/Meritve viskoznosti metalurških žlinder z vibracijskim viskozimetrom II. Viskoznost sintetičnih rafinacijskih žlinder UDK: 539.57 ASM/SLA: DIO-f, X29-s A. Rosina S pomočjo novega elektronskega vibracijskega viskozimetra' smo izmerili viskoznost sintetičnih rafinacijskih žlinder za jeklarske elektro-obločne peči. Te žlindre so razvili na Metalurškem inštitutu v Ljubljani z namenom, da bi pospešili in izboljšali potek jeklarskih procesov. Preiskane žlindre so bile iz redne proizvodnje, sestavili pa smo jih tudi iz čistih komponnt, da bi ugotovili vpliv nečistoč. Oboje žlindre so vsebovale med 18 in 25 % CaF2. Viskoznosti, ki smo jih izračunali iz števila vibracij molibdenskega čutila in gostote žlindre med 1730 in 1915 K, so med 4 . 10 1 in 10-2 pas. Ugotovljene razlike viskoznosti posameznih vrst žlinder so zelo majhne, tudi viskoznost žlinder iz čistih komponent se zelo malo razlikuje od viskoznosti industrijsko izdelanih žlinder. 1. UVOD V že objavljenem poročilu o raziskavah viskoznosti rafinacijskih žlinder za EPŽ1 navajamo podatke, ki smo jih izmerili s pomočjo novo razvitega vibracijskega viskozimetra. Enake meritve smo opravili tudi pri sintetičnih rafinacijskih žlindrah za elektroobločne peči, o dobljenih rezultatih pa poročamo v tem prispevku. Na Metalurškem inštitutu so razvili nove vrste sintetičnih rafinacijskih žlinder, da bi z njimi pospešili potek jeklarskih procesov, zvečali stopnjo razžveplanja ter tako izdelali več in boljše elektro jeklo v obstoječih pečeh. Za določanje optimalne uporabnosti takih žlinder moramo poznati njihove značilne lastnosti, med katerimi je pomembna tudi viskoznost. Izmeriti viskoznost sintetičnih rafinacijskih žlinder je bil tako namen in cilj raziskave, o kateri poročamo v tem članku. Merilno metodo, ki smo jo uporabili pri tej raziskavi, smo opisali že v prvem delu tega poročila.1 Z daljšo uporabo merilnih metod smo pridobili nove raziskovalne iakušnje, kar nam je omogočilo natančnejše merjenje in s tem določitev zanesljivejših podatkov o raziskanih žlindrah. 2. PODATKI O RAZISKANIH SINTETIČNIH RAFINACIJSKIH ŽLINDRAH Raziskali smo dve vrsti sintetičnih rafinacijskih žlinder, in to žlinder iz redne proizvodnje Tovarne dušika Ruše (oznake Al, Ali, AIII) ter žlindre približno enake sestave, ki smo jih izdelali iz čistih komponent (BI, Bil, BIH) in ki niso bile onečiščene z raznimi primesmi, kot so to bile industrijsko izdelane žlindre. Za primerjavo smo izmerili tudi viskoznost rafinacijske žlindre, ki smo jo vzeli iz redne proizvodnje v jeklarni Železarne Jesenice (pri izdelavi kakovosti VC Mo 140, oznaka RŽ). V tabeli 1 navajamo kemično sestavo preiskanih žlinder. Tabela 1: Kemična sestava preiskanih sintetičnih rafinacijskih žlinder CaO MgO Si02 AfeOj FeO MnO CaFz A—l 66,96 1,69 2,53 10,42 — — 18,38 A—II 51,14 1,39 3,07 15,70 7,30 0,53 20,57 A—III 63,57 1,92 2,58 6,22 — — 25,67 B—I 60,44 1,91 2,78 8,86 — — 19,91 B—II 58,61 1,57 3,36 14,08 — — 22,37 B—III 62,27 1,79 3,43 6,52 — — 25,78 RŽ 40,04 11,97 11,12 10,24 10,58 4,23 2,63 Iz tabele 1 vidimo, da je pri vseh sintetičnih žlindrah sestava žlinder vrste A ter vrste B nekoliko različna, kar je seveda posledica nečistoč, ki pridejo v industrijsko izdelane žlindre pri njihovi izdelavi. Značilen za preiskane žlindre je visok delež CaO, nizek delež Si02, količina Al/)3, ki niha med pribl. 