Bezlgrajsko gospodarstvo je uspesno koncalo leto 19~6, za katerega je znacUiu vrsta sprememb v druzbencm in ekonomskem smlslu. Popoje gospodarjenja sta za-ostrtla predvsem zakona o zaffotavljanju pla^ll med uporabniki druzbenih sredstev in o ugotavijanju dohodka, zakon o zdruiencm delu pa je dal nasemu gospodarstvu oovo druzbeno vsebfno. Zato Je ta posiovno leto 197fi znacilno stalno prilaffajiinje novim pogojem, ki so ga v prvl polovlci leta ntezevale Se posledice poslavljajode se svetovne gospodarske krize. Medtem ko so v dnigih drtavah ze krepko povefevali yospodarsko rast, smo v Jugoslavijl 5eie v dnigi polovioj leta 1976 zacutUi splosno ozivlianje in konjunkturo. Konec lanskeea leU in predvsem v prvih letosnjih mese-clh pa je ze Cutlti moian vzpon, ki ga sipreml.}ajo znacllno^tl kot so: piitisk na cene. denama emisija, inflaclja in drugo.
Da tudi beiigrajsko gospodarstvo pri teh splosnlh tendencah, ki jfh zaznavamo t Jugoslavia, nj Izjema, Je mni razbrali iz analise gospodarjenja v naSS obfinf, kl jo je pripravil in obravnaval obCJnski lzvrSni svet. Gospodarstvo ob£ine ne je v lanskem letu intenzfvno prflagajalo novim druzl>eiioe-kouomskim pogojem ^ospodar-jenja ter kJJub kriznim nif«ecem pokazalo velifco stopnjo prilagodljivosti; sistemske spreniembe dajejo v xakljucnih podatkih 0 gospotlarstvu ie wlo reaino sllko stanja. Ta je. ugodna, &aj smo lani uslvarili 19.3 mJlijarde din celotnega dohodka, kar je no-minalno 8 odstotkov vec kol leto poprej. Ker so se stroski iravecali samo za sUri odstotke, Je dosezent dobodck, torej novouslvarjena vrednost. S.7 milijarde ali IB odstotkov vet kot leta 1975. Ob upostevanju poviSanja cen se ta odstotek sicer zniza, vendar Je reaino povecanjc doftodka za 7 do 9 odstotkov ie vedno tlober re-zultat nasib prlzadevanj v preteklem letu. Izredno pomemben je ludi podatek, da Izgub praktidno ni bilo; Ie Labod tozd TIP-TOP in Prod sta zaklju£tla leto % otga-tivnim rezultatom, vendar sta obt izgniii ze pokritl. Tako ugoden fzid Je nedvomno tudi rezultat obsezne in ucinkovite druibenopoUtitnc akcije, saj je Se ob devet-meseeju ianl 24 organlzacij zdrtuenega dela doseglo premajnen dohodek za fcrttje pogodbenth. zakonskfb In samonpravno dogovorjenUi ob%-eznosti ter osebnifa do-hodkov.
Sliko bezignijskega (tospodarstva osvetljujejo Se nekatere kategorije: ekonomie-nost posiovanja (hitrejse povece\'anje celotnega dolmdka kot nistejo stroski) Je iz-boV|sana  kar  za  tri  odstotke.  produktivnotit,  torej  raimerje dosezenega dohodka lit
NA PRAVI POTI
amurlizacije nad predpisanimi stopnjaml na zaposlenega. je vecja za 17 odstotkov, Ie rentabilnost (dosezeni dohodek na povpre£no uporabljena uredstva) je za dva od* stotka nizja kot leto poprej. Produktivnost velja primerjati tudi s povecanjem oseb-nlh dobodkov - M so narasli za 16 odstotkov, torej je to razmerje zadovoljivo, ce-prav je se vedno t>5 organizacU zdTUzene^a dela. ki niso upoxte-vate na£Ha sklad-nostl obeh kategorij.
Zelo pa so opazna nesorazmerja v delitvi dohodka. Do lani Jc najhitreje rasla oscbna poraba, vendar Je Imela zaradi WtrejSe rasti sptoSne in skupne porabe v lanskem letu celo nekollko nizji delez v delitvi kot leto prej. SploSna in skupna poraba sta dosegl! delei 44J odstotka druzbe-negs proizvotla, osebna poraba 32,'Z od-stotka. delez sredstev za razsirjeno reproilukcljo pa je zmanjsan in znasa 26.5 ml-stotka druzbenega proizvoda. Podatek je zaskrbljujoc, saj reprodukcijska sposobnost gospodarstva na rafun splosne in skupne porabe hitro pada, obremenltve gofipo-darstva pa mojno naraS£ajo.
likvldnost jc bUa zdo dobra, denarja je bilo na Utro ra£unih celo prevec. Ob tern so aanimivf podatki o investicijah, za katere so lani namenili skoraj 13 miU-jsrde din. To Je sicer' vMJfro, vedar He ne dovolj. Ob narasSajofl Investieijski dejav-nosti je namrw opaziti poman.ikanje. kvalitetnih investicijsklh pxojektov, tudi traj-nej£ih lastnih Irvesticijskih sredstev brez zdruzevanja ni dovolj, Ceprav Jc inve.sti-cljska sposobnost zelo zadovoljiva. To pa daje osnovo za pogunme napovedi drtiz-benega plana obt-fne za letos, saj bomo s poveCanim investiranjem — torej reaiizl-ranjem tega, kar smo ze ustvarili — doseglt se ugodnejSe rezultat* in vef jo go-spodarsko rast.
Beiigrajsko gospodarslvo se je dobro odrezalo tudi na pod roc ju mednarodne meojave, kjer sino zabelezlli preseSek izvoza nad uvozom in pri tern dosegli tudi nekaj zavfdanja vrednlh rezultatov.
Analiza gospodarjenja torej kaxe, da smo lani v obcLni dobro gosjMtdarui. Ne se mjbolje, a vendar bolje kot leto poprej. UpoStevaje trendc, ki so protf koncu lamke-ga leta postajaii vse jasnejsi, pa smo tahko optimist! tud-i glede poslovanja v tern letu — seveda, (e bomo vs) delovni Ijudjc se dosledneje uresnicevall naloge, ki smo Jih zapisaJi v nase dogovorjene ahte.                                                  STANE DROLJC