker bi bil tak uspeh silne moralne važnosti za daljni razvoj našega gibanja in naše skupne stvari, ki smo ji vsi nesumljivo enako iskreno vdani.
Vofna poročita.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 24. avgusta. Uradno. Italijansko bojišče. Italijanski letalci so napadli v noči na 23. avgust Bolcan in Gries. Sovražnik je vrgel nad 30 bomb, ki so ubile več prebivalcev in poškodovale bolnišnico. Na fronti nobenih večjih bojev. — Albanija. Bojne sile generalnega polkovnika barona Pflanzer-Baltina so prebile 22. t. m. sovražne črte med Beratom in Ficrijem in izvedle svoj napad do višin južno Xuinanija. Istočasno smo vdrli severozahodno Berata v italijanske postojanke. Včeraj smo razš;-rili uspehe pri Beratu in odbili silovite protinapade. Tudi v gorovju Silones so pridobile naše vrle čete prostora. — Naši letalci so uspešno bombardirali letalske naprave pri Valoni. — Šef. gen. štaba.
Dunaj, 25. avgusta. Uradno razglašajo: Italijansko bojišče: Nič novega. — Albanija: Naš napad napreduje
■ LISTEK.
Rdeči sarafan.
Poljski spisal Mihael Czajkovvski.
(Dalje.)
Po bliskovo je preletel moj duh vse višave in nižave človeške družbe. Iz vseh teh skic pa se ni hotela pojaviti nobena enotna slika, kar seveda ni bilo po moji volji.
Dasi sem prehodil vse Boulvards, Champs elyees in velik del mesta, da sem bil nazadnje že utrujen, nisem pa vendar ničesar prinesel domov, kakor gorečo željo, spisati novelo.
K sreči sem dobil povabilo za zvečer k odličnemu rojaku. To me je potolažilo v nadi, da dobim ondi pri-,norno tvarino.
Gbhajal se je namreč god slavne pisateljice romanov.
■G>ira|j so se izključno samo rojaki, mo Sam° trije Tirolci so igrali in prepevali svoje doni^..6 Pesmi, katerih melodije so me spominjale na
hnske narodne pesmi, da si so bile precej neslične. ° je tudi v meni zbudilo domovinske čute in že sem 'heraval spisati divjo kazaško povest.
ledaj se je začel ples z nemškim valčkom. Ko so prožili mimo mene vrteči se pari, je zbudila takoj mojo ozornost dama z rdečim sarafanom, ki je plavala lahko r* zraku, tako da se je njena majhna nožiča komaj dodala parketov.
Njen pogled je v meni zbudil zopet teman spomin, sc ga nikakor nisem mogel iznebiti.
Valček, rdeči sarafan, vse se je vrtilo v moji glavi kot v vrtincu, da se je meni nazadnje bolj vrtelo v glavi, kot plesalcem.
Med odmorom sem stal poleg plesalke v rdečem sa-rafanu, pogovarjal se ž njo in pozneje celo plesal, dasi sem bil v plesu še takorekoč — Latinec.
Ob tem sem ji zrl vedno in vedno v ponosni obraz, da bi se prepričal, ali je nisem že kdaj videl, ali slišal o njej tega, kar mi je zbujal spomin.
Na precej dolgi poti proti domu sem se zastonj trudil, da bi se sam sebi smejal. Napenjal sem svojega duha, kakor prej, da sem postal naposled že razjarjen, za primerno tvarino noveli. Tedaj sem zaslišal neki notranji glas: »Kar si iskal, je najdeno!«
Ko sem dospel pred svoje stanovanje, sem zapazil na svoje veliko začudenje, da so okna razsvetljena. In vendar nisem nikogar pustil doma, uiti pričakoval kakega gosta.
V negotovosti sem odpr vrata, misleč: »Sedaj se začenja resničen doživljaj!«
V strahu sem dospel v peto nadstropje, se trikrat prekrižal v obrambo proti vsem hudobnim duhovom in stisnil pest za morebitni napad lopova, preden sem hlastno odprl vrata.
Pri vstopu me pa ni sprejel niti šepav hudič, niti tat, pač pa moj najboljši prijatelj izza mladih let in vojaški tovariš Jaš.
Ko sva se prisrčno objela, mi je pripovedoval svoje doživljaje; jaz sem ga samo napol poslušal.
»Kaj ti je, Mihael, ali si bolan?«
»O, ne, dragi! jaz sem zdrav kot riba. Toda, glej!«
Tedaj sein mu pomolil danes mi došlo pismo, ki ga ie prebral:
»No, pa mu spiši kaj!«
»Ko bi kaj vedel!«
»Kar hočeš, samo da je novo in mično!«
»Odkod pa naj vzamem?«
»Iz glave! Le išči, boš že kaj našel!«
»Nemogoče! Jaz ničesar ne najdem!«
Sedaj sem mu šele povedal o rdečem sarafanu in nocojšnjem večeru.
Skoči! je ppkoncu in vzkliknil:
»Izvrstno! Sedaj spiši resnični dogodljaj!«
»Kaj ti je, Jaš! Ali si nor?«
»Ali se več ne spominjaš onega starega Japlovviec-kega v Bukowki?«
»Seveda! Toda, kaj je s tem?«
»Ali ne veš. kaj nama je pravil o rdečem sarafanu in o valčku?«
Nato sem poljubil prijatelju roko in usta, rekoč:
»Kako hvaležen sem ti, dragi moj Jaš! Da, sedaj se spominjam in sem tako vesel, kot bi sedel na sto konjih!«
In v resnici nisem vedel, kaj bi počel od veselja.
Ponoči sem se vsega natanko domislil, kako sem še leta 18.. pozimi na lovu z istim Jašem v gozdih blizu Čudna zašel in končno dospel k malemu zavetišču v Bu-kowki, ki leži v sredi skoro nedostopnih gozdov in močvirja.
2o prej sva vedela, da stanuje ondi neki Tomaž Japlovviecki, ki so ga imeli po celi okolici za čarovnika iu čudodelnika.
(Dalje prih.)
uspešno. Po ljutih bojih so včeraj severno Fieri bile zavzete italijanske oporne postojanke. Naše čete so ob zasledovanju prekoračile Semeni. Tudi pri Beratu in v gorovju Siloves smo dalje napredovali. Bombni napadi naših letalcev na Valono so se nadaljevali. — Šei. gen. štaba.
Bcrat in Fieri zavzeta.