5 in 15 % ter sorazmerno visok delež CaF2. Le-ta je naraščal od pribl. 18 % pri žlindrah Al in IB I, preko 20 % pri žlindrah A II, oz. B II, do pribl. 25 % pri žlindrah A III in B III. Primerjalna žlindra RŽ je vsebovala bistveno manj CaF2, saj ga je bilo le 2,63 %. 3. MERITVE VISKOZNOSTI Znano je, da je merjenje viskoznosti staljenih metalurških žlinder dokaj težko ter moramo zaradi visokih temperatur, pri katerih viskoznost merimo, pravilno izbrati talilno napravo, lonce, v katerih talimo žlindro, rešiti problem merjenja temperature itd. Posebno težavno je bilo meriti viskoznost preiskanih sintetičnih rafinacijskih žlinder zaradi njihovega napihovanja in kipenja ter močnega najedanja talilnih loncev. Korundni in cirkonski lonci so bili zaradi tega le kratek čas uporabni, pri grafitnih loncih pa je bilo napihovanje žlindre močnejše. Zato smo morali pogosto meritve ponavljati, grelne cevi so hitro pregore-vale, žlindra je najedala keramične zaščitne cevi termoelementov ipd. 3.1. Merilna metoda in umerjanje elektronskega vibracijskega viskozimetra Po prvih objavah v literaturnih virih 2-3o možnosti uporabe elektromagnetnega vibracijskega viskozimetra za merjenje viskoznosti metalurških žlinder je bilo objavljenih več poročil4-5, ki so navajala rezultate prvih meritev s pomočjo nove metode. Novejši podatki6-7 opisujejo nadaljnja izboljšanja aparature in s tem večjo natančnost izmerjenih vrednosti, oz. odpirajo nadaljnje možnosti uporabe vibracijske merilne metode8-9. Tabela 2: Umerjanje elektronskega vibracijskegaviskozimetra 90% glicerol temp. (K) 293 303 313 323 333 štev. vibracij n 75,5 79 82,5 83,5 84 103. n—1 13,845 12,658 12,121 11,976 11,905 iri (Pas) 0,219 0,109 0,060 0,0355 0,0225 P (kgm-3) 1235 1230 1225 1219 1213 V T) . p 16,446 11,579 8,573 6,578 5,224 80 % glicerol temp. (K) 293 303 313 323 333 štev. vibracij n 83 84 85 86 87 103. n—1 12,048 11,905 11,765 11,628 11,694 ■t) (Pas) 0,0601 0,0339 0,0208 0,0136 0,00942 p (kgm—3) 1208 1202 1197 1191 1184 V T) . p 8,521 6,383 4,990 4,025 3,340 70 % glicerol temp. (K) 293 303 313 323 333 štev. vibracij n 85 85 85 86 87 103. n-i 11,765 11,765 11,765 11,628 11,494 •n (Pas) 0,0225 0,0141 0,0094 0,00661 0,00486 p (/kgm~3) 1181 1176 1171 1166 1159 Vil • P 5,155 4,072 3,318 2,776 2,373 60 °/o glicerol temp. (K) 293 303 313 323 333 štev. vibracij n 85 86 86 87 87 103. n-1 11,628 11,628 11,628 11,494 11,494 tq (Pas) 0,0108 0,00719 0,00508 0,00376 0,00285 P (kgm-3) 1155 1150 1146 