Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe.
IV.
srèdo 22.
s erp ana
re
46.
List 29.
preeastitljiviga gospoda
bivšiga c. k. svetovavca, poglavarja Ljubljanskima mesta, namestnika cesarskib mest pri krajnskih deželnih stanovih.
odbornika e. k. krajnske kmetijske družbe i. t. d.
Ljubljanski mestnjani
h, leto
komaj léto je minulo,
Kar v sladki sreči smo se radovali De sercu smo, ki je nad nami čulo.
j
Hvaléžnosť in ljubezni dar podali ;
Takrat je ,,Bog Te živi!" iz sere donćlo Ko vsako je v veselji čistim vrelo.
?
Nej spiše, kar je storil On za město,
Za obertnost, kmetijstvo , domačijo, Ať z djanjem ali z modrim svetam zvesto
U bukve Slave poznim vnukám Klij
?
7
Dokler bo še Ljubljansko mesto stalo Ga s hvalo bo O četa imenovalo.

ln zdaj Modrica žalostno zápoje ,
Glasovi njen' mertvaškiga so zvóna In z milim glasam séže v strune svoje ,
Kér objokuje O četa smert Emóna; Solzice tóči iz serca globočine Na grobu prav'ga sina domovine.
>
Ljubezin svojo mu je obranilo
?
Kót se hvaležnimu otrok' spodobi
>
Tjè
Kér ga mogoeno, nisko je spremilo
do pocivališa v tamnim gróbi Kjer so sklenili se sinov' Ljubljane V molitve vroče u nebó poslane:
>
In kaj b' jih ne? Saj tudi v verť cvetlice,
Ce zvestiga zgubile so vertnarja, U žalosti priklanjajo glavice,
Obžalovaje draz'ga gospodarjaj AI' ni bil več nam, ko vertnar je zvésti ? To kaže prie dovelj v Ljubljanskim mesti!
,,0 Bog! Očeta smo
u grób vložili
?
Daj, de po dolgim trudu v mir' počiva
?
?
De , ki smo ga s hvaležnostjo ljubili
Zavolj krepóst zdaj vcnec raja vživa De mati zemlja, k' moč'jo jo solzice, Nad Njim ljubezni v vék rodi cvetlice!"

Reja lanii in pripravljanje prediva po
nemški Vestfaljski
(Konec.)
segi
železam po štirivoglatim
jatim podplatí, de se
do dobriga vgladi; potem še le ga mikajo, pervič
po redkim

drug
pa po bolj tanjkim in gostim
grebeni; mikavec prav ročno in gibčno potegne
Kakó na Vestfaljskim lan tarejo, predivo pri- povesmo skozi greben, ne le samó na
pravljajo in predejo.
Narpervič tolčejo Ian in ga mećijo z bitam ali
pak tudi na sredi
koncih, am
še le
lesenim kladvam. ki ima
do 12 robeov. enakim
podolgastimu izžlebičenimu valeju ; takó pretolčen
Kadar so vse te delà storjene, skerbno očištěno predivo na Vestfaljskih kolovrati«,
predejo
ovratih.
ki so nekoliko Češkim
podobni, m si
prizadevajo
9
in premečen lan pride še le pod terlico
Otert lan pripravljaj
predivo takó
Zopet
ga tolčejo z tolkavnico na debelim lesenim plohi, de se prav dobro vmečí ; potlej ga dergnejo in
It V • •
li cil
de je preja lepe in enákšne niti. Predejo pa eno samo ali pa po dve niti na enkrat.
Sklep.
Vlastník Adersbaške predivnice na Češkim
r * " *	'	) ťV 1 ' VJ fe"	»	W «* O IV V, ť,v«i»H.VV MU '
močnó z tumpastim, velikimu nožu enakim pravi takó: Poterjena resnica je, de se lan v
veliko bolje vgodí, ko pa v rosi na travo po-gernjen; pa vender se kmetovavci te šege le počasí prijemajo zató, kér ljudjé stare navade radi ne
opusté.