Dunaj, 25. avgusta. Uradno se razglaša: Cete go. barona ,voti Pflanzer-Baltin so zvzele Berat in Fieri. — Šei. gen. štaba.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 24. avgusta. Vojni skupini kraljeviča Ru-prechta in generalnega polkovnika vori Baehna: Anglež je razširil svoje napade proti severu do jugovzhodno Ar rasa, proti jugu čez Sommo do Chaulnesa. Armadi generalov von Belovva in von der Mar\vitza sta zlomili naval številno močnejšega sovražnika. Najhujši topniški boj od Arrasa do Chaulnesa je uvajal s prvini svitom bitko. Na obeli straneh Boyellesa prodirajočemu sovražniku so se v boju izognile prednje črte v zmislu povelj na Croi-silles in St. Leger-Achiet le Urand-Miraumont. Ob nji so se zrušili jutranji napadi sovražnika. Popoldne obnovljeni naval je pridobil tal v smeri Mory. Pruski polki, ki so iz severovzhodne smeri posegli v protinapad, so vrgli sovražnika, ki je prodrl čez Mory, zopet nazaj. V smeri Bapaume izvdeni sovražni napadi so potisnili naše črte nazaj na Behagnies-Bys. Tu so ustavile krajevne rezerve sovražnika in so odbile zvečer še večkrat ponovljene močne napade. Na obeh straneh Miraumonta se je razbil štirikrat ponovljeni naval pred našimi črtami. — Pod-stražmojster Baumeister 2. baterije rezervnega poljskega topniškega polka štev. 21 je uničil tu z enim samim topom 6 oklopnih voz nasprotnika. Vzhodno iiamela se je ustalil sovražnik na vzhodnem bregu Ancre. Njegovi napadi iz Alberta so se zlomili vzhodno mesta. I)a dobimo stik s Pysom ,smo umaknili svojo črto z Ancre, med Mi-rauniontom pa do vzhodno Alberta. Južno Somme so odbile pruske čete, ki so ondi preprečile že 9. avgusta angleški predor, tudi včeraj proti Cappy-Foncaucourt-Ver-mandovillers namerjene napade zahodno te črte. Na obeh straneh A vre, ob Aisi in Ailetti manjši infanterijsk! boji. Med Ailetto in Aisno je nadaljeval Francoz svoje napade. Popoldne so bili zavrnjeni delni napadi, zvečer pa je ju-rišal sovražnik po najmočnejšem bobnečem ognju z velikim, enotnim napadom. Napad je popolnoma ponesreč.l. V protinapadu smo vrgli sovražnika, ki je mimogrede prodrl na Crecyan Mont pri Juvignyju in Chavignyju, nazaj na njegova izhodišča. Napadli smo čete v pripravljalnih postojankah in nasprotnikove kolone v kotlinah Vezapo-nina s posebnim uspehom pred našo bojno črto. Poročnik Udet je dobil svojo 59. in 60 zmago v zraku. — V zadnjih dneh so si priborili poročnik Laumann svojo 25. in 26., podnarednik Dorr 22. in 23., nadporočnik Aufiarth 21., naporočnik Grein in poročnik Biichner svojo 20. zmago v zraku.
Večerno poročilo.
Berlin, 24. avgi^ta. Boj med Scarpo in Sommo. Angleški napadi jugoiztočno Arrasa in Bapaume so se izjalovili. Jugozapadno Bapaume je pridobil sovržnik iztočno od Thiepvala ozemlja. Večkratni angleški napadi od iztočno Alberta do Somme so se z velikimi izgubami zrušili. Med Ailleto in Aisno smo zavrnili napade Francozov. — von Ludendorff.
B e r 1 i n , 25. avgusta. Uradno. Iz glavnega stana poročajo: Zahodno bojišče: Prestolonaslednik Ruprecht in generalni polkovnih von Boehn: Uspešni boji med sprednjimi četami jugozahodno Yperna. Na obeh straneh Bail-leula in severno kanala des La Bassee smo odbili delne napade od naših črt. Med Arrasom in Sommo so Angleži nadaljevali svoje napade. Močna infanterija, ki so jo vodili oklopni vozovi, je napravila zgodaj zjutraj sunek med Neuvilom in St. Legerjem. Uničena je bila ob težkih izgubah pred našimi črtami. V St. Legerju stoječi oddelki so se umaknili v zmislu povelja v naše bojne črte izhodno kraja. Tudi pred Moryem so se izjalovili sovražnikovi napadi. Močne sovražne sile so večkrat jurišale naše črte po bojih z dne 23. avgusta zahodno Behangnies-Bapaume-Varlencourt potekajoče fronte, ležišče napada ob sodelovanju številnih oklopnih voz je bilo naperjeno proti Baupaume samemu. Napadi so se zrušili. Poročnik Loewenhart je razstrelili tukaj zadnje dni 6 oklopnih voz. Proti našim od Ancre odmaknjenim črtam je sovražnik močno pritiskal in je popoldne izvršil napad iz Cource-letta in Pozieresa proti Martin Puich-Bazentinu. Pruske čete so izvedle protinapad v bok sovražnika in so ga zapodile tja onostran Poizieresa nazaj. Od vzhodno Alberta do Somme je skušal sovražnik na več krajih z močnimi napadi prebiti naše črte. S šestornim jurišem proti sredini bojne črte je porabljal sovražnik zopet številne oklopne vozove. Prusi, Hesi in Virtemberžani so zapodiii sovražnika nazaj. Preganjali so ga do La Boi-selle in preko ChauseelAlberta'-Bray in mu prizadejali težke izgube. Tukaj po sklepu bojev daleč v sovražne čete na" celi fronti segajoče črte smo ponoči zopet umaknili Med Sommo in Oiso se je omejevalo bojno delovanje na topniške boje in manjše pešaške boje severno Roye in zahodno Oise. Ob Ailetti je bojevanje popustilo. Med Ailetto in Aisno so se izvršili proti Crocvau Mont ob obeh straneh Chavignya v gostih valovih napadi. Za-
vrnjeni so bili ob težkih izgubah za Francoze. Konjeniški strelski potki so se pri tem najbolj izkazali. — Naša bombna letalska skupina je obmetavala v noči na 25. avgusta pristaniške naprave, kolodvore, vojaške naprave in sovražnikova tabarišča s 5000 kilogramov bomb. — von Ludendorfi.
Berlin, 25. avgusta. (Večerno uradno poročilo). Hudi angleški napadi ob obeh straneh Baupauma. S silnimi silami poskušani predor sovražnika so je izjalovil. Lastni protinapadi za osvojitev izgubljenih tal se napredujejo. Mnogo razstreljenih oklopnih voz je raztresenih pred in za našimi črtami. Silni napadi Francozov južno Ailette, katerih glavna sila je bila zlomljena z lastnim uspešnim napadom.
Francoski letalski napad na Karlsruhe je provzročil precejšnjo škodo na poslopjih. Devet oseb je mrtvih, devet ranjenih, pet sovražnih letal je sestreljenih.
Letalski napad na Boican.
Dunaj, 24. avgusta. Italijanski letalci so obiskali v noči od 22. na 23. t. m. mesti Boican in Gries ter zmetali nanju več kot trideset bomb. Napad je zahteval več mrtvih in ranjenih. Posebno poškodovana je bila bolnica v Bolcanu,
Vesti iz Rusije..