1140 1134 VT].p 3,532 2,875 2,413 2,070 1,798 50 % glicerol temp. (K) 293 303 313 323 333 štev. vibracij n 86 86 88 88 88 103. n-1 11,628 11,628 11,364 11,364 11,364 ti (Pas) 0,006 0,00421 0,0031 0,00237 0,00186 p (kgm-3) 1129 1125 1120 1115 1109 Vin. p 2,603 2,176 1,863 1,626 1,436 Vibracijski viskozimeter smo pred meritvami viskoznosti žlinder umerili s pomočjo dvakrat destiliranega 99,3 % glicerola, ki smo ga ustrezno razredčili z destilirano vodo. Tako smo ugotovili medsebojno odvisnost med številom vibracij (n), ki jih merimo kot ojačeno inducirano napetost odvzemne tuljave, in viskoznostjo medija. Pri tem smo upoštevali tudi njegovo gostoto pri temperaturah umerjanja. Literaturne podatke o viskoznosti in temperaturni odvisnosti gostote glicerola smo našli v tabelah ustreznih priročnikov.10- HGlo-bina potapljanja molibdenskega čutila v glicerol, oz. kasneje v žlindro, je bila 10 mm, njegov premer pa je znašal 1 mm. Vsi za umerjanje potrebni podatki ter izmerjene vrednosti števila vibracij za različne koncentracije glicerola pri različnih temperaturah so navedeni v tabeli 2. Vrednosti za število vibracij v odvisnosti od gostote in viskoznosti glicerola, izraženima s Slika 1 Umeritveni diagram za določevanje viskoznosti Fig. 1 Calibration diagram for viscosity measurement Enačbo umerjevalne krivulje smo ugotovili s pomočjo ustreznega programa računalnika HP-97 ter se glasi: y = —73,76 + 6,64 . x, z natančnostjo r2 = 0,92. Vrisana premica v diagramu si. 1 rezul-tira iz zgoraj navedene enačbe. 3.2. Rezultati meritev viskoznosti z glicerolom — gostoto preiskovanega medija pri temperaturah meritev. Podatki o temperaturni odvisnosti gostote staljenih žlinder, še posebno sintetičnih rafinacijskih žlinder, so zelo redki in če jih sploh najdemo, dokaj različni. Glede na to, da je sprememba gostote žlinder s temperaturo sorazmerno majhna (pribl. od 100 do 200 kgm—3 na 100 K), lahko to spremembo ustrezno ovrednotimo. Podatki o gostoti žlinder, ki nam jih je uspelo zbrati iz literaturnih virov12-13, so zbrani v tabeli 3. Tabela 3: Podatki o gostoti metalurških žlinder T (K) (kgm—3) A—I, B—I 1743— -1893 3150—2880 A—II, B—II 1733- -1853 2560—2500 A—III, B—III 1763- -1913 2630—2500 RŽ 1783— -1903 3020—2820 Za račun viskoznosti smo izdelali ustrezni program za računalnik HP-97, iki je omogočil hitro in natančno računanje željenih vrednosti. Ta program vidimo prikazan na si. 2. Tako izračunane 001 *LSLti 21 U 002 RCLC 36 13 005 prt:i -14 004 l/S 5 2 005 1 01 006 0 00 ee? e 00 m 0 00 005 X -35 0 J 0 PRTA -14 01J RCLP 36 12 012 v -35 013 RCLfi 36 11 ei4 + -55 015 prtk -14 016 X* 53 017 RCLD 36 14 01? T '24 019 P RT S -14 m RTN 24 621 R/S 51 Slika 2 Računalniški program računa viskoznosti Fig. 2 Calculator program for evaluation of viscosities Za vrednotenje izmerjenega števila vibracij mo- vrednosti viskoznosti z upoštevano gostoto pre-libdenskega čutila, ki vibrira v