Yestfaljski mojster v Adersbaški učilnici na
Češkim je začel lan v vodi goditi in je Čeham po-
kazal prednost vodne goditve; napravel jim je takó
lepó predivo in napredil takó tanjko prejo, kakoršne
se poprej nikdar niso vidili. Ko so se Čehi vsih
teh resnic do dobriga prepričali, in ko so vidili,
kakó lepi in lični ste predivo in preja iz lanu v
vodi godeniga, so začeli eden za drugim tudi takó ravnati.
Nekaj kemije (loćbe) kmetovavcam.
(Konec.)
27. Sklep s pio hne kemije.
Poglavne naravne postave in kemijske resnice,
kakor smo jih dosihmal, kar se je dalo, ob kratkim razložili, so pri sedan ji stopnji izobraženja evro-pejskih naródov, slednjimu, kteri hoče med zbru-šene in omikane čislati se, takó potrebne: de, ko ni z njimi soznanjen, ne bo zamogel vsakdanjih pogovorov izobraženih, ki se večkrat na take ved-nosti opirajo, razumeti, in, v njih govorjenja napčno drezaje, se jim bo k svoji nečasti bedaka razodel.
Razloček med starimi in novimi čaši je ta, de kar so nekdaj učeni védili, so védili le za-se in za druge sebi enake ; med ljudstvo je pa od njih ved-nosti, razun vernih in djanskih resnic, le malo raz-sejalo se ; kar so pisali, so večidel v latinskim jeziku pisali, kteriga ni prosto ljudstvo razumelo, torej jih je velikrat še cio copernike mislilo. Dan današnji pa, od kar so učeni poglavniši evropejske jezike očistili, zdělali in vgladili, pišejo nar raji v občin-sko umevnih jezikih, in si nevtrudama prizadevajo ljudstvam vse svoje vednosti, ktere bi jim zamogle tekniti, natanjko razlagati. Takó razjasnujejo učeni in razsvetljujejo ljudi od nar nižjih gor do nar višjih in postajajo nar veči dobrotniki svojih naro-dov. Vsako vnovič spoznano resnico ali koristno znajdbo po časopisih in knjigah na hitrim vsim na-ródam in v vsih jezikih k priđu človeštva oznanijo.
De so Slovenci v svojim izobraženji nekoliko zadej ostali, se ni čuditi; pred Novi cam i je niso imeli skorej nobene jezikoveze med sabo, tudi so se bili njih pervi učeni, svoj narod preveč v nemar pustivši, nekoliko zazabili. Ali, dragi Slovenci! združite se od ene straní z enim duliam in sercam v napravo in podporo ljudskih šol, brez kterih ga ni in ga ne more biti nobeniga narodniga omikanja; od druge strani pa navdihnite vi možaki pevskiga duha — kakor so vsi pesniki to sladko dolžnost pri svojih narodili vedno spolnovali — navdihnite s svo-jimi milimi, že takó lepó začetími pesmami serca svojiga naroda, de bo od dneva do dneva sepovzdigo-val na veči stopnjo izobraženosti ; vi pa drugi visoko učeni! z drami te se vender enkrat iz svojiga, vas ne kaj častivniga spanja — in prevdarite, kaj in kakó boste pripomogli, de bo vaš narod — sicer takó bistriga uma — druge bolj izobražene, ko ne přešel, saj vender berž došel.