Trockijev poziv. Moskva, 24. avgusta. Trockij je izdal na ruski narod naslednji poziv: »Vsem! Ko so pripravljali Japonci v Vladivostopu izkrcanje svojih čet, je obvestil japonski generalni štab kabinetu zavezniških vlad, da preti sibirski železnici od nemških in avstro-ogr-skih vojnih ujetnikov nevarnost. Nato sem odposlal iz Moskve ameriške in angleške častnike na sibirsko železnico, in jih pozval potrditi, da so vse vesti o nevarnosti za železnico prazno govoričenje. To dejstvo je znano tudi poslaniku Francisu. Sedaj, ko je ententino vmešavanje dovršeno dejstvo, je podprla ameriška vlada japonsko laž. Glasom besedila ameriškega poročila nameravajo pomagati zavezniki češko-slovaškim četam v boju proti nemškim in avstro-ogrskim vojnim ujetnikom. To jt ravno taka laž, kakor japonsko poročilo glede ogrožene sibirske železnice od nemške strani.
Z ruskega bojišča. Moskva, 24. avgusta. V sever-nokavkaškem odseku so se morale sovjetske čete vsled sovražnega pritiska umakniti v Caricin. Tudi v jekateri-noslavškem ozemlju se sovjetske čete umikajo. V onje-škem odseku so angleške in francoske čete zapustile svoje postojanke.
Protirvolucijska zarota. Moskva, 24. avgusta. »Iz-vestija« poročajo, da je prišla moskovska vlada na .sled veliki zaroti moskovskih protirevolucljskih elementov. Protirevolucijonarji so hoteli preprečiti odhod čet na če-ško-slovaško bojišče. Pri prijetih belih gardistih so našli natančno izdelan načrt za oborožen upor. Vse mesto je razdeljeno na okraje z zaznambo vseh tistih hiš, v katerih so bile postavljene strojne puške. Osem voditeljev organizacije je bilo aretiranih in ustreljenih. Sredstva za upor je dajala ententa. Listi poročajo o nameravanih uporih v okrajih Vologda, Vladimir, Vjatka in Orel, pa vsi ti poskusi so bili krvavo zadušeni.
Kmetska vstaja proti sovjetom. V guberniji Orel je buknila protirevolucionarna, zlasti iz kmetov organizirana vstaja. Več boljševikov je ubitih. Boljševiške čete, ki so dospele na oklopnih vlakih iz Kurska, so potlačile vstajo.
Zarota v Krasnojetn Selu. Na velikem zborovanju v tavriški palači v Moskvi je povedal Lysowski, da je bilo pod devizo: »Proč s silo sovjetov!« vse pripravljeno v Krasnojem Selu za prodiranje proti Petrogradu.
Boji ob bajkalskem jezeru. »Prawda« poroča iz Moskve: Predore južnozahodnega obrežja bajkalskega jezera so zasedle čete sibirske vlade nepoškodovane. Promet se vrši do predora 36.	______________
Politični pregled.
—	Bosaaisko vprašanje nc eksistira za /R sance. »Arbaite'rwiil([e« piše o toni 'naslednje: V Sarajevu bi se bito moralo vršiti v zadnjem čaisu zborovanje voditeljev in nekdanjih poslancev iz Bosne im Hercegovine, da se posvetujejo o bodočem drža vnop ravnem stališču Bosne; zborovanje pa je bilo prepovedano. Zborovanje je prepovedano in s tem je /rešeno vse: Bosansiko vprašanje ne eksistira več in tudi .jugoslovanska ne. K večjemiu imadjarska vlada srne še kaj i e J o Bosni, avstrijska že dolgo nič več in vpraša ti srbski narod v Bosni, ie-ii zadovoljen s priklopit vijo madžarskemu globusu, je seveda odveč
—	meni groš Burian. Tako so vedino reševali^ v Avstriji 'in Ogrski narodna lin ljudska vprašanja, dokler niso privedle te rešitve do razrešitve.
=r pogoji poljskih pogajateli^v. Dunajski listi navajajo kot zahteve ali pogoje poljskih pogajateljev naslednje: Integriteta kongresne r> iske integriteta Galicije, direktna iineia med Poljsko’in Rusijo, dohod Poljske k morjih Nikakor ne sme biti -odtrgan od kongresne Potoke k alk 'deli, pa tudi od gališke Poljske ne. 1/. gospo-
darskih in političnih ozirov zahtevamo tudi direktno zvezo z Rusijo. Drugo važno vprašanje, je vprašanje volitve kralja. Nobena gorenjih štirih življenjskih pogojev se ne srne žrtvovati kot kompenzacija za vprašanje volitve kralja.
= Mirovno gibanje med delavci. Izid konference obeli cesarjev je neznan. Tudi o pred-stoječi vers LiHeskii 'konferenci utegnemo le .malo zvedeti. Nevtralnimi vladam se zdi sedanji čas negoden za mirovna posredovanja. Rač pa ima Šved&ka najboljše namerne. Vprašanje pa je, češi bodo pridobile nevtralne dežeile vsled svoje pasivnosti, simpatije. Zanimiveje, da so se odločili angleški in francoski delavci za ‘sklicanje mednarodne konference. Hendersonotv mirovni program se .ujema z Adlerjev im. »The Nation« smatra stališče angleških delavcev kot prvo nedvomno diipfomatično zmago v vojni. Iz otidelnih glasov posameznih dežel se da razbrati mii-rovna pripravljenost. Iz različnega se da sklepati, da je danes miiir bližje kot kdaj v dosedanji vojni.
— Romunski ministrski svet je sklenil, dovoliti za osebe, v vojni poškodovane, 600 milijonov levov odškodnine.
Runuinski kreditni zavodi. Rumunska zbornica je sprejela zakon, ki spreminja organizacijo zemeljskega kreditnega zavoda v Rumuniji. Ministrski predsednik Margliiloman je izjavil, da je vlada dolžna izvesti to spremembo. ker je treba, da se odtegnejo državni kreditni zavodi in narodna banka vplivu strankarske politike.
— Morilec jauresa, francoskega socialista, Vilaine, ki je sedel štiri leta v preiskovalnem zaporu, ie bil premeščen sedaj v neko kaznilnico.
Kompromis med Rusijo in entento? Iz Stockholma se poroča: Radek, ruski državni podtajnik v ljudskem komisariatu za zunanje zadeve, se je mudil v tajni misiji v Volgi, kjer se je pogajal z zastopniki entente, da doseže na podlagi ustavitve prodiranja entente v Rusijo kompromis med sovjetsko vlado in entento. O vsej stvari se varuje najstrožja tajnost. Tudi časopisi ne smejo zavzemati napram vprašanju nobenega stališča.