staljeni žlindri, iskanih žlinder in številom vibracij v odvisnosti moramo poznati — tako kot tudi pri umerjanju od temperature navajamo v tabeli 4. Tabela 4: Vrednosti viskoznosti preiskanih žlinder Žlindra T (K) p (kgm—3) n n-l. 103 Vin. P ri (Pas) 1755 3128 61 16,39 35,09 0,394 1789 3067 66 15,15 26,85 0,235 A—I 1821 3010 69 14,49 22,47 0,168 1868 2925 75 13,33 14,77 0,075 1893 2880 81 12,35 8,22 0,023 1738 2558 63 15,87 31,64 0,391 1771 2541 68 14,71 23,89 0,225 A—II 1796 2529 71 14,08 19,76 0,154 1823 2515 77 12,99 12,47 0,062 1855 2499 82 12,20 7,22 0,021 1783 2613 65 15,38 28,39 0,309 1815 2585 70 14,29 21,10 0,172 A—III 1848 2556 75 13,33 14,77 0,085 1880 2528 79 12,66 10,29 0,042 1915 2498 84 11,90 0,053 0,011 1749 3140 59 16,95 38,78 0,479 1780 3084 64 15,63 29,99 0,292 B—I 1818 3015 69 14,49 22,47 0,168 1846 2965 74 13,51 15,97 0,086 1881 2902 79 12,66 10,29 0,037 1763 2630 65 15,38 28,39 0,307 1795 2602 69 14,49 22,47 0,194 B—II 1827 2575 73 13,70 17,20 0,116 1861 2545 77 12,99 12,47 0,061 1893 2517 80 12,50 9,24 0,034 1763 2630 66 15,15 26,85 0,274 1785 2602 69 14,49 22,47 0,194 B—III 1827 2575 73 13,70 17,20 0,115 1861 2545 77 12,99 12,47 0,061 1893 2517 82 12,20 7,22 0,021 1785 3017 58 17,24 40,72 0,550 1816 2965 62 16,13 33,34 0,375 RŽ 1848 2912 67 14,93 25,34 0,221 1875 2867 71 14,08 19,76 0,136 1903 2820 75 13,33 14,77 0,077 3.3. Diskusija rezultatov izmerjenih viskoznosti Na posameznih slikah smo prikazali potek viskoznosti v odvisnosti od temperature za naslednje žlindre: na si. 3 vrednosti za žlindri A I in B I, na si. 4 za žlindri A II in B II ter na si. 5 za žlindri A III in B III. Na vsako sliko smo vnesli tudi vrednost za žlindro RŽ, da bi s tem olajšali primerjavo viskoznosti sintetičnih rafinacijskih žlinder z viskoznostjo rafinacijske jeklarske žlindre, ki jo uporabljajo v praksi. Temperaturna območja, v katerih smo merili viskoznost posameznih vrst žlinder, so bila: za žlindro AI 1755—1893 K za žlindro A II 1738—1855 K za žlindro A III 1783—1915 K za žlindro B I 1749—1881 K za žlindro B II 1731—1848 K za žlindro B III 1763—1893 K za žlindro RŽ 1785—1903 K Ta temperaturna območja so dokaj ozka, kar pa je bilo pri sorazmerno majhnih vrednostih, ki smo jih merili, tudi pričakovati. Iz tega razloga je naklonski kot krivulj na si. 3—5 zelo velik. RŽ Bi 1 l \ o AT * BI n RŽ \ \ N V 1600 1700 moo 1900 2000 T (K) Slika 3 Temperaturna odvisnost viskoznosti žlinder A I—B I Fig. 3 Viscosity — temperature relationship for slag A I—B I R Ž O X Alr Bn R* BU >< \Q \ \\ \ \ \ \ V i 1600 1700 1800 1900 2000 T (KJ Slika 4 Temperaturna odvisnost viskoznosti žlinder A II—B II Fig. 4 Viscosity — temperature relationship for slag AII—B II r RŽ 'Am 15, kar lahko zaradi znanih talilnih lastnosti CaF2 po analogiji prenesemo tudi na večkomponentne fluoridne žlindre. Sestave raziskanih sintetičnih rafinacijskih žlinder leže v območju položnega dela