Od visoko veljavniga odbora c. k. kmetijske družbe, goreče za prid domovine, naprošeni, in pretečeniga Listopada po častitim vredništvi kar
*) Brez kemije je ni prave vednosti ne km e t ij s t va , ne ro-kodelstva, in kmetovavec, ki kemije cio nié ne vé, vedno tava v tamoti. On sicer vidi, kaj se v natóri godi; zakaj
pa. in kakó se ta ali una reč zgodi, si nemore brez kemije
do živiga napeti, neke sostavke kmetijske kemije za Novice pisati, smo, kakor gré družbnim udam, podveržljivo obljubili, po mogočnosti delo spolniti, tode le z upam in pričakovajoči, de naša dobra volja, ljubezin do rojakov, in naš trud bodo druge boij krepke in bolj učene še k lepšim delam v prid, v čast in slavo občne matere Slovenje
spodbodle. «—
Kadar Francozje ali Nemci današnji dan kmetovavcam kaj kemije pišejo, precej zaćnejo pri organski ali kmetijski kemii, misleći, de njih bravci že vse poglavne resnice kemije takó razumejo, kakor de bi jih zamogli na perste sošteti : mi pa nemoremo še pri slovenskih kmetovavcih kaj taciga pričakovati, torej smo v pretečenih spiskih narpred poglavniši in nar potrebniši kemijske resnice in naravne postave ob kratkim razložili, brez kterih se ne da clo nič od organske in kmetijske kemije razumeti. Podporo smo postavili, na ktero se bo dala terdna hiša zidati; deblo smo pokazali, iz kteriga veja kmetijske kemije raste. Svoje drage kmetijske bravce pa — kteri so v resnici radovedni in ukaželni — serčno prosimo, in zopet poprosimo, pred ko z nam i naprej gredó, naše že natisnjene spiske še tri kra t, in vselej práv pažljivo pre brati, jih kar dobro prevdariti in nikar misliti, de, kar so nar veči kemikarji cele Evrope v veliko letih, po neštevilnih skušnjah in z velikim trudam spoznali in zvedili, — si bojo le enkrat prebravši v glavo in za svoje žive dni vtisnili; —ne prijatli, ta ne gré takó hitro !
Kakor zamore člověk vodo, ko ne po več, saj po 3333 potili v svoj prid oberniti — eden jo kèrmi na svoje fužine, drugi jo je že nakèrmil na svoje stópe ; ta jo napeljuje na maiin, žago : uni na travnike, njive, v vert, vinoliram, ali pod streho zavolj ognja;
tukaj žene voda kolo, in kolo verti ob enim 6000 vřetene i. t. d. — ali kakor se dajo postave deželne pravice — saj boruške, obstojoče iz desetih knjig — na več ko 3333 primerlejev, ali djanske postave na vse misli, besede, djanja in še cio zamude oberniti : ravno takó se zamorejo kemijske resnice ali postave neštevilnim človeškim delam pri-
meriti, in jih zamorejo v prid člověka razjasniti. De se rudarstvo in lekarstvo, čisto na kemijo opi-rate, je že drugej rečeno bilo : farbarji dajejo volni,
nikakor razjasniti. Kér pa namen Novic je, slovenske kmete in rokodelce na vikši stopnjo vednosti povzdigniti in jim vse dobičke nakloniti, ki izvirajo iz prave vednosti natórstva, je bilo pred vsim potreba, po-glavitniši kemijske postave jim razložiti. Visokočastitljivi gosp. fajmošter Vertovc, ki so se že v „Vinoreji" učeniga kemikarja skazali, so na našo prošnjo to težko delo na-se vzeli, in slavno dokončali. Razložili so učeno reč prav po domaće, takó, de bo vsak brihten člověk, ko je spisa-nih 27 sostavkov pažljivo trikrat přebral. potrebne vednosti splohne kemije zadobil, ktera kakor svitla luč bo mu raz-svetila in razjasnila sto in sto reci, kterih popréj cio razumeti ni mogel.
y	"
Ćastitljivi gosp. fajmošter, vès goreči za prid in slavo domovine, ktero ne samo v besedi, ampak v živim djanji ljubijo, so nam še več obljubili: spisati namreč drugi del kemije, pod naslovam: Kemija, ober njena na člo-veško in živinsko življenje in na kmetijstvo. Z neizrečenim veseljem to novico svojim bravcam oznanimo in povćmo, de bomo začeli ob novim leti v posameznih listi h, kakor lani „Vinorejo", Novicam perkladati, de bojo deležniki Novic zopet nove in silno koristne bukve brez plačila v roke dobili. Te kemijske b uk ve bojo te dej per ve slovanské tegaobsežka! Slava, slava gospodu V e rt ovcu, izverstnimu rojaku, kteriga ne zaderžuje ne starost od 62 let, ne množica druzih opravil, za prid svoje domovine vedno truditi se!	Vredništvo.
13
brez števila, pa javalne
mladifira mesca čakal, kér ob starim ni dobro kositi.