—	Prihodnje volitve na Angleškem. »Le peuplc« prioibča članek o stališču angleškega delavstva pni voiliitvah, ki se vrše jeseni. Smowden izjavlja, da so se šanee Lloyda Georgea vsled uspehov entuntiniiih armad znatno zboljšale, da pa njegova izvolitev ni še zagotovljena. Vlada dela’z vsemi sredstvi in namerava tudi razširjenje volilne pravice, da si zagotovi zmago. No-vemberslke volitve bodio nekaj čisto novega, tudi v angleški zgodovini nekaj posebnega, kcir si to pot ne bodo stale nasproti stranke, temveč dva razreda, buržuazija in delavstvo.
— \Vilson no želi separatnega irirn, VVaslihigtonski eastopnik »Timesa« izve na merodajnem mestu, da je Vvilson izjavil, da se ne more spuščati v nikaka pogajanja z Bulgarijo ali Turčijo, četudi bi v vsekakor neverjetnem slučaju prišla taka ponudba od strani teh držav.
■ Ameriške armadno predloge. Iz \Vashingtona javljajo, da sta otvorili obe zbornici kongresa debato o novi armadni predlogi. Reprezentančna zbornica bo tako dolgo zborovala, dokler ne bo sprejeta predloga.
— Kriza Japonskega kabineta. Kakor znano se vrše na Japonskem že dalje časa nemiri vsled pomanjkanja riža. Ti nemiri trajajo še vedno dalje. 'Japonski kabinet bo bržkone odstopil.
—• .laponska gospodarska rn> " Olasoin nekega br-zojava iz Tokija je imenovala japonska vlada za Sibir jo posebno gospodarsko odposlanstvo. -	■
Dnevne vesti.
 pre\ eč potovati! lako so nas svarili
na j različne ji časopisi v krajših ali daljših opominih. Dandanes potovanje ni zabava, toda kaj hočemo? Taka svarila so neumestna v teh razmerah. Neštetokrat se obrača ljudstvo na deželno vlado im na druge korporacije, da nai dobavi potrebna živila in da potom ne bo treba .poto-viiti in se gnesti po žeileOTicnli. A, kci niccs^i store tisti, ki .ie njih doilžnost. da hi, ko so zapile -mi vsa žiivlla, tudi skrbeli za dobavo, je občinstvo, zlasti pa so rodbinski člani primorani potovati ob času počitka po ži vila, če hočejo obvarovati svojce pred gotovo lakotno smrtim rako je! Vsak pameten človek ve, da s Vijkg bžola se dva dni ležati ne moreš, še manj pa štifi inajst oni delati Teh potnikov se nikakor ne more primerjati z oniimii, ki si doma nabašejo nahirbtinr ^ in se vozijo na izlete, da se tam zabavalo. Delavci lin delavke so veseli, če se v nedeljo odpočijejo med svojci od težkega vse tedenskega trpljenja, dasi bi bilo tudi zanje potrebno razvedi <-
lo.	Nepotrebno »rekviriranje«, ki ic^ danes obstalo potrebno vsled razmer, ki jih nismo zalkn-vili .mi, pa ni v zabavo, marveč je le izpričcAvm in težko breme razmer, ki ji 11 ie zakrivil mu. rial1 is tič ni kapitalizem in visi tisti, ki mu .n. kot orodje.
NAPREJ.
Stran 3
— Zvišanje tarifov na južni železnici S 1.
septembrom se zvišajo voznine na juž. žlezni c5 za vse v okvir lokalnega tarifa odpravil jene ipo-šiljabve. To zvišanje znaša za premog 41) odstotkov, za vse drugo blago 70 odstotkov dosedanje voznine. Virhutega sc bedo pobirali za vsakih 100 'kilogramov alti suri jaški meter prostornine gotovi pribitki.
— Zvišanjo dostavljalnih pristojbin. Izšla je odredba justičnega ministrstva, po kateri se zvišajo dostavljalne pristojbine v državljanskih pravnih zadevah.
Podražili se bodo sedaj tudi šolski zvezki tik pred šolskim letom. Pravijo, da ie nastalo veliko pomanjkanje pisemskega papirja in zavitkov.
— Za invalide je oddati eno mesto Jakob pl. Sohe!-' leuburgove ustanove letnih 253 K 50 vin. (za celo živije. nje. Prošnje je do 15. septembra vložiti pri c. in kr. dopolnilnem okrajnem poveljništvu v Ljubljani. Več je razvidno iz objave na mestnem magistratu.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske v tednu od 11. do 17. avgusta 1918 je bilo naslednje: novorojencev 12, 1 mrtvorojenec; umrlo je 14 oseb (9 domačinov in 5 tujcev), in sicer za jetiko 1 tujec, za različnimi boleznimi 13 oseb. Za infckcloznimi boleznimi je obolelo: 5 vojakov za tifuzom, za grižo pa 6 domačinov, 2 tujca in 3 vojaki; za vratico (difterijo) 1 domačin.
— 12.000 kron za jugoslovansko otroško akcijo je daroval lirvatski grof Bombelles akcijskemu odboru.
— • 1. številka »Kurenta« je bila v treh dneh razprodana. Takoj se je natisnila druga naklada, ki gre pa že tudi nroL koncu. Jasen dokaz, kako smo bili potrebni dobrega satirično-šaljivega lista. Kdor se še misli naročiti na »Kurenta«, naj stori to nemudoma, da se prva številka cventuelno še tretjič ponatisne, dokler še stoji stavek in ■da vemo določiti naklado za drugo številko, ki izide že prihodnji teden.
-	Za hribolazce! »Slovcsko Planinsko društvo« naznanja, da sta v Julijskih alpah otvorjena in oskrbovana hotel »Zlatorog« ob bohinjskem jezeru in »Triglavski dom« na Kreda'ici. Ker so sedaj najlepši dnevi, naj ne zamudijo prijatelji naših planin izletov na bajno lepo bohinjsko jezero in na orjaški Triglav. »Triglavski dom« na Kredarici ostane oskrbovan do srede septembra, hotel »Zlatorog« pa tudi čez jesen.
- Smrtno ponesrečila je na Matuljah čuvajeva žena Marija Rodili, dama iz Zagorja na Krasu. Hotela je 'Odpreti progo, pa jo je vojaški avtomobil podrl. Zapušča tri uepresikrbljene ©-troke.