solidus črte faznega diagrama A1203. CaF2. Zato je razlika temperatur na li-kvidus črti med posameznimi sestavami minimalna, saj se le-te nahajajo v intervalu 1808—1823 K. Tudi podatki o viskoznosti v trikomponentnem sistemu CaO—A1203—CaF216, ki veljajo za sicer nekoliko drugačne sestave, potrjujejo gornje navedbe in ugotovitve. Enako lahko ugotovimo tudi za rezultate viskoznosti rafinacijskih žlinder,17 kjer je ujemanje objavljenih rezultatov in rezultatov naših raziskav zelo veliko. 4. ZAKLJUČKI Rezultate izvedenih raziskav lahko strnemo v nasledne zaključke: 1. RezuLati meritev viskoznosti z novim elektronskim vibracijskim viskozimetrom so potrdili rezultate, ki smo jih opisali v prvem delu te študije.1 Dobljene izkušnje so že omogočile določene izboljšave posameznih delov merilne naprave in s tem merilne tehnike. Naša prizadevanja težijo za tem, da bomo napravo izboljševali še naprej in tako omogočili merjenje vrednosti, oz. račun viskoznosti tudi v najnižjih viskoznostnih območjih. Pomanjkljivost izvedenih računov viskoznosti je nezanesljivost podatkov o gostoti raziskovanih žlinder. Le-te so vselej žlindre posebnih tehnoloških postopkov izdelave jekla in zato večinoma tudi posebne sestave. Podatke o gostoti takih žlinder pa ni mogoče najti v literaturnih virih ter je potrebno privzemati vrednosti bolj ali manj podobnih žlinder. 2. Razlike med viskoznostjo sintetičnih rafinacijskih žlinder iz redne proizvodnje ter žlinder, ki smo jih laboratorijsko izdelali, skoraj ni. Tudi viskoznosti posameznih vrst rafinacijskih žlinder se zaradi sorazmerno majhne razlike vsebnosti CaF2 med seboj le malo razlikujejo. S temperaturo viskoznost vseh preiskanih vrst žlinder močno pada in jo je mogoče s pomočjo uporabljenega viskozimetra izmeriti dovolj natančno tudi pri vrednosti, ki so manjše od 10—1 Pas. Izmerjene vrednosti so v skladu s podatki iz literaturnih virov. Literatura 1. Rosina A.: Meritve viskoznosti metalurških žlinder z vibracijskim viskozimetrom; I. Viskoznost rafinacijskih žlinder za EPŽ, Železarski zbornik (Ljubljana) 15 (1981), št. 1, 19—24 2. Štengeknejer S. V.: Elektromagnitnij vibracionij visko-zimetr, Zavodskaja laboratorija (Moskva), XXX (1964), No. 2, 238—239 3. Smoljarenko V. D., Jakušev A. M., Edneral F. P.: Metodika izmerenija vjazkosti rasplavlenih šlakov alek-trovibracionim viskozimetrom, Zavodskaja laboratorija (Moskva), XXX (1964), No. 8 , 969—972 4. Parabin V. V., Pesčihin L. A., Ljamcev K. K.: K vopro-su o viskozimetrii metalurgičeskih rasplavov vibraci-onim metodom; Zavodskaja laboratorija (Moskva), XL (1974), No. 4, 415—417 5. Arsentev P. P., Vinogradov B. G., Lisickij B. S.: Izme-renije vjazkosti rasplavov na osnove železa na elektro-vibracionom viskozimetre; Izvestija visših učebnih za-vedenij — Cemaja metalurgija, (Moskva), (1974), No. 7, 181—183 6. Nikitin G. M.: Avtomatičeskaja laboratornaja ustanov-ka dlja opredelenija vjazkosti