židi ali svili in pavoli farb
brez kemijskih vednost ! Od kod neki îarbe brez Pervi gré kosit in srecno domu spravi seno; drugi pa v
kemije ?
niki iz stekla vse žlahtne kaňme, kar se jih na sveti najde, takó, de kdor tega ne vé? bi jih za resnično
Čeških glažutah ponarejajo umetáv- kerčmi pri bokalu mlade lune caka. Ko nastopi mlada
se spravi kosit, in pokosí svoj travnik. Med tem
žlahtne kainne vzel in plačal ; ali je tudi to brez i—9 v Mónakovim, Milani
luna, pa pride
gerdo
sena
sognílo.
vreme, dež in veter, de mu je veliko Mislim, de ga ne bo več mikalo, mlade
na
kemijskih znanost ? Dunaji zmalajo sipe eniga samiga cerkveniga okna za 4 do 8000 gold, srebra, in vse take farbe v
Na
lune čakati, ampak lep i ga
vremena, kader
ga
nam
Bog
da i
• v
pic
zažgó , ali je tudi vse to brez kemije?
slPe
tavžente jih je med seboj razločenih obertnost in rokodelstév, pri kterih ljudjé po kemijskih resnicah razsvetljeni, si s svojimi deli pošteno lep kosec kruha služijo. Tako ga tudi ni ne živalskiga, ne rastljin skisra življenja, de bi ne bilo v zvezi z resnicami
pervi
polovici Maliga serpana grozdje na Dolenskim.
zrelo
?
ki jih kemija oznanuje in spričuje; tudi skorej ne kmetijskiga delà, de bi ga kemija ne zamogla bolj ali
M. Vertovc.
Gospod Jožef Der m cl, učitelj in posestnik v Boš tanji (Savenstein) nam je poslal 15. Maliga serpana 4 zréle grozde tište terte, ktera je po oznanilu 15. lista Novic že 3. Malitravna odevetela. Nekteri
so bili že zadnje dni
grozdi
piše gosp. Der mel
manj razjasniti k priđu človeštva.
Rožniga cveta
zreli
y
pa so mi jih domaći ljudjé po
zobali. Imenovana terta je bela Dolenska li pna in sicer
Kmetijske drobtince
pobrane
po
raznih
časopisih.
nar po znej siga plemena, bogati in terganje bo sploh
Nogradi
so letas silno
zgodno.
Dopis iz Radgone.
12. Maliga serpana 1846.
Zdaj smo žetev
y
hvala Bogu!
srečno opravili. Pše
(Ce krava ob mleko pride), brez de bi bila očitno bolna , ali breja ali de bi bila pomanjkanja klaje terpela, svetuje nek kmetovavec tale pomoček: Kupi v lékárnici 2 kvintelca v štupo stolčeniga zlatorumeniga zvêpla (Goldschwefel), ter ga zmešaj z 6 loti
kumne in janeža in ravno toliko brinjevih jagod, Slovenci pri žetvi polovico slame na njivah pustijo. v štupo stolčenih. Te štupe daj kravi eno žlico štirikrat Resnico Vam povem, da slama po njivah na laket vina dan. (Glave bi ne hotli zastaviti, de svetovani po- soka stoji. — Pri Nemcih je vse lepo čisto in z nar veći
pomaga; poskušnje je pa vunder vreden). skerbjo požeto. Zató pa nič za zlo Slovenci! Ce hoćemo
nica bo obilno lepiga zernja dala, druziga žita se je manj
bode tudi slabeje zdavalo. Napčno je, da naši
naželo, in
mocek gotovo
(Pràv dobro in lepo suho mesó si napraviti)
y
druzimu resnico
fzemi 3 dele d
1
y
1 del pa solitarj
po klavšnji, ko je mesó še gorko, mu vribaj pi
teh soli: to storh
y
ga potresi krog
in
krog
n i m i
trob
in
v neke pôle obesi v dimnik
zavitiga v tenak plat
a. Koj
àv dobro z réže-
pert ali
k o s m a t i g
po pirja (Flusspapier) urno
napene navade opustiti, si moramo eden povedati. Rahla beseda nikogar ne žali.