- Tržaške novice. Josipima Modiritni, stana 30 'let, stanujoča v ulhci Aroaita 8, je bila u-sliužbena kot »natakarica« v hiši št. 7. v liisti ulici.. Ta hiša menda mi na dioforem glasu. Zgoditi se -ie rnoralio nekaj, da se je ženska zbala svojega moža im zato se je ihotella zastrupiti s k ar bolno kislino. Izprali so ji žcl-odec. — (sto-tako se je zgod lilo z Mamijo Lukas, staro 26 let, stanujočo v ulici Giorgio Vastri 17. — V ladjedelnici pri Sv. Marku ise je zgodiila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Utrgala se je pni dvigalu, veriga in je zadela delavca Ivaina Mra-stjo tako močno, da ga je podrla na tla in je revež obležal nezavesten. Ko so poklicali zdravnika, je ponesrečenec že izdihnil Ponesrečenec je bil star 68 let lim je stanovali v ulici dei Lav anatomi 216.
Celjski konferenci. Včeraj sta se vršili v Celju konferenci spodnještajerskih sodnugov. Dopoldne se je vršilo zaupno zborovanje celjskih sodirugov, popoldne pa deželna konferenca spodnještajerske socialne demokracije. Obširneje poročilo o konferencah priobči mo jutrli.
— Nevarnega tička vjeli. Lnfainiberisit Josip Zdolšek je ušel od vojakov In se klatil po kmetih na Spodnjem Štajerskem, kjer je »rekviri-rail« raznim posestnlikom, kar mu je prišlo pod roko. Sleparil je kar na debelo. Enkrat se je pojavil tu, drugikrat zopet tam. V Št or eh so ga Uiiposiled zasačili in 'izročili sodniji.
^rtev razmer. V Gradcu jc umrla delavčeva žena Ana Lukan po porodu svojega petega otroka. Vzrok smrti ie bila splošna telesna oslabelost vsled preslabe prehrane. Moža jc ženina smrt tako potrla, da so ga napadli b žalosti srčni krči. Tri žrtve naenkrat! Umrla jc žena-v"ati, otrok ostal brez prepotrebne matere in mož... pa 'ul° se briga za vse to! Koliko je takega skritega trp-henja!
8cstd ^ hi tega so našli pred nekaj dnevi petiiin-M)ožirt^ieillletneig:'a Lekša idavlija na Lomu pri sam CVlia Koroškem. Komisija jc ugotovila o-ni n v, u	c s sekiro na glavo. O zločincu še
bobemega sledu.
den ,5>razn0 stoike iia dunajskem vseučilišču. Iz aka-lišp*CI0®'0V se Poroča, da jo na dunajskem vseuči-cu praZnjh najmanj 16 profesorskih stolic, in sicer uaj-c medicinskih.
Zastrupljevanje z gobami se neprestano dogaja na Šti !laiu- dunajski listi poročajo, da so se zopet pripetili 'l smrtni slučaji vslcd zastrupljanja z gobami. Glavno
krivdo nosi baje neki trgovec, ki je prodajal nezdrave gobe in jih prodajal kilogram po 3 do 4 krone.
— Češki filozof in profesor na češki univerzi Frant. Krejči jc slavil 2!. t. m. svojo šestdesetletnico. Znan jc po svojem delti »Filozofija sedanjosti«, kjer kritično obdeluje štiri velike mislece: Schoppenhauera, Spencerja, Nietzscheja in Tolstega. Sedaj izhaja njegovo delo: »Filozofija zadnjih let pred vojno«. Mlajši praški generaciji je bil vedno dober prijatelj-.
— Vsi delavci rudnika bolni. Praški »Večera, ik« poroča, da se je viseh 2300 pribramskih državnih rudarjev zglasilo boilniim. 60 odstotkov so jih zdravniki spoznali za delo nezmožne zaradi slabega hrumenja. Sele minuli teden so- dobili delavci na svoje močne itn krušne karte 90 d ek Črne moke po zvišani ceni, cd katere je pa 70 dek s troh n en e repne .molke, čeprav se jim je obljubilo dobavo v prvi vrsti.
— Morala v budimpeštanskih gledališčih. Pred nekai dnevi je zbudil samomorni poskus Dietnega igralca bu-dimpeštanskega otroškega gledališča, Ladislava Ba-logha, veliko senzacijo. Sedaj sc ie ugotovilo, da so se odigravali pod bivšim ravnateljstvom tega gledališča škandalozni slučaji. Zenski člani gledališča, 10 do izletne deklice so bile zapletene v nemoralne afere. Primadona, stara 12 let, je imela mesečno plačo 1200 kron. Policija je gledališče zaprla.
— Židovska Budimpešta. Po najnovejšem popisu bu-diinpeštanskega prebivalstva ima to mesto 51* odstotkov Židov.
— Zasačeno tihotapstvo. Ogrska akcijska drbžba z lesno trgovino je poslala v Kfoster-neuburg več smrekovih d-ebeil. Ko pa so jih med vožnjo pregledovali, so opazili, da so v sredini obli in napolnjeni z 200 do 300 kilogrami n ul ari -ce. Pošiljatev so zaplenili.
— Mestna občina ljubljanska išče paznika za konjski hl,ev. Zahteva se, da ima za to ©-pravilo potrebno znanje (podkiovskS kovač ali doislužen kavalerist). Oglasiti se je: Cesta na Kodeljevo št. 8.
Delavsko gibanje.
— Izboljšanja železničarjem. V železniškem ministrstvu so se na vabfillo ministrslkega predsednika pogajali z zastopniki organizacij državnih železničarjev. Bistveno se je sklenilo.: Uračunatije 50odstotne draginjske doklade I. rodblimskega razreda v pokojni i,n,e se razširi na vse uslužbence državnih železnic ne glede na Službeno dobo. Dalje se je dovolilo, da se zaračuna del te kvote, normalnim preskrbninam vdov .in sirot. Ženske uslužbenke (žefczniški oificiantke dobe pri/mieimo zvišane draginjske doklade, ik!i se priilagode -razpredelnici o stanarinah podiuradnifcov. Zen.sk,im uslužbencem so dovolili, da se zaračuna 40oidstotne dejanske krajevne doklade k pokojnini. Za oženjene delavce brez otrok so uvedli nov razred dragi,ng-skih doklad. Posebno važno je, ker se traču-n a vajo železničarjem vojna leta za napredovanje v službi. Upoštevajoč okodnotst, da se je med viojsko posebno veliko zahtevalo od železničarjev v izvajanju obratne službe, se z gotovimi predpogoji priračuna tem uslužbencem za vsako koledarsko leto med vojno oni leta za napredovanje v službi. Ugodili so tudi želji uslužbencev državnih železnic, dia se opusti odpovedo-valna pravica službenega razmerja v prvih petih letih po uvrstitvi v službo po o pravilniku.