šlakovih rasplavov; Za-vodskaja laboratorija (Moskva), 42 (1976), No. 4, 456— —457 7. Krutin V. N., Ušakov L. A.: Fazovij vibracionij metod izmerenija vjazkosti; Zavodskaja laboratorija (Moskva) XLII (1976), No. 10, 1197—1199 8. Jakušev A. M., Popravko V. V.: Vjazkost rafinirovočnih šlakov s razžižajuščimii dobavkami; Izvestija visših učebnih zavedenij. Černaja metalurgija (Novokuzneck) 19 (1976), No. 3, 59—62 9. Gancerovskij O. G., Čepelenko Ju., Ovčanik A. N.: Pri-menenije matematičeskih metodov dlja obobščenija danih o vjazkosti šlakov; Izvestija visših učebnih zavedenij; Cernaja metalurgija (Moskva) 20 (1977), No. 10, 38-41 10. Hodgmen C. H.: Handbook of Chemistry and Physics; Fortienth Ed: Chemical Rubber Publishing Co., (Cleve-land, Ohio), (1958) 2169 11. VDI WARMEATLAS 1974: Blatt D c 7, Blatt D c 9, Ver-lag VDI, (Diisseldorf), (1974) 12. Kozakevitch P.: Viscosite des latiers de hauts four-neaux: Latiers des 'marches en ferromanganese; Revue de la Metallurgie (Pariš) 62 (1967), No. 1, 9—14 13. Elliot D. F., Gliser M., Ramakrišna V.: Termohimija staleplavitelnih procesov, Izdateljstvo »Metalurgija« (Moskva), <1969) 252 14. Mitchell iA., Burel B.: The phase diagram of CaF:— Al203 electroslag fluxes; Journal of Iron and Steel Institute (London), Vol. 208, Part 3 (1970), 407 15. Žmodin G. I., Catterdži A. K.: Osobenosti kristalizaciji šlakov sistemi A1,03—CaF2; Izv. AN SSSR, Metali (Moskva), 12 (1971), No. 6, 46—52 16. Povolockij D. Ja., Miščenko V. Ja., Vjatkin G. P., Pu-zirev A. V.: Fiziko-hemičeskije svojstva rasplavov sistemi CaO—A1,C>3—CaF.'; Izvestija visših učebnih zavedenij, Cernaja metalurgija (Moskva), 13 (1970), No. 12, 8—12 17. Manjugin A. P., Sokolov G., Sergeev A. G.: Isledovanie fizičeskih svojstv rafinirovočnih šlakov; Izvestija visših učebnih zavedenij, Cernaja metalurgija (Moskva!, 18 <1975) No. 3, 67—70 ZUSAMMENFASSUNG Mit der Hilfe des neu entvvickelten elektronischen Vibrationskosimeter den wir in ŽEZB, 15 (1981), Nr, 1, 19—24 naher beschrieben haben, haben wir die Viskositat der syntetischen Raffinationsschlacken aus dem Licht-bogenofen gemessen. Mit der Hilfe dieses Viskosimeters haben wir die Viskositat von drei verschiedenen, am Markt erhaltlichen syntetischen Schlacken, und von drei weiteren jedoch aus reinen Stoffen hergestellten Schlacken gleicher Zusammen-setzung, gemessen. Die Schlacken unterscheideten sich untereinander vor allem in CaF2 Gehalt, welcher im Bereich von 18 bis 25 % variirte. Die Ergebnisse der Messungen wurden mit der Viskositat der Raffinationsschlacken aus dem Lichtbogenofeai der taglichen Pro-duktion verglichen. Die gemessenen Werte zeigen, dass die Unterschiede in der Viskositat im Temperaturbereich zvvischen 1730 und 1915% bei vvelchen die Messungen durchgefiihrt worden sind, verhaltnissmassag klein sind, die gemessenen Werte sind der Grosse nach von 4 .10—1 bis 10—2 pas. Mit dem steigenden