V golicah je pràv pràv polno. Grozdje hiti rasti, vročina pa je tudi močno velika. Morebiti bomo ob veliki meši že sladko grozdje zobali. Toče še nismo letas nič vidili; ali dolgo še je do tam, ko bodo po slovenskih
bregih putari veselo křikali! Ako
pa Bog naše vinske
(Perst vsake baže), naj bo ilovca, lapor ali soldana i. t. d. de je le suha in drobná, je kaj dobra stelja za živino in da rodovitniga gnojá nar več. Eno pest debele lege perští, na to nekoliko navadne ste-
zopet ena lega perští in
, kteriga umni
goré obvarje, znamo reči, da bode letas mnogo sladkiga vinca prirastlo. Eno še potlej želimo, da veliko kupcov
po-nj pride.
A. Kreft.
lje, in ko je ta přemočena
takó naprej
da
dobriga gnoja na kupe, kmetovavec pridno iz hleva na gnojniše spravlja.
v
(Cešpljeve in češ njene peške) bojo veliko prej ozelenele, če jih pred sajenjem kake 4 tedne v gnojnici v kakim lonci namakvaš. Peške, ki na verhu plavajo, pa vèrzi koj proč, kér nič ne veljajo. Se vé, de peške kuhaniga ali pečeniga sadja niso za nobeno rabo.
kiga
Pervi seljaki na Slovenskim.
(Konec.)
Memo gredé naj mi bo pripušeno , nekaj od Lož ali
Cerkniskiga
(Mravlje iz shramb in h
jezera povédati: To jezero se zbira blizo Loža. Nekdaj, kakor perpovedujejo, je blizo Nove Vaši v Obloški fari nastopalo na ravnoti, kteri se zdaj pravi „Na Resji". Tudi doli naprej okoli Met ulj (Metulum) je nastopalo; lijaki, iz kterih je teklo , se še lepó poznajo pod hribam, na kterim so bile
• V
praviti), potresi nekdaj Metlje.
stolčeniga žvepla na take kraje, kamur ta merčes za
Rimljani so Logatcu rekli Longatikum
y
haj
Lazijo mravlje iz poda v hiš
y
vlij m o č n i g
nja v špranje in potí
potem
pu
tup
va-nje. (?)
(Slab
spet iz slovenskiga log, Logatec; n je perstavljen, kakor pravijo nekteri nangelj namést nagelj. Slovensko imé Krajna, to je, dežela per kraji, so Rimljani
in
to
priprav
nezdi si kako
d
d
za pij
pobolj
kad ali lesen sód
y
kte
bili v Kar ni a spreobernili. Slovensko imé Go rátán, kér je gorata dežela, so bili Rimljani spreobernili v
rimu se eno dno viin vzame. Nad dnam zvertej en perst
Karantania in Němci v Karnten. Per Zilavcih
y
to
debelo luknj stavim i z
y
bezg
in va-njo vtakni primerno ce\ Pomij kad ali sod pràv čisto
k

>, popote m
je
y
per tistih, ki ob Žili stanujejo , so Rimljani rekli
jo napolni s pràv čistim drobnim prodnim peska m bolj ko na pol. Zdej v
vodo, ktero si hočes za pijačo poboljšati , na ta pešek, de se bo skozi njega cedila in ti očištěna pri cevki vim tekla.
„ad S i lan os". Latinsko imé Aquilea opominja na slovenski Ogljej. Ptuje na Stajarskim so Rimljani imenovali Petovia in Petovium. Tukaj so le nekteri razgledi, kakó so Rimljani, ki so vže pred Kristusovim rojstvam po naših krajih hodili, slovenske imena tod
in jih po svoje zavijali, ter spačeno zgovarjali
y
Povedka kmetam v poduk.
našli
kér jim slovenšina ni bila znana.
y
Dva kmeta se snideta
kerčmi, in se
ta od košnje. Eden pravi, de gré kosit, di
po go var ja
dílo
y
Rimljanam se je per naših imenih ravno takó go-kakor se godi še dandanašnji Neslovencam, kteri

pa de bo per nas stanujejo in težko slovenske besede izgovarjajo
Leti
jaU>
kakor jim njih jezik kaze, slovenske imena zavi- takó kerstimo. Se bolj bi se ji reklo koleda, kér je
y

ali pa slovenskim krajam cio nove imena po
oje
ljajo. Takó so Rimlj
eudno izrekovali Atrup
prav za prav tudi neki dar k novimu letu.