— Zborovanje južnih železničarjev v Ljubljani, kx se 'je vršilo v soboto večer v restavracijskem sailioinu hotela »Ilirije«, je bilo razmerama dobro otekamo in je' sijaij-no uspeli©. Shodu je predsedoval s. Pezdir, zapisnikar jc bil -sodir. Glavnik. Na dnevnem redu je bilo vprašanje pr eh rame železničarjev in njih sodelovanje pri aprovizaciiji po svojem gospodarskem gdboriu. Kakor povsod, tako je prehrana tudi pni železničarjih slaba, zato je -potrebno, da železničarji ' sodelujejo v aprovizaoiM kot pravi sogosipodiar-
ii.	Glavno ravnateljstvo še nikakor noče preurediti aproviizacijc tako kakor zahtevajo železničarji. Obljublja, da jo preuredi za vso progo, toda kdaj, tega ne pove. Železničarji rrfora-io odločno zahtevati, zakaj življenjske razmere so postale naravnost neznosne, tako da železničarji ne morejo prevzemati nobene odgovornosti več, kako bo šlo dalje. Predsednik, sedr. Žorga in tudi drugi govorniki so za to, da s-e izvoli provizorični gospodarski odb-or, ki se naznani službenim potom na pristojno mesto-, dia prevzame isvojo nalogo. ! a predteig kakor tudi kandidati za gospodarski odbor se_ sprejmejo soglasno. Izvoljeni so biti v provizorični gospodarski odbor: za promet: Hartman, Brius, Salamon; za kurilnico-: Grobelšek, Slanovic. Jerin: za vzdrževalno sekcijo: Kovanec Ivan (so
ga imenovali uradniki), Mozetič, Sojer ki Rupar. V prvo (in drugo skupino imenujejo še u-radraiiki svoja zastopnika. Izvoljeni -odbor 'im resolucija, ki se je -obenem sprejela, v kateri sc natančno navaja delokrog gospodarskega odbora, obenem zahtevata preureditev aprovi-z arije čimprej. — Generalmo ravnateljstvo je izdallio te dmii olkrožnioo’ dia naj izvolijo uslužbenci enega zastopnika kionsumentov v taiko-zvano 'provzematoo ikant-sijio-. Shod je s-oglasmo sklenil, da naj izvoli tega zastopnika novi provizorični gospodarski -odbor. Govorilo se je na shodu tudi o napredovanju ždez-nličarj-ev. Že nad deset let je, kar je 'obljubila južna železnica, da bo izboljšala službene razmere vsaj v tcliiko kakršne so pri državni železnici. Zgodilo se pa ni. Toda o vsem tem lin še drugih stvareh se bo govorilo na shodu dne 4. septembra, kjer so poroča o zadnji .intervenciji. Siodr-ug Žorga jo končno priporočal, da naj sodrugi železničarji z vnemo podpirajo delavsko časopisje, zlasti dnevnik »Naprej«. Po shodu iso sodrugi železničarji nabrali za tiskovni sklad K 64.74, pa kar jim natjisrčineaša zahvala. — S posebnim poudarkom moramo omenjati, da je bilo zborovanje .povsem 'Stvarno, poučno in res zanimivo. Zborovalci so z navdušenjem odobravali 'izvajanja govornikov in iz vsega poteka, je bilo jasno razvidno, da so železničarji enih misli in da imajo reisno voljo, delati z vso vztrajnostjo za izboljšanje svojih razmer.
Gosiu darstvo.
Vinska letina na Štajerskem ne obeta posebnega. Skoro vsakdanje deževje pospešuje razne bolezni, n. pr. peronosporo in uničenje nade našega vinogradnika, glede množine pa tudi glede kakovosti. Up:, katere so gojili naši viničarji še pred dvema mesecema, so splavali po vodi. Cena lanskega izbornega vina vsled tega neprestano raste in sc prodaja boljše vino danes po 12 do 14 kron od kleti. Tudi za nov mošt od stiskalnice ponujajo razni kupci že danes po 6 do 8 kron.
Shodi.
Železničarski shodi.
Celje. Dne 30. t. m. se bo vršil ob 7. zvečer društven shod v Celju v gostilni »zur griinen Wiesc«.
Grobeino. Dne 1. septembra ob 2. popoldne se bo vršil na Grobelnein društven shod. Dnevni red: Poročilo o državni konferenci na Dunaju in 2. Razno. .
Pragersko. Dne 2. septembra se bo vršil na Pragerskem društven shod z dnevnim redom:	L	Poročilo o
državni konferenci na Dunaju.
Zidani most. Dne 3. septembra ob polu 8. zvečer sc bo vršil društven shod na Zidanem mestu. Dnevni red: 1. Poročilo o državni konferenci na Dunaju. 2. Razno.
Ljubljana. Dne 4. septembra ob polu 8. zvečer se bo vršil v Ljubljani v gostilni »pri Iliriji« društven shod z dnevnim redom:	1.	Poročilo	o	državni konferenci na
Dunaju. 2. Raznoterosti.
Sodrugi udeležite se teh shodov v polnem številu.
Zadnse vesti.
Zborovanje delegacij v septembru?
Dunaj, 25. avgusta. Iz dobro poučenih krogov izve »Pari. koresp.«, da se avstrijska vlada ukvarja z mislijo zborovanja delegacij. Ministrski predsednik baiou Hussa-rek je stopil v dogovor z ministrom za zunanje zadeve grofom Burianom. Baron Hussarek smatra namreč po izjavah nemško-nacionalnih poslancev predvsem parla-mentarično obravnavanje zunanjih zadev za prav nujno in zaenkrat še važnejše kakor ono notranje politike. Istočasno zasedanje delegacij in državnega zbora ne smatra za primerno in bi bilo tedaj primerno stališče zunanjega ministra grofa Buriana predpogoj, da se. računa v danih razmerah z zasedanjem delegacij še pred nameravanim sklicanjem septembrskega državnozborskega zasedanja, ki bi se potem preložilo na poznejši čas. Odločitev glede zasedanja delegacij bo seveda odvisna od dogovorov barona Hussarcka z grofom Burianom. Kar sc tiče septembrskega zasedanja državnega zbora, je določeno sklicanje finančnega odseka za 10. september, nikakor pa še ne definitivno.
Konflikt vojnožitnega prometnega urada s praško mestno občino.
Praga, 25. avgusta, Tu je prišlo do resnega konflikta. Pokazalo sc je namreč, da jc v zadnjem času brez sledu izginilo 23.945 kruhov. Po podatkih vojnožitnega prometnega urada je magistrat prejel 181.000 kruhov, razdelilo se jc pa le 157.000 kruhov. Manjka jih potemtakem okolo 24.000.
Češki demokratje.
Izvršilni odbor češke državuopravne demokratične stranke jc o priliki petdeselctuiče deklaracije sklenil izjavo, kjer pravi: Protestiramo proti vsaki sili in se ne
strašimo Kroženj in prilizovanj. V času svetovnozgodo-vinskega boja za svobodo podjarmljenih narodov se ne spuščamo v pogajanja račTi federalizcije države, katere vlada stoji na srednjeveškem principu imperializma in militarizma. Slovesno izjavljamo, da si bomo priborili svojo samostojno, neodvisno češko-slovaško državo, obstoječo iz Ce.ške, Moravske, Šlezije in ogrskega Slovaškega.