CaF2-Gehalt fallt die Viskositat der syntetischen Schlacken. Die Viskositat dieser Schlacken ist kleiner als die Viskositat der Ver-gleichsschlacken aus der regularen Produktion, denn die syntetischen Schlacken erreichen die gleiche Viskositat wie die Vergleichsschlacken schon 50 bis 60 K friiher. SUMMARY By the new developed electron vibration viscosimeter, detailedly described in ŽEZB 15 (1981), No. 1, pp. 19—24, the viscosities of synthetic refining slags for steelmaking electric are furnace \vere measured. Viscosity of three various commercial synthetic slags and of three slags with the same composition but prepared of pure components was measured. Composition of slags varied mainly in the CaF2 contents being between 18 and 25 %. The obtained viscosity results were compared vvith the viscosities of refining slags of the normal manufactur-ing process in electric are furnace. The measured values shovv that the differencies in viscosities in the temperature range between 1730 and 1915 K are relatively small, and the viscosities are of order 4 . 10—1 to 10—2 pas. Increased portion of CaF2 reduces the viscosity of synthetic slags. Viscosity of tliose slags is smaller compared to that of the reference slag of the normal manufacturing process since the synthetic slags reach the same viscosity as the reference slag already at 50 to 60 K lower temperatures. 3AKAK)qEHHE nph noMomu coBpeMeHHoro 3AeKrpoHHoro BH6pamioHHoro bh-CK03HMeTpa, KOTopuS 6biA noApoSHO onncaH b ŽEZB 15 (1981) No 1, CTp. 19—24 BUnOAHeHbl H3MepeHH3 Ba3KOCTH CHHTeTHHHH-pOBaHHbIX UTAaKOB AAH AYrOBOli 3AeKTpOneMH. npn nOMOIUH BHCK03HMeTpa 6bIAa H3MepeHa BH3KOCTb Tpex pa3AHMHbIX CHHTeTiraeCKHX uiadkob OMepeAHOrO npOMbllllAeHHOrO npOH3BOACTBa H Tpex lUAaKOB OAHHaKOBOrO COdTaBa, H3rOTOBAeHHbIX H3 iHCTbix KOMrioiieHT. niAaKH pa3AHtaAHCb Me5KAY coCoh rAaBHMM c>6pa30M coAepajeHHbie pe3yAbTaTbi bsskocth cpaBHHBaAH c pe3yAbTaTaMH B33KOCTH pacj)HHHpOBaHHbIX IIIAaKOB aytoboh 3AeKTponeiH nepeAO-Boro npOH3BOACTBa. H3nepeHH6ie 3HaveHiia noKa3aAU, mto pa3HHubi bh3kocth e TeMneparypH0M Ananasoue mokay 1730—1915 K, npn kotopom BeAJicb lI3MepeHH3, HeaHaMHTeABHbt h COCTaBASIIOT 4 . 10—1 AO 10 —2pas C yBeAHieHHeM AOAH CaF2 B!13KOCTb CHHTeTHMeCKHX HIAaKOB ymehbmaetc». BasKocn, sthx niaakob MeHbiue bh3kocth iimaKa nopjiAKOBoro npo«3BOACTBa, noCAy>KHBHum aaa cpaBHeHHjt, TaK KaK cuHTeTHMecKHe uiAaKH Aoc-raraioT oAHHaK0Byi0 bh3kocti> npn cpaB-HeHHn c uiAaKaMH KAacoHMecKoro np0H3B0ACTBa y»e 50—60 K imate. Odgovorni urednik: Jože Arh, dipl. inž. — člani dr. Jože Rodič, dipl. inž., Franc Mlakar, dipl. inž., dr. Aleksander Kveder, dipl. inž., Darko Bradaškja, tehnični urednik Oproščeno plačila prometnega davka na podlagi mnenja Izvršnega sveta SRS — sekretariat za informacije št. 421-1/172 od 23. 1. 1974 Naslov uredništva: ZPSŽ — Železarna Jesenice, 64270 Jesenice, tel. št. 81-341, int. 800 — Tisk: TK »Gorenjski tisk«, Kranj