Med drugimi lepimi sostavki tudi s kamnorezi olep
namest Rupa fdandanašnji je to Mod
v
skim
s. H
Pe ui O d o;
eut u), St
y
domá: P
y
Peuci načita
namest Otok
namest Zdrinj icae namest Pe namest Pečniki, Peenjak
i a namest Rečj
Ogulin-
er je bil iskale)
se
y
y
sanimi nam posebno dopade podučenje, kakó b
mogle nepopolnamasti in pogreški prostiga na roda iztre
biti in njih st
bolj šat i, kakor tudi
a nje
?
Greki so tudi pisali Ha zarji. Dalej so Rimlj
Rhaet
namest Ko zarji ali K
peljat
y
kak
de b
J
b
treba n î korist
d
solo
Spisatelj tega
t
ni
se
bistroumno vstavlja vsim jezikačem. ki
slovenskim krajem latinske ljevanje šol
o-©
odejo
y
vedno zoper in razne izgovore izmišljujejo
pe
de
imena dajali , kot postavim: „Ad P y
u
H
V •
je obnašanje v šolah bivših ljudi bolj pohujšlj
de je
d Mal
J
U pravd a. ki je bil
njih
V »
ljenje bolj spačeno , kakor
ednih in neomika
slovenee po rodu, so bili dali latinsko
Tust
Koliko bi še iz greški
m
imen na dan pi
• V
ko bi bili oboj
latinskiga slovenskih
in c pisali, in v
izgovarjanji razločili; ako bi bili razločno
c
y
V
s
y
v
Z.
nih i. t. d. Pa taki ne pomislijo, de je to u ar vec na lastnosti delitve naukov ležeče, in ravno zató je treba za vpeljevanje dobrih soi skerbeti. Ce bi pa izobraže-
Pa nekdajni Rimlj
in Greki, kakor tudi pozneji pi
nje ljudi res nevarno bilo, zakaj bi dal
nam pa Bog
y
kteri
savci dogodovščine sploh
bili slovenci : od tod
y
1.1
n a s
^HH	II	mu
vedno omikavati smo dolžni, in zakaj bi
s i vinski
de se nam mora slovenska dogodovščina starih in novih časov vsa ptuja kazati ; de v nji skoraj nikjer Slovencov
aji živino ne t>il ustvari! ? Kdo pa bi raji v
kakor v ljudski družb
v •
el? Razborito je toraj razlo
ne najdemo, in bi Slovenci ne bili.
•Ki
zeno, kakó perpravnice (Preparanden-Schuleif) in s čim
za nje ne vedili, če bi mi sami sole vpeljati, in učenikam plačilo pomnožiti, potem, kaj
y
O ko bi pac imeli dogodo\
V V •
kak
cr
o ) po
in kj
je treba učiti. Proti koncu te knj
Je
pisano
y
kakó
ad bi jo bral star se nekej od domaćih zdravil, poljsk
o*
p
in mlad v
eseljenje in poduk ! Zgodovina je nar boljši
učenica narodov
Take dogodovščine je
Slovencov pričakov
sX*
pa le od učenih
Poženčan.
darst nik m
nj
od pravopis na il i h besedí
perdjani
kakor tudi ime
Ob kratkim: Zagrebški ko
lendar je takó zložen, de nič v njem ne zgrešujemo
y
kar v take knj
Kratek pregled novih slovenskih knjig. per nas tako koled
gre
y
in de serčno želimo
kmalo
ledali
y
de
tudi
Z
o
n
obci zagrebški koiendar" za leto 1846. z Odgovor na vprašanje 24. lista zastran
visjim dovoljenjem izdan od gosp. Lavoslava Župa , v red djan od gosp. Slavo ljuba Verb an ciča.
na, Cena v
V)
raceu.