Resen konflikt med Španijo in Nemčijo?
O e n c v a, 25. avgusta. Kakor se čuje, namerava Španija poslati Nemčiji novo noto, ki bo spravljiva in uglajaia pot za nova pogajanja. Nad tem so v Parizu seveda razočarani, kjer so upali, da napotijo Mauro, da pretrga z Nemčijo diplomatične odnošaje.
Ameriški »mirovni pogoji«.
W a s h i n g t O' n .	24. avgusta. Senator
Lcd-ge je izjavil v komisiji za zunanje zadeve niasledinje: Mir moramo diktirati in ga ne smemo skušati dioseči potom kakega pogajanja z Nemčijo. V posameznem sc morajo izsiliti Nemčiji naslednji mirovni pogodi: Popolna ujzipO’-sitavitev Belgije, brezpogotjni odist,op Alzaclje-Liorene in italiijanskiih o,zemelj Avstiro-Ogrske, zavarovanje Grčije, neodvisinosit Srbije, Romunije, Poljske in Slovanov spfah, svoboda Rusije, povrnitev v brestovskem miru odst opiljenih dežel, Carigrad mora postati svobodno pristanišče in Palestina ne sme postati več turška. Najvažnejši mirovni pogoj je, da tvorijo Jugoslovani in Čeho-Sfovakj neodvisne države, ki bodo stale v zvezi s Poljsko na poti nemškemu prodiranju na vzhod. Nemško vladno obliko morajo Nemci sami urediti.
Peru hočo voino.
Lima, 24. avgusta. Peruanska garnizija v Anconu se je uprla in zahteva takojšnjo vojno napoved Nemčiji, prevoz nemških ladij v Zedinjene države in odpošiljatev peruanskih čet na Francosko.
Aprovizacija.
S seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 23. avgusta 1918. Odsek razpravlja o potrebščini najvažnejših aprovizacijskih predmetov za prihodnjo sezijsko dobo in konkretizira tozadevno svoje zahteve do c. kr. deželne vlade v Ljubljani. Poročata mestni župan dr. Ivan lav-čar in podžupan dr. Karel Triller. Od 1. julija 1917 do 30. junija 1918 je porabila mestna aprovizacija za prehrano dodeljenega ji prebivalstva okroglo 425 vagonov mlevsk.h izdelkov. Vrluitega se je razdelilo med občinstvo še 56.798 kg fižola, ki se naj vračunava v odmerjeni konti-gent. Za peko kruha se je porabilo, kakor izkazano, celo leto 328 vagonov moke, torej mesečno po 27 vagonov. 3 početka je tehtal hleb kruha 700 gramov in sc je moral skrčiti poznje na 600 gr, danes prejema občinstvo kruli, ki tehta komaj 500 gramov. S skrčenjem krušne racije je bilo prebivalstvo najobčutneje prizadeto in to še prav posebno, ker je bilo razdeljevanje moke za kuho kakor tudi drugih mlevskih izdelkov tako pičlo, da nikdo shajati ni mogel. Mestna aprovizacija z dosedanjim mesečnim kontigentom ne more izhajati če hoče, da dobi prebivalstvo neskrajšano krušno racijo, 600 gramov. Aprovizacija ima preskrbovati 66.300 oseb in potrebuje najmanj 45 vagonov mlevskih izdelkov na mesec za preskrbo prebivalstva po postavno odmerjenih množinah za posamezne osebe. Zato niti govora ne sme biti, da bi c. kr. deželna vlada zahtevani kontigent na katerikoli način krajšala. Izven kontigenta mora dobiti mestna aprovizacija nadalje še najmanj 20 vagonov ješprenja in kaše in 20 vagonov fižola. Nedopustno je, da bi Ljubljana ostala kot lansko leto brez kaše, ješprenja in fižola, ko so ga druga mesta dobivala iz naše dežele v precejšnjih množ.nah. — Mestna aprovizacija ima trenotno toliko moko za peko na razpolago, da ji bo omogočeno s prihodnjim torkom pričeti s peko hlebcev po 600 gramov. Hleb se bo zaračunaval po naročilu vlade po 64 vinarjev. Pričakujemo, da bo za nadalje mogdfce zdržati težo 600 grmov za hleb in da dobi aprovizacija že prihodnji teden zadostne množine krušne moke na razpolago. — Prihodnji teden razdeli mestna aprovizacija na kr.uštio karto po pol kilograma bele ogrske moke za kuho. Cena se še objav:. 1 ii-hodnji teden razdeljuje mestna aprovizacija tudi pšenični zdrob za otroke in matere. Razdelilni načrt se objavi. — Vprašanje premoga in drv je precej kočljivo. Aprovizacija ima s,cer že nekaj zalog premoga, vendar to komaj zadostuje za mestne urade, šole in pekarijo. Za nadrobno razdelitev prebivalstvu bo morala aprovizacija dobiti še najmanj 100 vagonov premoga, in je napolniti dvoje skladišč, da bo pomagano največji potrebi. Deželna vlada bo morala z odkazili za premog kar najbolj upoštevati mestno občino in to takoj, da bodo še pred zimo napolnjena skladišča. Nadalje prosi mestna aprovizacija, da ji prepusti c. kr. deželna vtacla v Kranjski gori 1500 m* drva Le s to množino izpolnjene dosedanje zaloge drva mestne aprovizacije bodo komaj in komaj zadostovale najnujnejšim zahtevam. C. kr, deželna vlada mora v tem pogledu v polnem obsegu pritrditi minimalni zahtevi mestne aprovizacije, ker je drugače nemogoče prevzeti
odgovornost za Katastrofo, ki bi Ljubljano gotovo zadela vsled pomanjkanja kuriva. Priznati se pa mora, da je posebno zadnji čas šla glede kuriva deželna vlada zelo na roko mestni občini in aprovizačni odsek izreka referentu, gospodu deželne vlade stavbnemu svetniku Jakšetu, za njegov trud svojo zahvalo. — Mestni aprovizaciji se je dalo na razpolago za peko kruha 25 vagonov koruzne moke, ki je pa iz skaljene koruze. Zahteva se, da primešava mestna aprovizacija pri peki kruha po 20 odstotkov skaljene koruze. Splošna sodba je, da nakazana koruzna moka ni užitna in bi bil kruh pokvarjen s tako mešanico. Mestna aprovizacija bo za to na poskušnjo spekla v svoji pekarni z dodatkom koruzne skaljene moke poskušnje hlebce. Ce se bo izkazalo, da je kruh neužiten, bo zavrnila nakazano koruzno moko. — Mestna aprovizacija bo zahtevala od c. kr. deželne vlade za predstoječo prehranjevalno sezono 600 vagenov krompirja, z zahtevo, da se ji krompir dodeli-takoj v zgodnji jeseni, ker kaže izkušnja, da pozneje mestna aprovizacija ne more računati na dovoz krompirja. Do 1. oktobra je neobhodno potrebno, da se dobavi aprovizaciji vsaj 240 vagonov, do 1. novembra 120, do 1. decembra 100 vagonov krompirja, ostalo množino pa pozneje. Ce bo zahtevi mestne aprovizacije ugodeno, bo prebivalstvo takoj jeseni dobilo skoraj celo množino krompirja, kar ga ima dobiti za eno leto. Aprovizacija prosi deželno vlado, da se ji dodeli kot rekvizič-ne okraje za krompir ljubljansko okolico, kranjski in kamniški politični okraj. — Z vladno podporo za pokritje deficita pri razdelitvi živil ubožnejšim slojem mestna aprovizacija ne more izhajati. Da se mestna aprovizacija obvaruje izgube pri državni podporni akciji sklene odsek, da se bodo odslej oddajala živila in druge potrebščine pri razdelitvah ubožnih akcij s sledečimi popusti na običajne prodajne cene: Skupina A 67%, 13 in C 50%, D 25%, uradniške skupine I. in 11. 50%, III. in IV. 25% popusta. Aprovizačni odsek kar najodločneje ugovarja proti krčenju mesnega kontigenta. Ge se že enkrat v tednu vsled transportnih težkoč mora skrčiti razdelilna kvota inesa bi jo bilo pri drugi razdelitvi nadomestiti s tem, da bi se razdeljevalo večje množine rnesa. Kontigent sc r.e sme na noben način krajšati. Nadalje bi bilo najenergičneje preprečiti klanje*pod roko na deželi. C. kr..deželna vlada naj prekliče sklep, da ni dovoljeno klanje prašičev na domeh in preko lastne domače potrebe. Tudi v sili zaklano živino bi se moralo oddati prevzemalnieam. — Mestna aprovizacija bo tudi letos kupovala zelje in kisala v lastni režiji. Prevzela bo Jakopičevo zeljarno na Mirju v najem in skisala najmanj 40 vagonov zelja.
Cena in teža kruhu. Od torka, 27. t. m. dalje se bode pekel 600 gr težak kruli,, ki stane 64 vinarjev. — Pekarne se opozarjajo, da mora tehtati sveže pečen hleb kruha polhih 600 gr, ter da se ne sme zaračunati višje kakor po 64 vinarjev. Tozadevni prestopki se bodo sodno zasledovali in kaznovali.
Cena pšeničnemu zdrobu za otroke do 3. leta. Pšenični zdrob za otroke do 3. leta, ki se oddaja mesečno v vojni prodajalni v Gosposki ulici, stane od torka 28. t. m. nadalje kilogram 2 K 80 vin. Kedaj se bode dobil zdrob za september se objavi pravočasno v listih.
Kis lia ‘rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo kis v torek, dne 27. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od S. do 9. štev. 1 do’200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa, liter stanc 1 K 50 vin. Stranke naj pripravijo drobiž.
Oddaja kumar. Mestna, aprovizacija bo oddajala kumare jutri v torek, dne 27. t. -m. dopoldne na trgu (pod Mahroviui zidom. Kilogram stane 80 vin.
Prodaja gob. Po poročilih, ki nam dohajajo z Dunaja so sc pripetile hude nesreče, ker so se med občinstvom gobe brez kontrole prodajale in kupovale. Kakor naznanjajo listi umrlo je že 20 oseb za strupenimi ali pokvarjenimi gobami. Vsled tega je odredil župan, da se od sedaj naprej prodajanje gob na ljubljanskem trgu dene pod najstrožje nadzorstvo. Vsled tega se je odredilo:	1.	Za
prodajo gob se določijo štiri stojnice v Šolskem drevoredu, ter se bodo brez izjetne zaplenile vse gobe, ki bi se kje drugod prodajale. 2. Na trg se smejo prinašati: jurčki (Steinpilze), kapucinci (Rirkenpilze), konjiči (Rotkopi-chen), lisička (Kierpllze), gliva (der graue Ritterling), zajčki (der geheuftc Ritterling), mauri (Stoppelpelz) in srnce (Habichtspilz). 3. Druge gobe se smejo na trg postaviti le takrat, če so se prej prinesle na magistrat, da jih pregleda tržni nadzornik Ribnikar, ali pa župan sam. Na vsak način pa je izključena prodaja gob, ki so pod klobukom rdeče, ali pa imajo rdečkasto stebelce. Isto-tako se bodo na trgu brez izjeme zaplenjevale gobe, katerim se vidi, da so stare, črvive ali pa katere dajejo pri pritisku vodo od sebe. Kdor bi se tem predpišem ne pokoril, bo strogo kaznovan. Sicer pa se hoče magistrat potruditi, da si pridobi kakega izvedenca, ki bo posebno sedaj v jeseni pregledoval na trg prinešene gobe. — Dr. I. T. _______________________________________________________
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk .Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
MUUi tiskarna
Ljubljana Frančiškanska ul 6f
registre«et?d zadruga a ©mnejene zas«>:p,
sftva urade. Najnmciep. taefiše plakate Set vafeiBa sa shode in veseleče..
Letne zaključke
Najmodernejša uredBaa x& tiskanje listov, fcnjiej, bro> sur, Ilcih
Stereotipna. — Litografija* Za izgotavljanje zabojev
se sprejmejo
mizarji ali spretni delavci,
ki imajo že nekaj prakse v tej stroki. Sprejmejo se tudi drugi težaki.
Kolinska tovarna, Ljubljana. Išče se
raznašalka
za Sp. Šiško. Mesečni zaslužek najmanj 80 K, Zglasiti se je v upravništvu „NAPREJA“.
CIGORIN
SV' zatre čudo- AP* “S? jSQB & H IH /fP (P*
vito naglo
STENICE
Vzorčna steklenica 4 K, velika steklen ca 16 -i, brizgainica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro - Ogrsko : Lekarna »pri upanju* (Apotheke zur Hoffnungj: Pecs 46, Ogrsko.
Stolna ulica 2-4
F.
Stati trg št. 20.
Trgovina in mehanična delavnica.
mm
atč4)ftfcča>
šn ženska dvokolesa
Se s slaro preumafilko
šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne sve-m talke« Najboljše baterije, m
Posebno nizka cena za preprodajalce.
Prazne
zaboje
velike in male
prodaja po zmerni ceni
Konzumno društvo za Ljubljano in okolico, skladišče v Šiški, Kolodvorska cesta.
/0	W\.
Kavarna „(JNI0f1E"
^2 TRST
Velika zbirka političnih In leposlovnih revij In časnikov v vseh jezikih. Shajališče sodrugov vseh narodov.