Zagrebu
inu je 1 goldinar srebra.
Pervi tečaj tega vćlikiga kolendara ali po
našim
jeziku te velike pratike je
gotovo
vsacimu rodoljubu
Raco narediti v pomeni obropati ali okr as ti sim v svojim rojstnim kraji v Pod hornu nad Blejskim jezeřani na Gorenskim dokajkrat slišal in tudi moja stara
mocno
vsíregel. Sostavljen je
po
izgledu mnogočislaniga
mati
y
ktero sim zató vprašal, so mi to poterdili.
V
gov
Dunajskiga kolendara, ki se „Avstria" imenuje in nje-
obsežik častno pričuje, de je vredništvo kolendara pravimu možu izročeno.
V začetku perviga delà knjige stoji navadna pra-
ravno tem pomeni pravijo tukaj tudi: Strê h narediti na priliko: on štrćh naredi, če le more, er stiehlt wenn mir móglich;
y
pràv štréh so mu naredili, to je,
i. t. d.
li so
tika za katolške, protestante, staroverce pridjane nebne in zračne premembe, oznanjenje vsih na znanje dali somnjev v raznih krajih in še kako
man hat ihn tiichtig bestohlen.
Tudi od več druzih straní
Juri Pleniel.
G o r e n s k
y
drugo
y
modřilo
po
meni
fh
y
de je viel
ek ..raco
©
so nam
n
dit
v
po
ausge b
y
d u r c h b r i il g
tein pride rodo slo vje presvitliga avstrijanskiga doma, pregled cele Evrope in avstrijanske vojne, in imenik vsih raco duhovnih, svetovnih in vojaških stanov na
Horvatskim in Slavonskim.
dobro znan. Jez sim večkrat slišal: rbirt nam je p
Drugi
Ogerskim, del obseže več so-
nung g
emacht
la der Wirth hat uns eine grosse Rech
Vrednik
stavkov vsakimu stanu permerjenih k pridu in razvesel-vanju, za poduk in kratek čas slehernimu ornikanimu in prostimu bravcu, in nekoliko narodnih pesem. V per- ^
vim sostavku je spričano, zakaj se ta knjiga imenuje žent mernikov žita kolendar. Cisto imé slovansko ji dati je pač pràv; de
bi pa nekoliko nemškimu Kalender in latinskimu Ca-
Velika nesreća.
Pravijo, de je 13. dan tega mesca v S i ski v neki eliki žitni hram střela vdarla in požgala okoli 20 tav-
Znajdba
vganjke
v poprejšnjim listu je
1 e n d a r i u m
soglasno
bilo
y
jo bolj pràv imenujemo ko
R a t á r.
lendar ali koledar od čisto slovanské korenine ko
leda. Stari Slovani so imenovali koledo praznik 24. Grudna in pri vsih Slovanih je ta beseda navadna; škoda , de prostor ne perpusti vsih pomemb te besede prešteti, zatorej le ob kratkim opomnimo vsaciga Slovenca znane besede „kole do vati." 0 božici se fantje pred hišami zberajo, pojó in srečo vošijo k novimu letu, in s tem si nekoliko darii perdobijo za kupovanje sveč za cerkev. Tak dar se imenuje koleda, in pevci ko ledař ji. Kér je ta knjiga tudi nekako taki koledar ali kolendar, kér okoli noviga leta perpoje, zató jo prav
V
Castitljivi gosp. Požene an bi bili po svoji vednosti in pri jetnim jeziku mož za to delo.	Vredništvo.
1 l 1 1 1 1 1
V
Kitni kup
(Srednja cena).
1 meraik Pšenice domace
»	» banaške*••
» Turšice............
> Soršice............
» Reži • • •...........
y> Ječmena...........
» Prosa .............
» Ajde..............
í » Ovsa..............
V Ljubljani
18. Maliga
serpana. gold, i kr.
1	i 56
2	1*9
9
1
1 1 1
1
24 10 10
3
48
Kra jnj u
13. Maliga
serpana. cold.
o
2 1 1 1
1
1
12
9
46
27
16
10 54
Vrednik Dr. Janez Bleiweis, — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.
%
§ i
I f